Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar
a. co m
POTUJEM V PRETEKLOST
kn
jig
ar n
DELOVNI ZVEZEK ZA ZGODOVINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 1
28/05/2019 09:46
Mag. Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar
POTUJEM V PRETEKLOST 7
Delovni zvezek za zgodovino v 7. razredu osnovne šole
Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Beti Jazbec Grafični prelom: Janez Kotar Tisk: Grafostil, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 3000 izvodov Ljubljana 2019
a. co m
Urednici: dr. Mojca Ilc Klun, mag. Jelka Miranda Razpotnik Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o. Ilustracije: Marina Gabor 3D ilustracije: 3D Vizualizacija, d. o. o. (str. 21, 25), Altair4 (str. 77) Slikovno gradivo: Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na strani 112) Jezikovni pregled: Mateja Samastur
ar n
V navodilih smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen. Zato so navodila namenjena tako učencem kot učenkam.
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
kn
Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
MIRANDA Razpotnik, Jelka Potujem v preteklost 7. Delovni zvezek za zgodovino v 7. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Marina Gabor ; slikovno gradivo Shutterstock et al.]. - 1. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2019 ISBN 978-961-271-938-8 1. Plazar, Anja COBISS.SI-ID 300192512
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 2
28/05/2019 09:46
KAZALO 1. PRAZGODOVINA 4
Pojav sodobnega človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Življenje v kameni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Življenje v dobi kovin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Dosežki v umetnosti in duhovni svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
IZBIRNA VSEBINA
a. co m
2. PRVE CIVILIZACIJE 16 Nastanek prvih civilizacij rodovitnega polmeseca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Civilizacije in države v Mezopotamiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Egipčanska civilizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Izraelci in Feničani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Družbena in državna ureditev prvih držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kulturna dediščina prvih civilizacij rodovitnega polmeseca . . . . . . . . . . . . . . . . . Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
17 20 24 26 28 30 32
IZBIRNA VSEBINA
3. STARA GRČIJA 34
ar n
Prve razvite civilizacije na evropskih tleh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grške mestne države in njihova širitev po Sredozemlju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sparta in Atene – najmočnejša polisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grki kot enotna kulturna skupnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grško-perzijske in peloponeške vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Aleksander Veliki in helenizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
4. RIMSKA DRŽAVA
jig
Ustanovitev mesta Rim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rimska država kot republika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rimska država postane imperij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posledice širjenja rimske države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rimska država kot cesarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rimljani na današnjem slovenskem ozemlju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krščanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Propad Rimskega imperija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rimska kultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
35 37 40 43 47 49 52
54 55 57 59 62 65 67 69 71 73 76
IZBIRNA VSEBINA
5. SREDNJI VEK
kn
78 Preseljevanje ljudstev – nastajanje nove Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Frankovska država – evropsko kraljestvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Prve slovanske državne tvorbe v Vzhodnih Alpah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Fevdalizem in nastajanje evropskih držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Slovenski prostor v okviru Rimsko nemškega cesarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Plemiči in kmetje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Krščanska cerkev in samostani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Trgovina, srednjeveška mesta in meščani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Kulturni dosežki v srednjem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Utrjujem svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 3
28/05/2019 09:46
1. PRAZGODOVINA
a. co m
POGLAVJE
Sodobnega življenja si ne znamo predstavljati brez številnih iznajdb in pripomočkov, ki jih prazgodovinski človek ni imel na voljo. • Brez katerih pripomočkov in iznajdb si ne znaš predstavljati svojega življenja?
ar n
• Ali veš, katere pripomočke je prazgodovinski človek začel najprej uporabljati. Zakaj ravno te?
• Uporabljamo katere izmed njih še danes? Katere?
jig
SPOZNAL BOM … IN NATO OCENIL SVOJE ZNANJE
Ko boš izpolnil vse naloge v poglavju, boš lahko ocenil, kakšno je tvoje znanje. Za vsako trditev vpiši kljukico v krogec pod ustreznim znakom.
kn
Znam opisati glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (Homo sapiensa). S pomočjo zemljevida znam opisati, kako se je misleči človek razselil po svetu. Znam opisati, kakšno je bilo življenje v kameni dobi. Znam pojasniti, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka. Znam razložiti, kako je odkritje uporabe kovin vplivalo na življenje ljudi. Znam pojasniti značilnosti življenja v posameznih obdobjih prazgodovine. Znam razložiti pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje življenjskih razmer.
