9789612719340

ar n

a. co m

Martina Križaj Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek Mojca Poznanovič

kn

jig

Na pragu besedila 2

IZDAJA S PLUSOM

Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 1

02/07/2019 10:37

dr. Martina Križaj dr. Marja Bešter Turk Marija Končina Mojca Bavdek mag. Mojca Poznanovič

Na pragu besedila 2 – izdaja s plusom

Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol Urednica: Andreja Ponikvar Recenzenti: dr. Kozma Ahačič, dr. Lara Godec Soršak, dr. Renata Čampelj Jurečič, Marjeta Stegel

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje naslovnice: Beti Jazbec Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Danilo Frlež Tisk: Grafostil, d. o. o.

Prva izdaja Naklada: 1000 izvodov

ar n

Ljubljana 2019

a. co m

Ilustracije: Gašper Krajnc/Umer, d. o. o.

Fotografije: Shutterstock in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

jig

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Na pragu besedila 2 – izdaja s plusom je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 200. seji dne 20. 6. 2019 s sklepom št.

613-1/2019/143 potrdil kot učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. © Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3) NA pragu besedila 2 : izdaja s plusom. Učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj ... [et al.] ; [urednica Andreja Ponikvar ; ilustracije Gašper Krajnc ; fotografije Shutterstock in drugi viri]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-93-40 1. Križaj, Martina COBISS.SI-ID 300246784

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 2

02/07/2019 10:37

Drage dijakinje, dragi dijaki!

Pred seboj imate učbenik za jezikovni pouk v okviru predmeta slovenščina. Razdeljen je na šest poglavij:

a. co m

1. V poglavju Beseda boste opazovali osnovno enoto besednega jezika z raznih vidikov (npr. ali je ustrezna v vseh okoliščinah ali ne; kaj pomeni, katere so njene sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke in kdaj le-te uporabljamo; kako je prišla v slovenščino; iz česa je tvorjena, čemu in kako smo jo tvorili; kako "se obnaša" ob drugih besedah v povedi; kako jo izgovarjamo v knjižnem jeziku in kako jo pišemo). Tako boste nadgrajevali svoje praktično znanje slovenskega jezika pa tudi svoje teoretično znanje o slovenskem jeziku; obe vrsti znanja potrebujete za učinkovito sporazumevanje – torej za učinkovito sporočanje kot tudi za razumevanje in kritično sprejemanje besedil.

2. V poglavju Slovarji boste spoznali raznovrstne slovarje in okoliščine, v katerih jih uporabljamo; še posebej se boste posvetili rabi Slovarja slovenskega knjižnega jezika v elektronski in knjižni obliki. Tako boste utrjevali svojo samostojnost pri razumevanju in tvorjenju besedil, saj si boste s slovarji znali pomagati vedno, ko se boste ob dani besedi spraševali, kaj pomeni v tujem besedilu, ali jo lahko uporabite v svojem besedilu, s katero sopomenko bi preprečili njeno ponavljanje, kako bi jo napisali ali izgovorili ipd.

3. V poglavju Obravnava besedilnih vrst boste nadgrajevali svoje poznavanje zgradbe, sloga in jezika nekaterih besedilnih vrst – zapisana ali posneta besedila boste kritično brali ali poslušali, jih razčlenjevali in primerjali z drugimi, v njih boste prepoznavali dejstva in mnenja, ustrezne in neustrezne ter bistvene in nebistvene podatke …, odkrivali boste njihove značilnosti in pomanjkljivosti, na koncu pa tudi sami tvorili podobna besedila. Tako boste razvijali svojo zmožnost razumevanja in kritičnega sprejemanja besedil ter zmožnost tvorjenja učinkovitih, ustreznih, razumljivih in pravilnih besedil raznih vrst.

4. V poglavju Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika boste (upoštevajoč svoje predznanje iz splošne, književne in umetnostne zgodovine) spoznavali vlogo in položaj slovenskega jezika v preteklosti ter njegov razvoj do konca 18. stoletja.

5. V poglavju Pravopis boste opazovali nastanek in razvoj pisave (tudi slovenske) ter nadgrajevali svojo pravopisno zmožnost; to boste celostno udejanjali med pisanjem ter med branjem in vrednotenjem besedil.

ar n

6. V poglavju Pravorečje boste nadgrajevali svojo pravorečno zmožnost; to boste celostno udejanjali med govornim nastopanjem ter med poslušanjem in vrednotenjem govornih nastopov.

