9789612719326

Matej Avbelj, Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian in Mateja Zupančič

8

a. co m

JAZ, MIDVA, MI

kn

jig

ar n

Učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 8. razredu osnovne šole

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 1

14/05/2019 09:17

Dr. Matej Avbelj, Daša Ganna Mahmoud, Elissa Tawitian, Mateja Zupančič

JAZ, MIDVA, MI 8

Učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 8. razredu osnovne šole

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o.

Za založbo: Maruša Dejak Oblikovanje: Grega Inkret Prelom: Janez Kotar Tisk: Cicero, d. o. o.

1. izdaja: 2. ponatis Naklada: 2.500 izvodov

ar n

Ljubljana 2021

a. co m

Urednici: mag. Marjeta Šifrer, mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled: dr. Jernej Letnar Černič, dr. Gorazd Justinek, mag. Andreja Polanšek Ilustracije: Jaka Vukotić /Umer d. o. o.

Slikovno gradivo: Getty images, Shutterstock et al. (natančen seznam je na zadnji strani) Jezikovni pregled: Urška Kosec s. p.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

jig

Učbenik Jaz, midva, mi 8 je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 199. seji dne 18. 4. 2019 s sklepom št. 613-1/2019/119 potrdil kot učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 8. razredu osnovne šole. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

kn

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 3(075.2) 37.017.4(075.2) 17(075.2) JAZ, midva, mi 8. Učbenik za domovinsko in državljansko kulturo in etiko v 8. razredu osnovne šole / Matej Avbelj ... [et al.] ; [ilustracije Jaka Vukotić ; slikovno gradivo Getty images, Shutterstock et al.]. - 1. izd., 2. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-271-932-6 1. Avbelj, Matej COBISS.SI-ID 35988227

DKE 8 UCB 2021 notranjost.indd 2

12/01/2021 12:39

KAZALO

a. co m

DEMOKRACIJA OD BLIZU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Demokracija je ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Demokratična oblast v lokalnih skupnostih . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Povezovanje državljanov na podlagi skupnih interesov . . . . . . . . 13 Volitve: kampanja – koalicija in opozicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Aktivno državljanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Mediji v sodobni družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Odgovorno in neodgovorno ravnanje izvoljenih predstavnikov državljanov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Državljansko delovanje: državljanske akcije, civilna zaščita . . . . . . 28 Načelo pluralizma – soočenje različnih norm . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

ar n

FINANCE, DELO, GOSPODARSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Ekonomske pravice državljanov Republike Slovenije . . . . . . . . . . 36 Javna in zasebna podjetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Delodajalci in delojemalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Sindikati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Kapitalistično gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Sredstva za delovanje države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Pozitivni vplivi kapitalizma v razvoju človeštva . . . . . . . . . . . . . . . 50 Načela družbene pravičnosti in nepravičnosti . . . . . . . . . . . . . . . 52 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

jig

SLOVENIJA, EVROPSKA UNIJA, SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Delovanje EU: glavne institucije, odločanje, slovenski predstavniki 58 Slovenija – članica EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Slovenija – članica mednarodnih organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Nasprotja v svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

kn

SVETOVNA SKUPNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Globalizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Izzivi sodobnega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Trajnostni razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Kako slovenski državljan sodeluje pri aktivnem reševanju vprašanj človeštva? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Globalizacija in njeni učinki na prebivalce Slovenije . . . . . . . . . . . 84 Ponovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

Izbirna vsebina Izbirna vsebina Izbirna vsebina

Izbirna vsebina Izbirna vsebina

Izbirna vsebina

Izbirna vsebina

Ustava Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 3

14/05/2019 09:17

a. co m ar n

VOLIŠČE

kn

jig

DEMOKRACIJA OD BLIZU • Kako izberemo predsednika države?

• Kaj je referendum?

• Kako lahko protestiramo, ker tovarna v naši bližini zastruplja ozračje?

• Kaj je delo župana?

• Kdo je predsednik vlade?

• Kako lahko ustanovim politično stranko?

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 4

1 14/05/2019 09:17

Zgodba v razmislek

Nika prvič na volitve

a. co m

Dne 3. junija 2018 so v Sloveniji potekale že osme volitve v državni zbor. Za Niko pa so bile te volitve prve, saj je ravno ta dan dopolnila 18 let. Odločila se je, da bo odšla na volišče in izkazala svojo državljansko odgovornost.

