a. co m ar n jig
kn NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 1 OSNUTEK PRVA 6-7.indd 3
14:16 13.17/07/17 07. 17 11.19
Ste jo videli že, srno?
Naravoslovje za 7. razred osnovne šole Delovni zvezek
Avtorji Staša Tome, Blanka Ravnjak, Saša A. Glažar, Robert Repnik
Uredila Katarina Košir
a. co m
Recenzentka Marija Borčnik
Jezikovni pregled Dragica Perme, Aleksandra Kocmut
Fotografije 123RF, arhiv založbe Modrijan, Bigstock, Canstock, Simona Knez, Klemen Košir, Tit Nešović, Robert Repnik, Shutterstock
Ilustracije Davor Grgičević, Blaž Hribar, Katarina Košir, Aleš Sedmak, Darko Simeršek, Matjaž Učakar Oprema in oblikovanje Branka Smodiš Prelom Dušan Obštetar
ar n
Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2017 Prva izdaja
kn
jig
© Modrijan založba, d. o. o.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)
STE jo videli že, srno? : delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu / [avtorji Staša Tome ... [et al.] ; fotografije 123RF ... [et al.] ; ilustracije Davor Grgičević ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2017 ISBN 978-961-287-020-1 1. Tome, Staša 290829568 www.modrijan.si
NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 2
17/07/17 14:16
KAZALO Jesen jeseni se organizmi pripravijo na zimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 organizmi so v ekosistemu povezani med seboj in z neživo naravo . . . . . . . . 7 gozd je naš največji ekosistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
a. co m
Morja in oceani prekrivajo skoraj tri četrtine planeta .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 med valovanjem na vodni gladini, zvokom in svetlobo so podobnosti .. . . . . 19 jezera, reke in močvirja so celinske vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 kraška jama je nepopoln ekosistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
ZIMA
organizmi so na zimske razmere prilagojeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 okolje je vir snovi tudi za človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 voda je spojina, vodik in kisik sta elementa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 snovi se spreminjajo .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 vsi organizmi so zgrajeni iz celic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 krovna tkiva ločijo organizem od okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 živali izmenjujejo snovi z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
ar n
živali se gibljejo na različne načine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 organizem je usklajena celota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
pomlad
spomladi se narava prebudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 čutila omogočajo zaznavanje okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 razmnoževanje je nujno za ohranjanje življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
jig
organizme razvrščamo v sisteme .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
poletje
poletja so vroča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
kn
človek spreminja okolje .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56
NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 3
17/07/17 14:16
KAKO UPORABLJAŠ DELOVNI ZVEZEK Naloge v delovnem zvezku dopolnjujejo učbenik Ste jo videli že, srno?. Vse dejavnosti so usklajene z razporeditvijo učne snovi v učbeniku.
a. co m
Delovni zvezek vsebuje naloge za ponavljanje in utrjevanje znanja ter dejavnosti za urjenje spretnosti v različnih naravoslovnih postopkih: napovedovanju, opazovanju, merjenju, beleženju in branju podatkov ter njihovi razlagi.
Naloge za obkroževanje ali dopolnjevanje rešuj v delovni zvezek, rešitve dejavnosti in nekaterih nalog pa v Naravoslovni dnevnik ali zvezek. Želimo ti uspešno in prijetno delo z učbenikom in delovnim zvezkom.
Avtorji
Pomen ikon v delovnem zvezku:
Stri oreh
ar n
Rubrika vsebuje preproste dejavnosti, ki jih lahko izvedeš doma ali v šoli skupaj z učiteljem. Odgovore na vprašanja zapiši v Naravoslovni dnevnik ali zvezek.
Rešitve nalog zapiši v Naravoslovni dnevnik ali zvezek. Naloge, ki so povezane z drugimi vsebinami ali nalogami v drugih
jig
poglavjih.
kn
1. Težja naloga, ki zahteva nekoliko poglobljeno znanje.
NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 4
17/07/17 14:16
JESENI SE ORGANIZMI PRIPRAVIJO NA ZIMO
I. Merjenje temperature
a. co m
1. Naštej nekaj pojavov v naravi, ki kažejo, da je prišla jesen.
Temperatura je eden od pomembnih neživih dejavnikov okolja. Vpliva npr. na čas ka ljenja semen in pripravljanje živali na zimsko spanje. Spreminjanje temperature v svojem kraju ugotovi z merjenjem. Potrebuješ: termometer. Termometer postavi na senčno in nevetrovno mesto, da bodo meritve čim natančnejše. Če je le mogoče, meri temperaturo na eno decimalko natančno. Pred merjenjem si v Naravoslovni dnevnik nariši preglednico za vpisovanje podatkov. Ob izmerjeni tempe raturi zapiši še, kakšno je vreme, npr. sončno, oblačno, deževno. 1. Temperaturo zraka meri vsak dan ob istem času, npr. ob 13. uri* celo jesen.