Vseh 6 poglavij je sestavljeno iz več zaokroženih učnih enot. Obravnava vsake učne enote naj bi potekala v štirih didaktičnih korakih – ti so v učbeniku zaznamovani s piktogrami in napisani v modri barvi; napovedujejo pa naslednje vaše dejavnosti: Prvi korak napoveduje individualno pripravo na obravnavo učne enote.

•

Drugi korak napoveduje vaše sodelovanje v uvodnem motivacijskem pogovoru, ki ga vodi profesorica/profesor ali poteka po skupinah oz. dvojicah.

•

Tretji korak napoveduje individualno podrobno oz. študijsko branje razpravljalnega besedila – z dejavnostmi med branjem in po njem. Tako boste razvijali tudi svojo zmožnost učenja iz zapisanih besedil (o tem ste veliko izvedeli v 1. letniku, zdaj pa boste to znanje uporabili, preizkušali in nadgrajevali na besedilih).

jig

•

Razpravljalno besedilo je napisano z večjimi črkami rjave barve. V njem so v nekaterih učnih enotah napisana vmesna navodila – z njimi vas spodbujamo, da prekinite študijsko branje razpravljalnega besedila ter ob novih primerih v nalogah, dodanih na koncu učbenika, preverite ali dopolnite svoje razumevanje vloge, značilnosti, sporočilnosti, aktualnosti … obravnavanih pojavov in dejavnosti, tvorite nove primere ipd.

•

Četrti korak napoveduje primerjavo vašega strukturiranega povzetka razpravljalnega besedila s profesoričinim/ profesorjevim interaktivnim povzetkom – tako boste nadgradili/dopolnili svojo zmožnost strukturiranega povzemanja besedil. Svetujemo vam, da svoj dopolnjeni/popravljeni povzetek pretvorite v strnjeno ustno obnovo razpravljalnega besedila; pri tem pazite, da bo obnova zaokrožena, smiselna, koherentna ter jezikovno ustrezna in pravilna.

kn

Na koncu učbenika so dodane naloge, ki jih boste reševali med branjem razpravljalnega besedila. Svetujemo vam, da pri pouku poročate ne le o svojih rešitvah in ugotovitvah, temveč tudi o tem, kako ste reševali naloge, katere težave ste imeli pri tem in kako ste jih oz. jih boste odpravili.

Upamo, da boste v učbeniku našli dovolj izzivov za razmišljanje o sebi in svoji sporazumevalni zmožnosti v slovenščini, o svojem odnosu do slovenščine, do njene sedanjosti in preteklosti, do drugih jezikov in narodov, hkrati pa tudi dovolj spodbud za dejavno nadgradnjo svojih zmožnosti, veščin, strategij in svojega znanja ter za njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Želimo vam veliko uspeha in zadovoljstva.

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 3

Avtorice

02/07/2019 10:37

a. co m ar n jig

kn NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 4

02/07/2019 10:37

KAZALO BESEDA

Kaj je beseda

8

Slogovna vrednost besed

9

Pomen besed

12 14

Pomenska razmerja med besedami

16

Izvor besed

Tvorjenost besed

Tvarna stran besed

Oblikovna stran besed

Poimenovalna vloga besed in besedne vrste

Samostalnik Pridevnik Zaimek Števnik Glagol Prislov Predlog

ar n

Veznik

a. co m

Frazemi

18

20

22

24

25

26

30 33

36

38 42 43

44

Členek

46

Medmet

47

SLOVARJI

Vrste slovarjev

50

Slovar slovenskega knjižnega jezika

53

jig

OBRAVNAVA BESEDILNIH VRST

Zasebni in javni dopisi (obvestilo, vabilo, zahvala, opravičilo)

58

Predstavitev kraja

64

Oglaševalno besedilo

66

kn

ZGODOVINA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA

Izvor in nastanek slovenskega jezika

70

10. stol. – prvi zapisi v slovenskem jeziku

74

16. stol. – nastanek slovenskega knjižnega jezika

78

Slovenski knjižni jezik v 17. stol. in v prvi polovici 18. stol.

81

Slovenski knjižni jezik v drugi polovici 18. stol.