Nika je 3. junija 2018 dopolnila 18 let. Pomemben korak za vsakega človeka, za Niko pa še posebej, saj je ta dan tudi prvič oddala svoj glas na volitvah. 3. junija 2018 so v Sloveniji potekale parlamentarne volitve. Na teh volitvah so polnoletni slovenski državljani izbirali predstavnike, ki jih bodo zastopali v parlamentu, poslance.

jig

ar n

Nika je svojo polnoletnost praznovala z družino. Pogovarjali so se, zabavali, pojedli torto, nato pa se je z mamo podala na volišče. Tam je volilni komisiji pokazala osebni dokument, se podpisala v volilni imenik in volilni odbor ji je izročil glasovnico. Nika jo je preučila, obkrožila svoj izbor in glasovnico oddala v volilno skrinjico. Ob tej priložnosti je povedala: »Imela sem odgovornost, da oddam svoj glas na volitvah, in to sem tudi storila.«

kn

O volitvah se je pogovarjala tudi doma s starši in postala še bolj prepričana, da je prav, da se volitev udeleži in odda svoj glas tistemu, ki bo po njenem mnenju najbolje deloval za državo.

Nikina mama je potrdila, da je oditi na volitve odgovornost, in o tem sta se pogovarjali tudi z Niko, preden se je udeležila volitev. Nika je poudarila, da številni mladi ne gredo na volitve in se za politiko ne zanimajo, in jim sporoča, da vsak glas šteje.

(Povzeto po https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174543331; pridobljeno 5. 7. 2018)

5

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 5

14/05/2019 09:17

Demokracija od blizu

Demokracija je…

Demokratično odločanje

Takemu načinu odločanja pravimo demokratično odločanje.

Izpelje ga skupina ljudi za različne namene, na primer: katero igro se bodo otroci igrali, kdo bo predstavljal razred v šolski skupnosti ...

Demokracija pomeni odločanje ljudstva o vprašanjih, ki zadevajo posameznike in njihovo skupnost.

ar n

1. člen »Slovenija je demokratična republika.« Ustava Republike Slovenije

a. co m

Ko v razredu izbirate predstavnika razreda za skupnost učencev šole, običajno izvedete glasovanje. Izbran je učenec, ki je dobil največ glasov.

jig

VOLITVE

kn

Oblika demokratičnega odločanja v državi so volitve.

Javnost delovanja nosilcev oblasti V Republiki Sloveniji so nosilci oblasti izbrani na demokratičen način, in sicer z volitvami. Polnoletni državljani izrazijo svojo voljo na volitvah, kjer obkrožijo izbranega predstavnika ali stranko.

Predstavniki, izvoljeni na volitvah, so za svoje odločitve odgovorni državljanom. Da bo njihovo delovanje pravično, javno ter v skupno korist države in državljanov, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • O odločitvah, ki jih sprejmejo, morajo seznaniti prebivalce v državi.

S tem je njihovo delovanje na oblasti javno.

• Ko oblast deluje javno, državljani vedo, kaj se v državi dogaja.

• Javno delovanje nosilcev oblasti omogočajo tudi mediji, in sicer tako, da odločitve nosilcev oblasti posredujejo prebivalcem.

6

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 6

14/05/2019 09:17

Volilna pravica

a. co m

Predstavniki, ki so na volitvah prejeli največ glasov, so izbrani po demokratičnem postopku. Ko so izbrani, sprejmejo odgovornost, da bodo delovali v dobro države. Odgovornost do državljanov in države dokažejo tako, da si prizadevajo izpolnjevati dane obljube, da skrbno in z znanjem izpolnjujejo svoje obveznosti in dolžnosti ter da se znajo ob napaki opravičiti in sprejeti posledice. Mediji spremljajo delovanje predstavnikov, ki so bili demokratično izbrani, in morajo o tem poročati državljanom, zato pravimo, da je njihovo delovanje javno.

Demokracija je eden izmed načinov izvajanja oblasti. Skozi zgodovino so se oblikovale različne družbene ureditve, na primer pri zgodovini si spoznal sužnjelastništvo in fevdalizem. Toda demokracija je edini sistem, ki priznava vsem posameznikom njihovo osebno svobodo in enakost.

V antičnih Atenah, ki jih imenujemo zibelka demokracije, je bila volilna pravica omejena, volili so lahko le polnoletni moški državljani. V modernih demokracijah ima volilno pravico vsak polnoletni državljan. Volilna pravica je temeljna politična pravica državljana.

ar n

Volitve lahko poimenujemo tudi »praznik demokracije«, saj je volilna pravica najpomembnejša politična pravica polnoletnega državljana.