4
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 4
28/05/2019 09:46
1 PRAZGODOVINA
Pojav sodobnega človeka Od pojava prvega človeka se je v milijonih let starejše kamene dobe zvrstilo več vrst človečnjakov. Človek se je z razvojem spreminjal in postajal vse bolj podoben sodobnemu človeku.
S pomočjo časovnega traku (Prazgodovina) na strani 106 in zemljevida na strani 6 dopolni spodnjo preglednico.
avstralopitek
prostor naselitve
misleči človek – Homo sapiens
neandertalec
sodobni človek – kromanjonec
ar n
čas
a. co m
1
V času pred približno 250.000 in 30.000 leti so v Evropi in jugozahodni Aziji živeli neandertalci.
2
S pomočjo pisnega vira spoznaj neandertalce.
jig
»[Pri neandertalcih] /…/ lahko govorimo o globokem občutku za duhovno življenje. Skrb za usodo človekove duše je univerzalna in prisotna v današnjih družbah in je bila prisotna tudi v neandertalski. Imamo razloge, da verjamemo, da so neandertalci skrbeli za svoje bolne in ostarele. V jami Shanidar [severovzhodni Irak] so na kosteh vidne poškodbe sklepov, nekateri pokopani so bili celo pohabljeni. /…/ Ti ljudje so lahko preživeli le s stalno podporo in nego tovarišev.« (Vir: Richard E. Leakey, The Making of Mankind, Dutton, Boston, 1981)
kn
a) Na podlagi česa znanstveniki sklepajo, da so neandertalci skrbeli za svoje bolne in ostarele?
b) Kaj lahko o družbi neandertalcev sklepaš na podlagi pisnega vira? c) Na zemljevidu na strani 6 s poševnimi črticami (///) označi območja naselitve neandertalca.
5
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 5
28/05/2019 09:46
1 PRAZGODOVINA
Današnji človek pripada vrsti Homo sapiens, kar pomeni misleči človek. V zgodovini je bila ta vrsta najuspešnejša v boju za preživetje.
S pomočjo zemljevida spoznaj razselitev mislečega človeka in odgovori na vprašanja.
a. co m
3
ar n
a) Na zemljevidu označi, kje se je najprej pojavil misleči človek.
b) Na katero celino se je misleči človek razselil najprej in na katero najkasneje? • Najprej:
• Najkasneje:
c) Koliko časa je minilo od pojava mislečega človeka pa do njegove naselitve v Južni Ameriki?
4
jig
Pred približno 40.000 leti se je v Evropi pojavil sodobni človek (Homo sapiens sapiens), poimenovan tudi kromanjonec. Zapiši dve (2) značilnosti iz njegovega življenja. Pomagaš si lahko z učbenikom na strani 6.
kn
Ena najzanimivejših najdb iz kamene dobe na Slovenskem je neandertalčeva piščal iz medvedje kosti. Gre za do sedaj najstarejše najdeno glasbilo na svetu. • Kaj nam taka najdba priča o duhovnem svetu prazgodovinskih ljudi?
Piščal iz Divjih bab, izdelana pred okoli 60.000 leti
6
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 6
28/05/2019 09:46
Življenje v kameni dobi Starejša kamena doba ja najstarejše obdobje v preteklosti človeštva. Materialni ostanki nam pričajo o takratnem življenju človeka, ki ni poznal stalne naselitve.
Oglej si ilustracijo, ki prikazuje vsakdanje življenje v starejši kameni dobi, in odgovori na vprašanja.
ar n
a. co m
1
a) S čim so se preživljali ljudje v starejši kameni dobi?
jig
b) Pri katerem orodju/orožju so bili uporabljeni predmeti na stranskih fotografijah? Poveži jih z orodjem/orožjem na ilustraciji.
kn
c) Kakšna so bila bivališča ljudi v starejši kameni dobi?
č) Kakšna je bila vloga moškega in kakšna je bila vloga ženske v njihovih skupnostih?
Prvi ljudje so si pomagali z različnim orodjem in orožjem, ki so ga izdelali iz naravnih materialov.