82

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 5

02/07/2019 10:37

PRAVOPIS

Kratek pregled razvoja pisave

86

Kratek pregled razvoja slovenske pisave

91

Kaj pišemo z veliko začetnico

94

Česa ne pišemo z veliko začetnico

98

PRAVOREČJE Spremembe oz. premene v izgovorjenih besedah

Naloge

103

kn

jig

ar n

100

a. co m

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 6

02/07/2019 10:37

a. co m

kn

jig

ar n

BESEDA

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 7

02/07/2019 10:37

Kaj je beseda Pripravite se na obravnavo te učne enote – iz črk S, R, O, T, A, D sestavite slovensko besedo in razmišljajte o tem, kaj vse bi lahko povedali o njej.

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci.

a. co m

Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj izpišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek.

Človek se sporazumeva z besednim in nebesednim jezikom. Temeljna enota besednega jezika je beseda.

Za razmislek o vlogi, značilnostih in rabi besed rešite nalogi v dodatku učbenika na str. 104.

Beseda je dogovorjeno znamenje iz glasov ali črk, s katerim ljudje poimenujemo prvine stvarnosti (npr. miza, rumen, smejati se), logična razmerja v stvarnosti (npr. nad, zato), svojo presojo stvarnosti (npr. zanimiv, že), svoje doživljanje stvarnosti (npr. uf, av) ipd.

Skratka, z besedo damo pojavu ime. Predmetnosti, logičnih razmerij v stvarnosti ipd. ne moremo poimenovati s poljubnimi besedami, temveč moramo upoštevati dogovor v okviru posamezne jezikovne skupnosti, ker se sicer ne bi razumeli.

ar n

Beseda ima kot vsako znamenje dve strani: pomensko/pojmovno in tvarno/materialno (izgovor, zapis). Obe strani besed se z učenjem jezika prenašata iz roda v rod.

jig

Poleg pomenske in tvarne strani ima tudi druge lastnosti, npr. slogovno vrednost, izvor, tvorjenost, obliko, pomensko povezanost z drugimi besedami, poimenovalno vlogo ipd.

Besede in njihove lastnosti preučujejo razne jezikoslovne vede – pomen in pomensko povezanost besed preučuje pomenoslovje (semantika), slogovno vrednost besed preučuje stilistika, izvor besed etimologija, tvorjenost besed besedotvorje, obliko besed oblikoslovje (morfologija), tvarno stran izgovorjenih besed pravorečje (ortoepija), zapisanih besed pa pravopisje (ortografija).

Poleg teh posamičnih jezikoslovnih ved obstaja še jezikoslovna veda, ki se ukvarja z besedami v vseh ozirih – to je besedoslovje (leksikologija).

kn

Besede (in njihove lastnosti) so popisane in opisane v slovarjih. Slovarji so enojezični ali dvojezični, redkeje večjezični; so splošni ali posebni (npr. pravopisni, etimološki, sinonimni, frazeološki, narečni, terminološki) ipd. Za Slovence je zelo pomemben Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki obstaja v več različicah v knjižni in elektronski obliki (na spletnem jezikovnem portalu www.fran.si); to je enojezični splošni slovar, ki ga uporabljamo predvsem takrat, kadar nas zanima, kaj dana beseda pomeni.

Slovarje po navadi pripravljajo skupine strokovnjakov – slovaropiscev oz. leksikografov.

Jezikoslovna veda o sestavljanju slovarjev se imenuje slovaropisje (leksikografija).

Svoj povzetek primerjajte s profesoričinim/profesorjevim in ga po potrebi dopolnite oz. popravite.

8 BESEDA

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 8

02/07/2019 10:37

Slogovna vrednost besed Pripravite se na obravnavo te učne enote – preberite naslednje dvojice besed in ob vsaki od njih razmišljajte, katera beseda razodeva sporočevalca, kaj o njem razodeva in v katerih besedilih je ustrezna.

pes – ščene menda – bojda avans – predujem

ded – nono prepir – špetir resurs – vir

devžej – žep kuplunga – sklopka

a. co m

maček – mucek izbrisati – skenslati abdomen – trebuh

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci.

Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj izpišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek v obliki preglednice.

ar n

Ko govorimo ali pišemo, z besedami poimenujemo prvine predmetnosti, logična razmerja med njimi ipd. Besede skrbno izbiramo – in sicer pazimo na to, da so pomensko pravilne (zato mačjega samca poimenujemo z besedo maček, ne pa pes) in da bodo v danih okoliščinah oz. v danem besedilu ustrezne (zato v uradnih dopisih in referatih ne uporabljamo slengovskih besed, v pogovorih z vrstniki pa jih). Zavedati se moramo, da vsaka pomensko pravilna beseda ni tudi ustrezna v vseh okoliščinah sporočanja (npr. za vse naslovnike) oz. v vseh vrstah besedil.