Politične pravice državljana

jig

Človekove pravice so pravice, ki pripadajo vsem ljudem. Pravimo, da so naravne, saj so človeku dane ob rojstvu in hkrati so neodtujljive, saj jih človeku nihče nima pravice vzeti. Ideja človekovih pravic se je razvijala postopoma. Danes jih delimo v tri skupine. V najstarejši skupini pravic so državljanske in politične pravice, v drugi skupini pravic so ekonomske in socialne, v tretji pa okoljske, kulturne in razvojne pravice.

43. člen (volilna pravica) »Volilna pravica je splošna in enaka.

Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.

Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.

Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.« Ustava Republike Slovenije

kn

Državljanske in politične pravice se nanašajo na svobodo posameznika. Te pravice so: • pravica do življenja; • prepoved mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja in kaznovanja; • pravica do prostosti in osebne varnosti; • pravica do odsotnosti nasilja in suženjstva; • pravica do političnega udejstvovanja, svobodnega prepričanja, izražanja, misli, vesti in veroizpovedi; • pravica do združevanja in zborovanja.

Politične pravice v Republiki Sloveniji določa ustava.

7

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 7

14/05/2019 09:17

Demokracija od blizu

• Ločimo aktivno in pasivno volilno pravico.

Aktivna volilna pravica se nanaša na osebe, ki imajo pravico voliti.

Pasivna volilna pravica se nanaša na osebe, ki imajo pravico biti izvoljene.

a. co m

• Volilna pravica je lahko neposredna in posredna.

Volilna pravica je neposredna, ko volivci sami, brez posrednika, glasujejo za demokratične izbrane predstavnike ljudstva.

Volilna pravica je posredna, ko volivci izberejo posrednike in ti nato izvolijo demokratično izbrane predstavnike ljudstva.

Nosilci oblasti v RS in njihove naloge

ar n

Slovenska državna oblast je urejena tako, da opravlja različne naloge. Oblast je razdeljena na tri veje oblasti. Veje oblasti so pri izvrševanju svojega dela samostojne, hkrati pa se medsebojno nadzirajo.

IZVRŠILNA OBLAST NOSILEC IZVRŠILNE OBLASTI STA VLADA IN PREDSEDNIK REPUBLIKE

ZAKONODAJNA OBLAST

jig

SODNA OBLAST

NOSILEC SODNE OBLASTI SO SODIŠČA

kn

NOSILEC ZAKONODAJNE OBLASTI JE DRŽAVNI ZBOR SKUPAJ Z DRŽAVNIM SVETOM

Oblast v demokratičnih državah je razdeljena, da se omejuje moč posamezne veje oblasti in hkrati zagotavlja možnost nadzora nad vsako posamezno vejo oblasti.

LJUDSTVO

8

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 8

14/05/2019 09:17

Zakonodajna oblast Zakonodajno oblast predstavlja parlament, ki ga sestavljata državni zbor in državni svet.

Državni zbor sestavljajo predstavniki vsega ljudstva, imenujemo jih poslanci. Poslanci so izvoljeni z neposrednim glasovanjem, in sicer za obdobje štirih let.

a. co m

Sestava: 90 poslancev, od tega sta dva poslanca predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti.

3. člen »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« Ustava Republike Slovenije

Naloge državnega zbora: • sprejemanje zakonov; • sprejemanje drugih dokumentov, pomembnih za državo (na primer proračuna, ratifikacije mednarodnih pogodb itd.); • nadzorovanje izvršilne in sodne veje oblasti; • voljenje in imenovanje kandidatov na najpomembnejše funkcije v državi (na primer za predsednika državnega zbora, ministre, ustavne sodnike in sodnike).

ar n

Državni svet sestavljajo predstavniki različni interesnih skupin, kot so predstavniki podjetnikov (predstavljajo interese gospodarstva), kulturnih poklicev, občin in socialnih področij. Člani državnega sveta so izvoljeni za obdobje petih let.

Sestava: 40 svetnikov – to so predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov.

Dvorana državnega zbora

kn

jig

Naloge državnega sveta: • državnemu zboru predlaga sprejem zakonov; • državnemu zboru daje mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; • zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem odloča še enkrat (odložilni veto), opravlja tudi druge naloge.

Dvorana državnega sveta

Stavba slovenskega parlamenta – v njej potekajo seje državnega zbora in državnega sveta.