jig
ar n
2. Izmerjene temperature vriši v graf. Na navpični osi je temperatura v °C, na vodorav ni pa zaporedni dan meritve. 3. Po opravljenih meritvah odgovori na vprašanja. a) Katera temperatura je bila najvišja in kdaj je bila izmerjena (datum, ura)? b) Katera temperatura je bila najnižja in kdaj je bila izmerjena (datum, ura)? c) Kolikšna je povprečna vrednost izmerjenih temperatur? Povprečno vrednost izračunaš tako, da sešteješ vse vrednosti in rezultat deliš s številom meritev. č) Ali opaziš spreminjanje temperature ob isti uri v jeseni? Se temperatura viša ali niža? Pojasni vzroke temperaturnih sprememb. d) Ali opaziš povezavo med temperaturami in zabeleženim vremenom v času merit ve? Je bila ob istem času izmerjena temperatura v sončnem vremenu vedno višja kot v oblačnem vremenu? Pojasni opažanja.
kn
Podobno lahko poleg temperature meriš tudi druge nežive dejavnike okolja v obdobju treh mesecev, npr. zračno vlago, zračni tlak … Premisli, v katerih enotah moraš za pisati rezultate posameznih meritev. Razmisli tudi, kako boš označil osi grafa. Razišči, ali obstaja povezava med spremembami v meritvah enega in drugega neživega dejav nika okolja. * Pri meritvah upoštevaj premik ure iz letnega v zimski čas.
II. Primerjaj barvila v zelenih in rdečih listih Jeseni se listi nekaterih dreves obarvajo. Prej zeleni listi se obarvajo rumeno, oranžno in rdeče. Barvila v listih lahko prikažeš s postopkom, ki ga imenujemo papirna kroma tografija.
5 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 5
17/07/17 14:16
jig
ar n
a. co m
Potrebuješ: zelene in rdeče* liste iste drevesne vrste (npr. javorja), aceton, alkohol, fil trirni papir, kozarec, terilnici s pestilom, aluminijasto folijo, kapalko, svinčnik in ravnilo. Poskus izvedi v dobro prezračenem prostoru. 1. Naberi dva do tri zelene in rdeče liste. Raztopino barvil zelenih in rdečih listov pri pravi posebej. Liste na tanko nareži in jih v terilnici s pestilom močno zmečkaj. Dolij malo acetona in pomešaj. Opaziš lahko, da se je aceton obarval, saj so se bar vila iz listov v njem raztopila. Terilnico pokrij s folijo, da aceton ne izhlapi. 2. Iz filtrirnega papirja izreži približno 3 cm široka in do 15 cm dolga trakova. 2 cm od spodnjega roba nariši z navadnim svinčnikom črto. Nanjo boš nanesel barvila iz lis tov. 10 cm nad njo nariši še eno črto, in nad njo napiši barvo lista (zelen ali rdeč), katerega barvila boš kanil na filtrirni papir. Spodnji konec traku prireži v približno 1,5 cm dolgo konico. 3. V kozarec ali čašo nalij alkohol do višine 2 cm. Na spodnjo črto filtrirnega papirja kani kapljico barvil, raztopljenih v acetonu. Raztopino barvil zelenega lista nanesi na en filtrirni papir, raztopino barvil rdečih listov pa na drugega. Počakaj, da se raztopina bar vil na papirju posuši, nato nanesi še eno kapljico. Ravni konec filtrirnega papirja ovij okoli svinčnika in ga pritrdi z lepilnim tra kom. Svinčnik položi na kozarec, kot je pri kazano na sliki. Pri tem pazi, da v alkohol sega le konica traku filtrirnega papirja, ne pa tudi barvila. Kozarec pokrij s folijo, da alkohol ne izhlapi. Počakaj, da se alkohol z barvili dvigne do zgornje črte. Trak vzemi iz kozarca in ga posuši. 4. Posušene trakove nalepi v Naravoslovni dnevnik in jih opiši. a) Koliko različnih barvil se je ločilo na posameznem traku? b) Primerjaj trakova z ločenimi barvili iz zelenih in rdečih listov. So s prostim očesom na zelenem listu vidna vsa barvila, ki so se pokazala pri poskusu? Katera barvila so vidna pri jesensko obarvanem listu in katera manjkajo? * Če listi še niso rdeči, izvedi poskus ločeno. Najprej z zelenimi listi, v poznejši jeseni pa še z
rdečimi. Liste naberi na drevesu, da bodo sveži.