Za razmislek o tem, v katerih besedilih je dana beseda ustrezna in v katerih ni, rešite 1. nalogo v dodatku učbenika na str. 104.

V vseh jezikih namreč ločimo dve vrsti besed: slogovno zaznamovane in slogovno nezaznamovane (nevtralne).

kn

jig

Slogovno nezaznamovane (nevtralne) besede le poimenujejo predmetnost, sporočevalca pa ne razodevajo, zato jih lahko uporabljamo v vseh besedilih, npr. v pogovorih doma in v šoli, v uradnih in neuradnih besedilih, v strokovnih besedilih, v časopisih, na spletu, po radiu, televiziji … Uporabljamo jih tudi pri sporazumevanju z ljudmi, ki slovenščine še ne znajo najbolje. Take so npr. besede maček, pes, ded, žep, izbrisati, sklopka, trebuh, prepir, vir, menda, predujem.

Slogovno zaznamovane besede pa poimenujejo predmetnost in hkrati razodevajo sporočevalca, npr. njegovo naklonjenost/nenaklonjenost do predmetnosti, njegovo pokrajinsko, generacijsko ali interesno pripadnost, njegovo družbeno vlogo in strokovno področje ipd. Zato jih lahko uporabljamo le v določenih okoliščinah oz. besedilih, ne pa v vseh (tako npr. besedo kuplunga lahko uporabljamo v pogovorih z avtomehaniki, ne pa v napisanih navodilih za vožnjo z avtomobilom, besedo skenslati lahko uporabljamo v pogovorih z vrstniki, v zapisniku sveta šole pa ne). Za učinkovito sporazumevanje je dobro, da vemo, kaj s katero slogovno zaznamovano besedo razodevamo o sebi in v katerih okoliščinah oz. besedilih je njena raba ustrezna, v katerih pa ni.

BESEDA 9

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 9

02/07/2019 10:37

Glede na to, kaj z besedami razodevamo o sebi, ločimo več vrst slogovno zaznamovanih besed: 1. Predmetnost lahko poimenujemo tako, da hkrati razodevamo svoje čustveno razmerje do nje. Zato obstajajo v jeziku čustveno zaznamovane besede. Z njimi izražamo svojo naklonjenost ali nenaklonjenost do poimenovanega.

a. co m

Naklonjeno (prijazno) razmerje izražamo z ljubkovalnicami (mucek 'ljubi maček') in z otroškimi besedami (tj. z besedami, ki jih rabijo otroci ali starejši v pogovoru z njimi, npr. spančkati 'spati').

Nenaklonjeno (neprijazno, zaničljivo) razmerje pa izražamo s slabšalnicami (ščene 'majhen, zanikrn pes'), z zmerljivkami oz. psovkami (prasec 'ničvreden, malovreden človek'), s kletvicami (tj. z družbeno nesprejemljivimi medmeti, npr. jebelacesta) in s prostaškimi oz. vulgarnimi besedami (tj. z družbeno nespodobnimi oz. moralno nesprejemljivimi besedami, npr. posrane 'bojazljiv, strahopeten človek').

Včasih izrazimo svoje čustveno razmerje do predmetnosti tudi z večpomensko besedo, ki ima poleg nezaznamovanega pomena tudi čustveno zaznamovanega (npr. pisemce ne pomeni le 'majhno pismo', temveč tudi 'pismo, ki sem ga zelo vesel/-a'). Nenaklonjenost pa lahko izrazimo tudi tako, da uporabimo "pozitivno" besedo za nekaj, kar nam ni všeč, naslovnik pa prepozna njeno dejansko vrednost šele iz neskladnosti z okoliščinami in predvsem iz nebesednih zvočnih spremljevalcev govorjenja, npr. iz poudarka (prim. To je bila pa res dobra poteza! 'slaba'). Gre za ironično (posmehljivo) rabo besed v besedilu.

jig

ar n

TO JE BILA PA RES DOBRA POTEZA!

kn

Čustveno zaznamovane besede so pogosto rabljene v slengu; tam se lahko celo kletvice in prostaške besede uporabljajo za izražanje naklonjenosti (npr. To ti je baba!). Zato je sleng neuporaben za natančno, jasno sporočanje.

