9789612870201

a. co m ar n jig

kn NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 1 OSNUTEK PRVA 6-7.indd 3

14:16 13.17/07/17 07. 17 11.19

Ste jo videli že, srno?

Naravoslovje za 7. razred osnovne šole Delovni zvezek

Avtorji Staša Tome, Blanka Ravnjak, Saša A. Glažar, Robert Repnik

Uredila Katarina Košir

a. co m

Recenzentka Marija Borčnik

Jezikovni pregled Dragica Perme, Aleksandra Kocmut

Fotografije 123RF, arhiv založbe Modrijan, Bigstock, Canstock, Simona Knez, Klemen Košir, Tit Nešović, Robert Repnik, Shutterstock

Ilustracije Davor Grgičević, Blaž Hribar, Katarina Košir, Aleš Sedmak, Darko Simeršek, Matjaž Učakar Oprema in oblikovanje Branka Smodiš Prelom Dušan Obštetar

ar n

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović Natisnjeno v Sloveniji Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2017 Prva izdaja

kn

jig

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.2)

STE jo videli že, srno? : delovni zvezek za naravoslovje v 7. razredu / [avtorji Staša Tome ... [et al.] ; fotografije 123RF ... [et al.] ; ilustracije Davor Grgičević ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2017 ISBN 978-961-287-020-1 1. Tome, Staša 290829568 www.modrijan.si

NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 2

17/07/17 14:16

KAZALO Jesen jeseni se organizmi pripravijo na zimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 organizmi so v ekosistemu povezani med seboj in z neživo naravo . . . . . . . . 7 gozd je naš največji ekosistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

a. co m

Morja in oceani prekrivajo skoraj tri četrtine planeta .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 med valovanjem na vodni gladini, zvokom in svetlobo so podobnosti .. . . . . 19 jezera, reke in močvirja so celinske vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 kraška jama je nepopoln ekosistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

ZIMA

organizmi so na zimske razmere prilagojeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 okolje je vir snovi tudi za človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 voda je spojina, vodik in kisik sta elementa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 snovi se spreminjajo .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 vsi organizmi so zgrajeni iz celic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 krovna tkiva ločijo organizem od okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 živali izmenjujejo snovi z okolico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

ar n

živali se gibljejo na različne načine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 organizem je usklajena celota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

pomlad

spomladi se narava prebudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 čutila omogočajo zaznavanje okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 razmnoževanje je nujno za ohranjanje življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

jig

organizme razvrščamo v sisteme .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

poletje

poletja so vroča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

kn

človek spreminja okolje .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 3

17/07/17 14:16

KAKO UPORABLJAŠ DELOVNI ZVEZEK Naloge v delovnem zvezku dopolnjujejo učbenik Ste jo videli že, srno?.

Vse dejavnosti so usklajene z razporeditvijo učne snovi v učbeniku.

a. co m

Delovni zvezek vsebuje naloge za ponavljanje in utrjevanje znanja ter dejavnosti za urjenje spretnosti v različnih naravoslovnih postopkih: napovedovanju, opazovanju, merjenju, beleženju in branju podatkov ter njihovi razlagi.

Naloge za obkroževanje ali dopolnjevanje rešuj v delovni zvezek, rešitve dejavnosti in nekaterih nalog pa v Naravoslovni dnevnik ali zvezek. Želimo ti uspešno in prijetno delo z učbenikom in delovnim zvezkom.

Avtorji

Pomen ikon v delovnem zvezku:

Stri oreh

ar n

Rubrika vsebuje preproste dejavnosti, ki jih lahko izvedeš doma ali v šoli skupaj z učiteljem. Odgovore na vprašanja zapiši v Naravoslovni dnevnik ali zvezek.

Rešitve nalog zapiši v Naravoslovni dnevnik ali zvezek.

Naloge, ki so povezane z drugimi vsebinami ali nalogami v drugih

jig

poglavjih.

kn

1. Težja naloga, ki zahteva nekoliko poglobljeno znanje.

NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 4

17/07/17 14:16

JESENI SE ORGANIZMI PRIPRAVIJO NA ZIMO

I. Merjenje temperature

a. co m

1. Naštej nekaj pojavov v naravi, ki kažejo, da je prišla jesen.

Temperatura je eden od pomembnih neživih dejavnikov okolja. Vpliva npr. na čas ka­ ljenja semen in pripravljanje živali na zimsko spanje.