7
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 7
28/05/2019 09:46
1 PRAZGODOVINA
2
Iz katerega materiala je bilo izdelano orožje in orodje prvih ljudi?
a. co m
Orodje iz starejše kamene dobe, najdeno na Slovenskem
3
Veliko spremembo v življenje ljudi v starejši kameni dobi je prinesla uporaba ognja. Navedi tri (3) načine uporabe ognja.
Pred okoli 12.000 leti se je podnebje otoplilo, zaradi česar se je življenje ljudi zelo spremenilo. Ta sprememba se imenuje neolitska revolucija in označuje začetek mlajše kamene dobe. S pomočjo zemljevida spoznaj neolitsko revolucijo. a) Katero gospodarsko dejavnost predstavlja zemljevid?
kn
jig
4
ar n
8
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 8
28/05/2019 09:46
b) Dopolni preglednico. • V prvi (levi) stolpec vpiši, katere kulturne rastline so gojili. • V srednji stolpec vpiši, na kateri celini so gojili posamezno kulturno rastlino. • V zadnji (desni) stolpec vpiši DA, če je bilo omenjeno območje del rodovitnega polmeseca. Celina
Del rodovitnega polmeseca
a. co m
Kulturna rastlina
c) Pojasni, zakaj območje med Perzijskim zalivom, Sredozemskim morjem in reko Nil imenujemo »rodovitni polmesec«?
č) Na zemljevidu na strani 8 označi območje rodovitnega polmeseca.
ar n
Ena izmed najpomembnejših sprememb, ki se je zgodila v mlajši kameni dobi, je bila stalna naselitev, ki je vplivala na nastanek prvih vasi in mest.
S pomočjo ilustracije spoznaj vsakdanje življenje ljudi v mlajši kameni dobi.
kn
jig
5
a) Opiši bivališča ljudi v mlajši kameni dobi. Iz kakšnih materialov so jih gradili? b) Pri katerem orodju sta bila uporabljena predmeta na fotografijah? Poveži ju z ilustracijo. 9
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 9
28/05/2019 09:46
1 PRAZGODOVINA
c) S čim so se ljudje takrat preživljali? č) Kako je bilo delo razdeljeno med moške in ženske?
a. co m
d) Katere obrti lahko opaziš na ilustraciji? Poimenuj jih. 6
Reši križanko in pojasni pojem, ki ga boš dobil v geslu.
1. Skupine 10 do 30 ljudi, v katerih so živeli ljudje v starejši kameni dobi.
2. Poljedelsko območje med Perzijskim zalivom, Sredozemskim morjem in reko Nil. 3. Prostor novih idej in tehnološkega znanja, za katerega so bile značilne tudi prve organizirane družbe.
4. Eno izmed velikih odkritij prazgodovinskih ljudi; z njegovo pomočjo so se ljudje greli, osvetljevali prostor, pripravljali hrano … 5. Velika sprememba v načinu življenja ljudi, ki označuje začetek mlajše kamene dobe.
ar n
6. Do nje je prišlo z uveljavitvijo poljedelstva in živinoreje, vplivala je na nastanek prvih vasi. 1
2 3
jig
4
5 6
kn
Pojasnilo pojma:
Primerjaj ilustraciji na strani 7 in 9. • Katera znanja in spretnosti je človek pridobil v razvoju med starejšo in mlajšo kameno dobo? Navedi vsaj štiri.
10
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 10
28/05/2019 09:46
Življenje v dobi kovin Človek je odkril in začel uporabljati prve kovine ob koncu mlajše kamene dobe. Dobo kovin glede na kovino, ki se je v določenem obdobju najbolj uporabljala, delimo na bakreno, bronasto in železno dobo.
V spodnji okvirček v kronološkem redu zapiši vsa tri obdobja kovinske dobe in opredeli njihov čas; pomagaj si s časovnim trakom na strani 107.
a. co m
1
2
ar n
V dobi kovin so se pojavili novi poklici, skupaj z njimi pa tudi nove obrti. Izpopolnjeno kovinsko orodje je omogočilo napredek v gradnji bivališč. Na jezerskih in močvirnatih predelih alpskega območja v Evropi so gradili koliščarska naselja. Spoznaj življenje v dobi kovin.
a) Izpolni preglednico o novih poklicih.
Poimenuj obrt na sliki
Navedi ali nariši en izdelek, ki je nastal pri tej obrti
kn
jig
Poimenuj poklic na sliki
11
ZGO7 DZ 2019 notranjost.indd 11
28/05/2019 09:46