V strokovnih in uradovalnih besedilih naj ne bi razodevali svojega čustvena razmerja do poimenovane predmetnosti; zato naj v njih ne bi uporabljali čustveno zaznamovanih besed. V vseh drugih vrstah besedil pa je raba čustveno zaznamovanih besed ustrezna.

2. Predmetnost lahko poimenujemo tudi tako, da naslovniku razodevamo svojo pokrajinsko pripadnost. To se dogaja, če uporabljamo pokrajinsko zaznamovane besede, tj. narečne ali pokrajinske besede (npr. nono, devžej).

Narečne in pokrajinske besede lahko uporabljamo v zasebnih pogovorih z ljudmi iz iste pokrajine; niso pa ustrezne v pogovorih z ljudmi od drugod, v javnih govornih nastopih in v zapisanih besedilih (tu učinkujejo neustrezno, zaznamovano).

10 BESEDA

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 10

02/07/2019 10:37

3. Če hočemo predmetnost poimenovati tako, da hkrati poudarjeno razodevamo svojo ožjo družbeno pripadnost, uporabimo družbeno zaznamovane besede, tj. slengovske ali žargonske besede. S slengovskimi besedami oz. slengizmi (npr. skenslati) razodevamo pripadnost starostni skupini vrstnikov, z žargonskimi besedami oz. žargonizmi (npr. kuplunga) pa razodevamo pripadnost skupini ljudi z določenim poklicem, interesom ipd.

Slengovske besede lahko uporabljamo v neuradnih pogovorih z vrstniki, žargonske pa v neuradnih pogovorih z ljudmi določenega poklica, stroke, interesa. V vseh drugih besedilih niso ustrezne.

a. co m

4. Pri poimenovanju predmetnosti pogosto razodevamo svojo družbeno vlogo (npr. to, da sporočamo kot družinski član, uradnik, strokovnjak ali javni govorec). To delamo tako, da ustrezno uporabimo funkcijsko zaznamovane besede, tj. praktičnosporazumevalne, uradovalne, strokovne ali publicistične besede.

Praktičnosporazumevalne besede (npr. špetir) uporabljamo samo v zasebnih vsakdanjih pogovorih s sorodniki, prijatelji, znanci ne glede na njihov poklic in družbeni položaj.

Uradovalne besede (npr. avans) se uporabljajo pri sporazumevanju med predstavniki ustanov in strankami.

ar n

Strokovnjaki poimenujejo predmetnost s strokovnimi besedami oz. têrmini. Te besede so ustrezno razumljive predvsem strokovnjakom znotraj posamezne stroke (npr. abdomen). Z njimi popolnoma nečustveno poimenujejo natančno določene pojme.

Lahko so domače ali prevzete, a če obstaja domač strokovni izraz, ima prednost pred prevzetim (npr. trebuh/trebušna votlina namesto abdomen). Strokovni izrazi niso le enobesedni, temveč tudi večbesedni (npr. zemljepisna širina). Zbirko izrazov, značilnih za določeno stroko, imenujemo strokovno izrazje.

Tudi javni sporočevalci (npr. novinarji) uporabljajo svoje posebne besede/besedne zveze; to so publicistične besede/besedne zveze oz. publicizmi (npr. resurs).

jig

Praktičnosporazumevalne, uradovalne, strokovne in publicistične besede smemo uporabljati samo v določenih besedilih – v vseh drugih so neustrezne.

5. Predmetnost lahko poimenujemo tudi s časovno zaznamovanimi besedami, tj. z besedami, ki so novejše in še ne splošno razširjene (to so t. i. neologizmi, npr. blogati, soteskanje), ali z besedami, ki so jih nekoč pogosto uporabljali, danes pa jih uporabljamo zelo redko ali sploh ne več (to so t. i. arhaizmi, npr. bojda).

kn

Za razmislek o tem, kako iz SSKJ2 prepoznamo slogovno vrednost dane besede, rešite 2. nalogo v dodatku učbenika na str. 104.

Slogovno vrednost besed preučuje stilistika – strokovnjaki ugotavljajo, ali so besede slogovno zaznamovane ali ne, ter jim določajo vrsto zaznamovanosti. Njihova spoznanja so uporabljena v slovarjih; v slovarskih sestavkih so pogosto oznake (t. i. slogovni oz. stilni kvalifikatorji), ki uporabnike poučijo, kako je dana beseda zaznamovana oz. v katerih besedilih/okoliščinah je ustrezna (npr. nono nar. primorsko, devžej pokr. kor., abdomen anat.).

