9789612719180

a. co m ar n jig

kn

Samostojni delovni zvezek za biologijo v 8. razredu osnovne šole

Marko Kreft Mojca Stojan Dolar Doroteja Fon Tanja Pangerc Žnidaršič

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 1

10/04/2020 18:08

Dr. Marko Kreft, dr. Mojca Stojan Dolar, Doroteja Fon, Tanja Pangerc Žnidaršič

Človeško telo

Samostojni delovni zvezek za biologijo v 8. razredu osnovne šole

ar n

a. co m

Urednica: dr. Marina Dermastia Jezikovni pregled: Tina Vehovec Ilustratorji: Marija Prelog, Matjaž Učakar, Blaž Hribar, Nina Čelhar Fotografije: Shutterstock, iStockphoto, Science Photo Library, DreamsTime in drugi viri (natančen seznam je na koncu samostojnega delovnega zvezka)

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© Založba Rokus Klett, Ljubljana 2020. Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 611/612(075.2)(076)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CT 8 SDZ 2021 Notranjost.indd 2

ČLOVEŠKO telo. Samostojni delovni zvezek za biologijo v 8. razredu osnovne šole / Marko Kreft ... [et al.] ; [ilustratorji Marija Prelog ... [et al.] ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-918-0 1. Kreft, Marko COBISS.SI-ID 36126723

12/01/2021 07:57

KAZALO Celica

Razmnoževanje in razvoj Spolni organi – spolovila Razvoj človeka

Opora in gibanje Okostje Mišičje

19

41

42 49

55

56 73

85

Dihala Prebavila Izločala

86 97 107

ar n

Izmenjava snovi z okoljem

Prenos snovi po telesu

jig

Krvna obtočila Limfna obtočila

Odzivanje na dražljaje

kn

Hormonski sistem Živčevje Čutila Koža

Slovarček ključnih pojmov

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 3

5

a. co m

Biologija

113 114 125

131 132 139 148 164

175

10/04/2020 18:08

Kako uporabljaš samostojni delovni zvezek Človeško telo?

Samostojni delovni zvezek Človeško telo oblikovno sledi različnim ravnem pregledov pri zdravniku in bolj poglobljenih medicinskih raziskav.

a. co m

Sistematski pregled Stran s to ikono je uvod v poglavje. V obliki kratkih povedi so navedeni naslovi in podnaslovi poglavja, ki skupaj predstavljajo tudi izvleček obravnavane snovi v poglavju.

Previharimo možgane Rubrika je namenjena premisleku o tem, kar že veš oz. da poskušaš razmišljati o možnih odgovorih s pomočjo povezave znanj z drugih področij. Na ta del poglavja se lahko vrneš tudi kasneje, po predelani snovi, in svoja prvotna razmišljanja ter pripadajoče odgovore popraviš.

V tej rubriki ni napačnih odgovorov.

ar n

Pregled pri specialistu Kjerkoli je v samostojnem delovnem zvezku ta ikona, veš, da je to rubrika, ki vključuje razlago snovi.

Laboratorijska preiskava V tej rubriki najdeš vprašanja iz snovi poglavja; zdaj ko snov poznaš in razumeš ter ob upoštevanju navodil za posamezno nalogo, odgovori ne bi smeli biti pretežki.

jig

Mikroskopska preiskava Naloge, označene z mikroskopom, so praktične.

kn

Skrb zase Poglavja o nekaterih organskih sistemih vključujejo priporočila, kako lahko poskrbiš za svoje zdravje in boljše počutje.

Prva pomoč Poglavjem o nekaterih organskih sistemih so dodana navodila, kako ravnati ob poškodbah dela teh sistemov.

Evolucija Nekatera poglavja imajo dodatek o evolucijskem razvoju obravnavanega organskega sistema.

Zanimivost Zanimiva dejstva, povezana z vsebino.

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 4

10/04/2020 18:08

a. co m ar n

BIOLOGIJA

Biologija je veda o vsem, kar je živo.

jig

Človekovo znanje o naravi se je skozi zgodovino strmo povečevalo.

Znanost je proces sistematičnega pridobivanja znanja, ki mora biti preverljivo in dokazljivo.

kn

Biološka znanja so uporabna v vsakdanjem življenju.

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 5

10/04/2020 18:08

BIOLOGIJA

Izvor strokovnih izrazov

a. co m

Oglej si fotografije. Napiši, katere snovi vidiš na njih. Kje jih najdemo v naravi in za kaj jih ljudje uporabljamo?

jig

ar n

Izraz biologija za vedo o življenju je izpeljan iz starogrške besede bios, kar pomeni življenje, ter iz besede logia, kar pomeni veda. Tako kot biologija tudi številni drugi naravoslovni izrazi izvirajo iz klasične grščine ali latinščine. Do 17. stoletja je bila večina znanstvenih knjig napisana v latinščini, večinoma pa je njihova vsebina vključevala raziskave grških znanstvenikov. Za razliko od klasične grščine in latinščine so jeziki, ki jih govorimo danes, živi in se ves čas spreminjajo. Številnih besed iz tvojega vsakodnevnega govora tvoji starši v mladosti niso poznali.