Spreminjanje temperature v svojem kraju ugotovi z merjenjem.

Potrebuješ: termometer.

Termometer postavi na senčno in nevetrovno mesto, da bodo meritve čim natančnejše. Če je le mogoče, meri temperaturo na eno decimalko natančno. Pred merjenjem si v Naravoslovni dnevnik nariši preglednico za vpisovanje podatkov. Ob izmerjeni tempe­ raturi zapiši še, kakšno je vreme, npr. sončno, oblačno, deževno.

1. Temperaturo zraka meri vsak dan ob istem času, npr. ob 13. uri* celo jesen.

jig

ar n

2. Izmerjene temperature vriši v graf. Na navpični osi je temperatura v °C, na vodorav­ ni pa zaporedni dan meritve.

3. Po opravljenih meritvah odgovori na vprašanja. a) Katera temperatura je bila najvišja in kdaj je bila izmerjena (datum, ura)? b) Katera temperatura je bila najnižja in kdaj je bila izmerjena (datum, ura)? c) Kolikšna je povprečna vrednost izmerjenih temperatur? Povprečno vrednost izračunaš tako, da sešteješ vse vrednosti in rezultat deliš s številom meritev. č) Ali opaziš spreminjanje temperature ob isti uri v jeseni? Se temperatura viša ali niža? Pojasni vzroke temperaturnih sprememb. d) Ali opaziš povezavo med temperaturami in zabeleženim vremenom v času merit­ ve? Je bila ob istem času izmerjena temperatura v sončnem vremenu vedno višja kot v oblačnem vremenu? Pojasni opažanja.

kn

Podobno lahko poleg temperature meriš tudi druge nežive dejavnike okolja v obdobju treh mesecev, npr. zračno vlago, zračni tlak … Premisli, v katerih enotah moraš za­ pisati rezultate posameznih meritev. Razmisli tudi, kako boš označil osi grafa. Razišči, ali obsta­ja povezava med spremembami v meritvah enega in drugega neživega dejav­ nika okolja. * Pri meritvah upoštevaj premik ure iz letnega v zimski čas.

II. Primerjaj barvila v zelenih in rdečih listih Jeseni se listi nekaterih dreves obarvajo. Prej zeleni listi se obarvajo rumeno, oranžno in rdeče. Barvila v listih lahko prikažeš s postopkom, ki ga imenujemo papirna kroma­ tografija.

5 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 5

17/07/17 14:16

jig

ar n

a. co m

Potrebuješ: zelene in rdeče* liste iste drevesne vrste (npr. javorja), aceton, alkohol, fil­ trirni papir, kozarec, terilnici s pestilom, aluminijasto folijo, kapalko, svinčnik in ravnilo.

Poskus izvedi v dobro prezračenem prostoru.

1. Naberi dva do tri zelene in rdeče liste. Raztopino barvil zelenih in rdečih listov pri­ pravi posebej. Liste na tanko nareži in jih v terilnici s pestilom močno zmečkaj.

Dolij malo acetona in pomešaj. Opaziš lahko, da se je aceton obarval, saj so se bar­ vila iz listov v njem raztopila. Terilnico pokrij s folijo, da aceton ne izhlapi.

2. Iz filtrirnega papirja izreži približno 3 cm široka in do 15 cm dolga trakova. 2 cm od spodnjega roba nariši z navadnim svinčnikom črto. Nanjo boš nanesel barvila iz lis­ tov. 10 cm nad njo nariši še eno črto, in nad njo napiši barvo lista (zelen ali rdeč), katerega barvila boš kanil na filtrirni papir. Spodnji konec traku prireži v približno 1,5 cm dolgo konico.

3. V kozarec ali čašo nalij alkohol do višine 2 cm. Na spodnjo črto filtrirnega papirja kani kapljico barvil, raztopljenih v acetonu.