Svoj povzetek primerjajte s profesoričinim/profesorjevim in ga po potrebi dopolnite oz. popravite.

BESEDA 11

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 11

02/07/2019 10:37

Pomen besed Pripravite se na obravnavo te učne enote – preberite naslednje povedi in razmišljajte o pomenu podčrtanih besed ter tudi o tem, čemu so podčrtane prav te besede.

Cvetoča jablana pod oknom mi je vsako pomlad v veliko veselje.

a. co m

Ne bodi no tak medved, vso travo boš poteptal!

V tej povedi je samo en medmet, in sicer "no".

Novogoriško podjetje je v Moskvi zgradilo pekarno; to pomeni hkrati dovolj kruha za Ruse in Novogoričane.

Tekmovalka, ki jo trenira ruska trenirka, je na oder stopila v slovenski trenerki.

Prst je vtaknila v mokro prst.

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci.

Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj izpišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek.

ar n

Vsaka beseda ima določen pomen – pomeni kaj konkretnega (npr. jablana 'sadno drevo z rožnatimi cvetovi in okroglimi pečkatimi sadovi') ali abstraktnega (npr. pomlad 'del leta med zimo in poletjem'). Nekatere besede imajo samo en pomen (npr. medmet), druge jih imajo več (npr. medved); besede so torej enopomenke ali večpomenke.

Pomen oz. pomene besed usvojimo hkrati z besedami. Če katere besede, ki jo slišimo ali preberemo, ne razumemo (tj. ne vemo, kaj pomeni), si lahko pomagamo s sobesedilom, z okoliščinami sporazumevanja ali s slovarjem danega jezika.

jig

Za razmislek o prepoznavanju pomena besed in o rabi pomensko ustreznih besed rešite nalogi v dodatku učbenika na str. 105.

kn

Večina besed je večpomenskih. Enopomenske so predvsem strokovne besede oz. têrmini, tj. besede, s katerimi strokovnjaki poimenujejo predmetnost svoje stroke (npr. medmet, fotosinteza, sonata, izohipsa). Te besede imajo samo en pomen zaradi praktičnih/ pragmatičnih razlogov – da med strokovnjaki iste stroke ne bi prišlo do pomenske nejasnosti oz. nesporazumov.

V naravnih jezikih prevladujejo večpomenske besede. Tako je zato, ker si ljudje za nove predmete, pojme ipd. niso vedno izmišljali novih besed, temveč so zaradi njihove podobnosti ali povezanosti z že poimenovanimi pojavi uporabili kar že znane besede – tako so jim dodali nove pomene (npr. medved '1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami, 2. igrača, ki predstavlja medveda, 3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek').

12 BESEDA

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 12

02/07/2019 10:37

Tudi v sodobnem času se pomenski obseg besed širi (npr. besed splet, portal, forum). V tem se kaže gospodarnost besednega jezika – za vsak novi pojav se nam ni treba naučiti in si zapomniti nove besede. Pomenov besed je tako veliko, da jih v celoti ne more zajeti noben slovar.

a. co m

Za čim boljše razumevanje besedil je dobro, da imamo bogat besedni zaklad – to pomeni, da poznamo čim več besed danega jezika in tudi čim več pomenov večpomenskih besed.

Sicer pa se moramo zavedati, da lahko to, kateri dejanski pomen ima večpomenska beseda v danem besedilu, pogosto ugotovimo iz sobesedila (kot smo v izhodiščni povedi ugotovili, da pomeni beseda kruh za Ruse 'pečeno živilo iz moke, vode, kvasa', za Novogoričane pa 'delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine').

V besedilih včasih naletimo na besede, ki niso uporabljene v pravem pomenu (npr. Tekmovalka, ki jo trenira ruska trenirka, je na oder stopila v slovenski trenerki). Do takih napak prihaja zato, ker v vsakem jeziku obstajajo t. i. blizuzvočnice (paronimi), tj. besede, ki podobno zvenijo, a imajo različen pomen (npr. trenerka – trenirka), ljudje pa zaradi njihove podobne tvarne strani mislijo, da gre za isto besedo, in jih pogosto zamenjujejo med seboj. Pri tem se ne zavedajo, da z rabo nepravilne domače ali prevzete blizuzvočnice (npr. trenerka nam. trenirka, etični nam. etnični) razodevajo svoje površno znanje jezika.

jig

ar n

MORAM ALI MOREM?

kn

Pomen besed preučuje in določa veda, ki se imenuje pomenoslovje oz. semantika.