V različnih obdobjih zgodovine so ljudje z različnih območij sveta, ki so govorili različne jezike, sprejeli enega od jezikov za medsebojno sporazumevanje. Takemu skupnemu sprejetemu jeziku rečemo lingua franca ali jezik, ki ni vezan na določen narod. V antiki je bil tak jezik klasična grščina, v srednjem veku pa klasična latinščina.

kn

Pogovori se s starši ali drugo starejšo osebo o nekaterih izrazih, ki jih danes uporabljaš vsak dan, oni pa jih niso poznali. Nekaj takih izrazov zapiši.

Pomisli, kateri jezik je danes lingua franca in kakšen je pomen njegove uporabe. Za odgovor si pomagaj z opazovanjem fotografije.

6 BIOLOGIJA

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 6

10/04/2020 18:08

Biologija je veda o vsem, kar je živo Skozi zgodovino smo naravo, živa bitja in odnose med njimi sistematično raziskovali. Razvila se je biologija.

a. co m

Biologija je veda, ki preučuje vse, kar je živo – kar raste, se obnavlja, presnavlja, izmenjuje snovi z okolico in se razmnožuje. Biologija je naravoslovna veda o organizmih, vplivih neživih dejavnikov na njih ter o odnosih med organizmi.

Poleg biologije so naravoslovne vede še kemija, fizika, geologija in druge.

Na biološkem znanju temeljijo medicina, veterina, biotehnologija, farmacija, agronomija, živinoreja in številne druge.

ar n

Ker je živi svet zelo raznolik, so se znotraj biologije razvila različna področja.

Posamezno področje obravnava posamezno skupino organizmov ali povezave med skupinami.

• Mikrobiologija preučuje značilnosti zelo raznolikih mikroskopsko majhnih organizmov, ki obstajajo kot posamezne celice ali skupki celic.

Med njimi so arheje, bakterije, glive, alge, praživali. Mikrobiologija obravnava tudi viruse, čeprav ti nimajo vseh lastnosti živih organizmov.

• Rastlinska biologija preučuje značilnosti rastlin.

• Zoologija preučuje značilnosti živali.

• Mikologija preučuje značilnosti gliv.

• Antropologija preučuje značilnosti človeka.

• Ekologija preučuje odnose med organizmi ter vplive okolja na njih (npr. prilagoditev na novo življenjsko okolje in soodvisnost vodnih organizmov v jezeru).

kn

jig

Znotraj vseh glavnih področij biologije so številna podpodročja. Celična biologija na primer obravnava zgradbo in delovanje celic, anatomija obravnava zgradbo rastlin, živali in človeka, fiziologija obravnava delovanje organizmov, genetika obravnava dedovanje organizmov.

er Fizična antropologija je sm z arja ukv se ki ije, biolog veka naravoslovnim vidikom člo rti, zgradba (raz voj od zarodka do sm Odnose telesa, evolucija človeka). veško med ljudmi v družbi in člo na kulturo pa preučuje kultur slovna žbo dru je ki , gija olo antrop veda.

1. Znanja iz biologije so uporabna v vsakdanjem življenju. Navedi tri primere bioloških spoznanj, ki jih uporabljaš v vsakdanjem življenju.

Primer 1:

Primer 2:

Primer 3:

BIOLOGIJA 7

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 7

10/04/2020 18:08

a. co m

2. Na fotografijah so organizmi, ki jih preučujejo različna področja biologije. Poimenuj jih ter napiši, katero področje se ukvarja z živimi bitji na vsaki sliki.

Organizem:

Organizem:

Področje:

Področje:

Področje:

ar n

Organizem:

10 000-kratna povečava

Organizem:

Področje:

Področje:

jig

Organizem:

Časovnica bioloških odkritij Stare civilizacije: Mezopotamija, Egipt, Kitajska

– preučevanje naravnih pojavov in vesolja

kn

3000–2000 pr. n. št.

Antični Grki: Hipokrat, Aristotel, Teofrast

– začetki moderne biologije, opazovanje, preučevanje naravnih pojavov, botanike in medicine 800–500 pr. n. št.