9

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 9

14/05/2019 09:17

Demokracija od blizu

Izvršilna oblast Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik vojske. Izvoljen je z neposrednim glasovanjem za dobo petih let, največ dvakrat zaporedoma.

ALI VEŠ?

Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Za svoje delo so odgovorni državnemu zboru in volivcem. Vlada je izvoljena posredno, torej je prek posrednika – državnega zbora – izvoljen predsednik vlade. Ministre imenuje državni zbor na predlog predsednika vlade.

Naloge vlade: • Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, vlado predstavlja v Sloveniji in svetu ter sklicuje in vodi sestanke vlade. Javnost obvešča o delu in sprejetih odločitvah vlade ter s tem zagotavlja, da je delo vlade javno.

• Ministri so odgovorni za delo vlade, vsak pa je odgovoren tudi za svoje področje. Delo ministrov usklajuje predsednik vlade.

Slovenska vlada pozna več ministrstev, na primer ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za zdravje idr.

ar n

Za predsednika vlade se uporablja tudi izraz premier. Beseda je prevzeta iz francoske besedne zveze premier ministre, kjer premier pomeni prvi, najpomembnejši, glavni.

a. co m

Predsedniška palača v Ljubljani

Naloge predsednika republike: • razpisuje volitve v državni zbor; • razglaša zakone; • imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; • postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; • izdaja listine o ratifikaciji; • odloča o pomilostitvah; • podeljuje odlikovanja in častne naslove; • opravlja druge zadeve, določene z ustavo, in naloge, ki so določene v zakonih.

jig

Stavba vrhovnega sodišča v Ljubljani

K SLOVARČE

kn

ko telo predstavniš se skupnosti, ki predstavniki rese te in e en nj zavzemajo za veleposlanik v tuji ke države, ki predstavnik ne vo ža dr o a svoj državi zastop ratifikacija godbe ednarodne po m v te i potrdi oru ali na vlad v državnem zb pomilostitev rostiti izrečene obsojenca op omiliti kazni ali mu jo

mo poverilno pis a oseba, an br iz ga dokument, ki v svojo državo ki predstavlja ,v ve ža dr ditelju tujini, izroči vo e uj st kateri go

Sodna oblast Sodstvo predstavljajo sodišča, tam delujejo sodniki in strokovno osebje. Zanje velja, da morajo biti pri svojem delu neodvisni in nepristranski, kar pomeni, da na njihove odločitve ne sme vplivati nobena oseba ali institucija. Pri svojih odločitvah morajo upoštevati izključno zakone in ustavo.

Poznamo različne stopnje sodišč: okrajna, okrožna in višja sodišča ter vrhovno sodišče.

Posebno mesto ima ustavno sodišče. Njegova naloga je varovati človekove pravice in ugotavljati, ali so zakoni v skladu z ustavo, ki je najvišji pravni akt v državi. Ustavne sodnike predlaga predsednik republike, izvoli pa jih državni zbor, njihov mandat traja devet let.

10

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 10

14/05/2019 09:17

Kaj je lokalna samouprava?

a. co m

Demokratična oblast v lokalnih skupnostih Prebivalci nekega kraja imajo pravico, da se organizirajo in samostojno urejajo javne zadeve, ki so v njihovi pristojnosti. Taki organiziranosti pravimo lokalna samouprava.

ar n

Lokalno samoupravo v Sloveniji predstavljajo občine, krajevne skupnosti in mestne četrti. V Sloveniji imamo 212 občin, od teh je 11 mestnih občin. Mestna občina obsega večje mesto in izpolnjuje še nekatere druge, z zakonom določene pogoje, na primer število prebivalcev.

9. člen »V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava.« Ustava Republike Slovenije

ODRANCI

OBČINA Z NAJMANJŠO POVRŠINO OZEMLJA: 7 KM2

kn

jig

ALI VEŠ, DA JE NAJMLAJŠA SLOVENSKA OBČINA OBČINA ANKARAN, USTANOVLJENA LETA 2011?

KOČEVJE

OBČINA Z NAJVEČJO POVRŠINO OZEMLJA: 555 KM2

OBČINA Z NAJMANJŠIM ŠTEVILOM PREBIVALCEV JE OBČINA OSILNICA, V KATERI JE 1. JANUARJA 2018 ŽIVELO 370 LJUDI.

11

DKE 8 UCB 2019 notranjost.indd 11

14/05/2019 09:17