Pomenoslovci poleg enopomenk, večpomenk, blizuzvočnic ipd. obravnavajo tudi besede, ki imajo enako tvarno/izrazno stran (tj. se enako pišejo/izgovarjajo), vendar poimenujejo pojave, ki si niso čisto nič podobni (npr. prst: 'vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala' in 'vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi') – v takih primerih ne gre za večpomenko (tj. za eno besedo z več pomeni), temveč za več besed, imenovanih enakoizraznice oz. enakozvočnice (homonimi). V SSKJ se enakoizraznice ločijo od večpomenk po tem, da so predstavljene v ločenih slovarskih sestavkih (prim. prst1, prst2), medtem ko so večpomenke predstavljene v enem slovarskem sestavku (njihovi pomeni pa so označeni z arabskimi številkami, npr. medved '1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami' 2. igrača, ki predstavlja medveda, 3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek‘).

Svoj povzetek primerjajte s profesoričinim/profesorjevim in ga po potrebi dopolnite oz. popravite.

BESEDA 13

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 13

02/07/2019 10:37

Frazemi Pripravite se na obravnavo te učne enote – najprej preberite izhodiščno besedilo, nato pa primerjajte podčrtane besedne zveze ter razmišljajte o tem, kako jih je sporočevalec tvoril, kaj pomenijo in kako učinkujejo na bralca.

ar n

a. co m

V gozdu se je govorilo, da ima medved Medo seznam živali, ki jih bo požrl. Pa se prvi opogumi jelen in gre k Medu: »Medo, je res, da imaš seznam živali, ki jih boš požrl?« Medo: »Res je.« Jelen: »Sem na njem?« Medo: »Si.« In naslednji dan najdejo jelena raztrganega.

Pa se opogumi volk in gre k Medu: »Medo, je res, da imaš seznam živali, ki jih boš požrl?« Medo: »Res je.« Volk: »Sem na njem?« Medo: »Si.« In naslednji dan najdejo volka raztrganega.

Tretji dan se opogumi zajček in vpraša medveda: »Medo, je res, da imaš seznam živali, ki jih boš požrl?« Medo: »Res je.« Zajček: »Sem na njem?« Medo: »Si.« Zajček: »Me lahko zbrišeš?« Medo: »Lahko, mala malica.« In ga zbriše s seznama.

Nauk zgodbe: Sporazumevanje je ključ do uspeha.

Sodelujte v pogovoru s profesorico/profesorjem, sošolkami in sošolci.

Podrobno preberite razpravljalno besedilo; med branjem si kaj izpišite, po branju pa izdelajte strukturirani povzetek.

jig

Tistega, kar bi radi poimenovali, pogosto ne moremo poimenovati z eno besedo, temveč poimenujemo z besedno zvezo – in sicer tako, da iz spomina vzamemo že izdelano besedno zvezo (npr. mala malica, nauk zgodbe), ali tako, da besede sproti povezujemo v besedno zvezo (npr. seznam živali).

kn

Besedne zveze, s katerimi poimenujemo prvine stvarnosti, so torej dveh vrst – proste ali stalne. Proste so tiste besedne zveze, ki jih sporočevalec tvori sproti in katerih pomen je napovedljiv, saj je približno enak vsoti pomenov posameznih delov besedne zveze (npr. seznam živali). Stalne pa so tiste besedne zveze, ki jih sporočevalec jemlje iz svojega spomina kot že izdelano celoto (npr. nauk zgodbe, mala malica); če ima stalna besedna zveza preneseni pomen, tj. če njen pomen ni napovedljiv iz pomenov njenih sestavin, jo imenujemo frazem (npr. mala malica 'zelo lahko, brez večjega truda').

Frazemi so po obliki stavčni (npr. Kdor jezika špara, kruha strada) ali nestavčni (npr. mala malica). Stavčnim frazemom pravimo tudi pregovori; z njimi je pogosto izražena življenjska modrost ali nauk.

Za razmislek o razumevanju in rabi frazemov rešite nalogi v dodatku učbenika na str. 106.

14 BESEDA

NPB 2 PLUS UCB 2019 Notranjost.indd 14

02/07/2019 10:37