Antonie van Leeuwenhoek (1632–1723)

– sestava prvega preprostega mikroskopa Robert Hooke (1635-1703)

– izpopolnitev mikroskopa, prva uporaba besede »celica«

Leonardo da Vinci (1452–1519)

– preučevanje naravnih pojavov, zakonitosti ter anatomske zgradbe živali, rastlin in človeškega telesa

Edward Jenner (1749–1823)

– preučevanje zaščite pred boleznimi s cepljenjem

8 BIOLOGIJA

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 8

10/04/2020 18:09

Kdaj se je začelo raziskovanje živega? Poznaš kakšnega naravoslovca, raziskovalca narave in kakšno zgodovinsko odkritje?

a. co m

Človekovo znanje o naravi se je skozi zgodovino strmo povečevalo

ar n

Človek je od nekdaj raziskoval naravo. O njej je želel zvedeti čim več, da bi si z novim znanjem izboljšal vsakodnevno življenje. Najprej je naravoslovno znanje pridobival le z opazovanjem in preizkušanjem, kako bi določeno rastlino ali žival lahko uporabil za hrano, zdravilo, zavetje. Kasneje je svoja odkritja tudi beležil, primerjal in pozneje ponovno preizkusil. Količina pridobljenega znanja se je skozi vso človeško zgodovino strmo povečevala skupaj z razvojem tehnik, s katerimi je človek naravne pojave in organizme preučeval. Hitrost kopičenja novega znanja je danes večja kot kdaj koli prej. Kljub temu je v več deset tisoč letih človeške zgodovine cilj uporabe pridobljenega znanja ostal enak. Tako kot v pradavnini tudi danes svoje znanje o dejavnikih okolja, letnih časih, vremenskih pojavih, razvoju in delovanju mikroorganizmov, rastlin, živali in lastnega telesa uporabljamo za: • pridobivanje hrane, • preživetje, • zdravljenje bolezni.

Louis Pasteur (1822–1895)

– preučevanje lastnosti molekul in postopka pasterizacije

jig

Gregor J. Mendel (1822–1884)

– raziskovanje dednih lastnosti rastlin

Theodor Schwann (1810–1882) in Matthias J. Schleiden (1804–1881)

– odkritje, da so rastline in živali zgrajene iz mnogo celic (začetek celične teorije) Jane Goodall (1934–)

– utemeljitev teorije o nastanku vrst z naravnim izbiranjem

– preučevanje življenja primatov (šimpanzov)

kn

Charles Darwin (1809–1882)

Alexander Fleming (1881–1955)

– odkritje antibiotične snovi

Rosalind Franklin (1920–1958) in Maurice Wilkins (1916–2004)

James D. Watson (1928–) in Francis Crick (1916–2004)

– preučevanje molekule DNA (njene velikosti in oblike)

– preučevanje zgradbe DNA in njenih gradnikov ter odkritje pomena te zgradbe pri prenosu informacij v živih snoveh

BIOLOGIJA 9

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 9

10/04/2020 18:09

a. co m

Ker pa je človek zelo radoveden, je vedno raziskoval in odkrival v naravi tudi stvari, ki niso bile neposredno povezane z njim ali pa jih ni mogel takoj uporabiti. Z osnovnimi raziskavami znanstveniki povečujejo osnovno vedenje o svetu okoli nas. Take raziskave so vir novih znanstvenih idej in razmišljanj o svetu. Veliko takih osnovnih odkritij šele mnogo kasneje predstavlja osnovo za napredek ali razvoj povsem novih znanstvenih področij. Nove raziskave vedno temeljijo na številnih predhodnih, nekaterih tudi zelo starih, katerih rezultati v času nastanka niso imeli nikakršne praktične vrednosti.

raziskave Kako so osnovne in uporabne na aš avlj dst pre povezane, si lahko . olja ves primeru raziskav Opazovanje Lune na jasnem rda pri zvezdnatem nebu je bilo mo no le eza pov kih dni naših davnih pre a teg stjo bno s čudenjem nad čaro .

Zemljinega satelita

kn

jig

ar n

sodobnih Kasneje je človek s pomočjo v na ska razi nih rab osnovnih in upo skav, razi te ulta Rez Luno tudi prišel. i, in Lun na ka tan ki so vodili do pris olja ves v ska razi njih rezultate nasled ročjih pod h ični razl na človek uporablja i viln Šte ju. jen živl v vsakodnevnem ljajo rab upo se olja ves rezultati raziskav ili do vod so gim dru d Me tudi v medicini. ice rav nap , etra om term izuma ušesnega ici, tern ma v dka za spremljanje zaro vozičkov, laserskih operacij, invalidskih , in som gla z ajo avlj ki jih invalidi upr ov. lnik jeva dbu spo izdelave srčnih

10 BIOLOGIJA

CT 8 SDZ 2020 Notranjost.indd 10

10/04/2020 18:09