kn
2. V preglednico vpiši, kako se na zimo pripravijo živali. Podatke poišči v literaturi ali na spletu. Polh
Repaljščica
Veverica
Šoja
Jež
3. Katere od naštetih ptic so ptice selivke? Obkroži. A pogorelček
Č štorklja
F plavček
B velika sinica
D taščica
G srakoper
C podhujka
E brglez
H kukavica
4. Lastovka je selivka. Preden lastovke odletijo, se zbirajo na električnih daljnovodih. Pozorno opazuj in zapiši datume, ko boš opazil, da se zbirajo.
6 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 6
17/07/17 14:16
ORGANIZMI SO V EKOSISTEMU POVEZANI MED SEBOJ IN Z NEŽIVO NARAVO 1. Obkroži pravilno trditev. A Ekosistem sestavljajo samo neživi dejavniki okolja. B Ekosistem sestavljajo samo živa bitja.
a. co m
C Ekosistem sestavljajo neživi dejavniki okolja in tam živeča bitja.
ar n
2. Pobarvaj ali označi nežive dejavnike ekosistema na sliki.
jig
3. Ekosistemi se med seboj razlikujejo po raznolikosti živih in neživih dejavnikov. Če je vrednost dejavnika v ekosistemu velika, vpiši v preglednico +, če je majhna, pa –. Ekosistem Tropski deževni gozd
Kraška jama
Puščava
kn
Raznolikost bivališč
Dejavnik
Spremembe temperature Količina padavin Število različnih vrst organizmov Biotska raznovrstnost
Kateri dejavniki pogojujejo biotsko raznovrstnost ekosistema? Obkroži pravilni odgovor. A samo dejavniki žive narave B samo dejavniki nežive narave C dejavniki žive in nežive narave
7 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 7
17/07/17 14:16
4. Obkroži napačne besede v besedilu in jih zamenjaj s pravilnimi. Na našem planetu poznamo malo različnih ekosistemov. Meje med njimi so običajno jasne. Biotska raznovrstnost je odvisna od dejavnikov žive in nežive narave. Biotska raznovrstnost je velika tam, kjer živi malo različnih vrst organizmov in je malo različnih življenjskih okolij.
I. Primerjanje temperature v različnih življenjskih okoljih
jig
ar n
a. co m
S sošolci se razdelite v skupine po pet. Vsak dan dva tedna zapored merite temperatu ro zraka, in sicer ob 8. in 13. uri.* Vsak učenec iz skupine naj opravi meritve na drugem mestu, npr. na travniku, v gozdu, mestu, na višji legi (na hribu) …, eden od učencev pa naj meri temperaturo v reki, jezeru ali mlaki. Potrebuješ: natančnejši termometer. 1. Pred meritvami si izdelaj ustrezne preglednice za vpis podatkov. Termometer posta vi na senčno in nevetrovno mesto, da bodo meritve čim natančnejše. Temperaturo, če je le mogoče, meri na eno decimalko natančno. Zapiši še, kakšno je bilo vreme v času meritve, npr. sončno, oblačno, deževno. 2. Izmerjene temperature vriši v grafe. V prvi graf vnesi podatke, izmerjene ob 8. uri, v drugega ob 13., v tretjega pa podatke obeh meritev za primerjavo. Na navpični osi je temperatura v °C, na vodoravni osi pa zaporedni dan meritve. 3. Odgovori na vprašanja. a) Katera temperatura je bila najvišja? Kdaj in kje je bila izmerjena (datum, ura)? b) Katera temperatura je bila najnižja? Kdaj in kje je bila izmerjena (datum, ura)? c) Kolikšna je povprečna temperatura vseh dni, merjena ob 8. uri na posameznem mestu? Povprečno temperaturo izračunaš tako, da sešteješ vse vrednosti in rezul tat deliš s številom meritev. č) Kolikšna je povprečna temperatura vseh dni, merjena ob 13. uri na posameznem mestu? d) Pojasni, zakaj se povprečne temperature, izmerjene ob isti uri na različnih mestih, razlikujejo. e) Ali opaziš spreminjanje temperature ob isti uri (8. ali 13.) v obdobju dveh tednov? f ) Ali se temperatura ob isti uri s časom viša ali niža? Ali so te spremembe opazne na vseh mestih, kjer ste izvajali meritve? g) Ali so spremembe na vseh mestih enako velike? Pojasni.
kn
* Pri meritvah upoštevajte premik ure iz letnega v zimski čas.
5. V spletni brskalnik vnesi besedno zvezo Slovenija, vroča točka in zapiši,kaj to pomeni. 6. V literaturi ali na spletu poišči življenjska okolja organizmov (ne zamenjuj ga s pojmom eko sistem) in jih zapiši ob imenih. krt
človeška ribica jamska kobilica čapljica bela omela
8 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 8
17/07/17 14:16
7. Med organizmi vladajo različni odnosi. Na spodnjih primerih ugotovi, kateri organizmi sode lujejo v njih, in odnos poimenuj. a) Volk je neuspešno lovil jelena, saj je oslabel zaradi trakulje v prebavilih.
b) Zaradi hude zime polh in veverica nista imela dovolj hrane, zato sta imeli obe vrsti manj
a. co m
zaroda.
c) Raki vitičnjaki pogosto živijo na morskih želvah.
d) Raki vitičnjaki so se na želvinem telesu tako namnožili, da je želva poginila.
II. Kaj potrebujejo glive kvasovke za razmnoževanje
Nekatere glive, kot so glive kvasovke, lahko gradi ena sama celica. Njihovo aktivnost ljudje s pridom izkoriščamo v prehrani in pri pripravi pijač. Pri peki kruha uporabljamo kvas, ki predstavlja »speče« neaktivne kvasovke. Izvedi poskus in ugotovi, kdaj se kvasovke najuspešneje razmnožujejo.
ar n
Potrebuješ: štiri kovinske lončke, mleko, kvas, sladkor in čajno žličko.
1. Vzemi štiri lončke, v vsakega nalij enako količino mleka in dodaj enako velik zdrobljen košček kvasa. 2. V prvi lonček dodaj žličko sladkorja in ga postavi na toplo (lahko na štedilnik, vendar plošča ne sme biti prevroča). 3. V drugi lonček prav tako dodaj žličko sladkorja in ga postavi v hladilnik.
jig
4. V tretji in četrti lonček ne dodajaj sladkorja. Enega po stavi na toplo in drugega v hladilnik. Opazuj, ali se kvasovke v posameznih lončkih razmno žujejo. Razmnoževanje opaziš kot drobne mehurčke ali peno na gladini mleka. Zapiši ugotovitve. a) V katerem lončku je prišlo do razmnoževanja kvasovk?
kn
b) V katerem lončku so se kvasovke najbolj namnožile? Zakaj? c) Katera dejavnika vplivata na njihovo življenje in raz množevanje?
8. Naštej tri najpomembnejše življenjske vire, za katere tekmujejo organizmi.
9 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 9
17/07/17 14:16
9. Veliko gliv živi v sožitju z rastlinami. V takšnem
sožitju gliva oskrbi rastlino z
in
,
.
rastlina pa glivi nudi v zameno
10. Kako imenujemo organizme, ki si lahko sami izdelujejo hrano?
11. Izpolni.
a. co m
Potrošniki so organizmi, ki si hrane ne izdelujejo sami. Mednje sodijo rastlinojedci, mesojedci, in zajedavci. Posebne vrste potrošniki, ki snovi vračajo v prehranjevalni splet, so
III. Gnitje hrane
.
Potrebuješ: plastično vrečko, kos kruha, košček jabolka, kos zelenjave, elastiko in foto aparat.
ar n
1. V plastično vrečko položi kos kruha, košček jabolka, kos zelenjave. 2. Vrečko zapri in jo postavi na topel radiator.
3. Po treh dneh vrečko odpri in fotografiraj vsebino. a) Opiši nastale spremembe.
jig
b) Kateri organizmi so povzročili spremembe? Če je mogoče, si jih oglej pod mikro skopom.
IV. Razkroj snovi
Dejavnost naj izvedejo vsi učenci skupaj.
kn
Potrebujete: ostanke sadja, plesniv kruh, prazen jogurtov lonček, časopisni papir, stekle nico, listje, različno debele veje in storž. 1. Na šolskem dvorišču izberite kotiček, kamor lahko v zemljo zakopljete različne od padke (odpadno sadje, plesniv kruh, prazen jogurtov lonček, časopisni papir, stekle nico, listje, različno debele veje, storž), in mesto označite. 2. Na začetku poletja odkopljite zakopano in ugotovite, do kolikšne mere so se zako pani predmeti razgradili. Ugotovitve zapišite v Naravoslovni dnevnik. a) Ali so razkrojevalci katere predmete popolnoma razgradili? b) Kateri predmeti so ostali nespremenjeni?
12. Na skici pobarvaj ali označi z zeleno proizvajalce, z rdečo potrošnike in z vijoličasto barvo raz krojevalce.
10 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 10
17/07/17 14:16