Raztopino barvil zelenega lista nanesi na en filtrirni papir, raztopino barvil rdečih listov pa na drugega. Počakaj, da se raztopina bar­ vil na papirju posuši, nato nanesi še eno kapljico. Ravni konec filtrirnega papirja ovij okoli svinčnika in ga pritrdi z lepilnim tra­ kom. Svinčnik položi na kozarec, kot je pri­ kazano na sliki. Pri tem pazi, da v alkohol sega le konica traku filtrirnega papirja, ne pa tudi barvila. Kozarec pokrij s folijo, da alkohol ne izhlapi. Počakaj, da se alkohol z barvili dvigne do zgornje črte. Trak vzemi iz kozarca in ga posuši.

4. Posušene trakove nalepi v Naravoslovni dnevnik in jih opiši. a) Koliko različnih barvil se je ločilo na posameznem traku? b) Primerjaj trakova z ločenimi barvili iz zelenih in rdečih listov. So s prostim očesom na zelenem listu vidna vsa barvila, ki so se pokazala pri poskusu? Katera barvila so vidna pri jesensko obarvanem listu in katera manjkajo? * Če listi še niso rdeči, izvedi poskus ločeno. Najprej z zelenimi listi, v poznejši jeseni pa še z

rde­čimi. Liste naberi na drevesu, da bodo sveži.

kn

2. V preglednico vpiši, kako se na zimo pripravijo živali. Podatke poišči v literaturi ali na spletu.

Polh

Repaljščica

Veverica

Šoja

Jež

3. Katere od naštetih ptic so ptice selivke? Obkroži.

A pogorelček

Č štorklja

F plavček

B velika sinica

D taščica

G srakoper

C podhujka

E brglez

H kukavica

4. Lastovka je selivka. Preden lastovke odletijo, se zbirajo na električnih daljnovodih. Pozorno opa­zuj in zapiši datume, ko boš opazil, da se zbirajo.

6 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 6

17/07/17 14:16

ORGANIZMI SO V EKOSISTEMU POVEZANI MED SEBOJ IN Z NEŽIVO NARAVO 1. Obkroži pravilno trditev.

A Ekosistem sestavljajo samo neživi dejavniki okolja.

B Ekosistem sestavljajo samo živa bitja.

a. co m

C Ekosistem sestavljajo neživi dejavniki okolja in tam živeča bitja.

ar n

2. Pobarvaj ali označi nežive dejavnike ekosistema na sliki.

jig

3. Ekosistemi se med seboj razlikujejo po raznolikosti živih in neživih dejavnikov. Če je vrednost dejavnika v ekosistemu velika, vpiši v preglednico +, če je majhna, pa –.

Ekosistem Tropski deževni gozd

Kraška jama

Puščava

kn

Raznolikost bivališč

Dejavnik

Spremembe temperature Količina padavin Število različnih vrst organizmov Biotska raznovrstnost

Kateri dejavniki pogojujejo biotsko raznovrstnost ekosistema? Obkroži pravilni odgovor.

A samo dejavniki žive narave B samo dejavniki nežive narave C dejavniki žive in nežive narave

7 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 7

17/07/17 14:16

4. Obkroži napačne besede v besedilu in jih zamenjaj s pravilnimi.

Na našem planetu poznamo malo različnih ekosistemov. Meje med njimi so običajno jasne.

Biotska raznovrstnost je odvisna od dejavnikov žive in nežive narave. Biotska raznovrstnost je velika tam, kjer živi malo različnih vrst organizmov in je malo različnih življenjskih okolij.

I. Primerjanje temperature v različnih življenjskih okoljih

jig

ar n

a. co m

S sošolci se razdelite v skupine po pet. Vsak dan dva tedna zapored merite temperatu­ ro zraka, in sicer ob 8. in 13. uri.* Vsak učenec iz skupine naj opravi meritve na drugem mestu, npr. na travniku, v gozdu, mestu, na višji legi (na hribu) …, eden od učencev pa naj meri temperaturo v reki, jezeru ali mlaki.

Potrebuješ: natančnejši termometer.

1. Pred meritvami si izdelaj ustrezne preglednice za vpis podatkov. Termometer posta­ vi na senčno in nevetrovno mesto, da bodo meritve čim natančnejše. Temperaturo, če je le mogoče, meri na eno decimalko natančno. Zapiši še, kakšno je bilo vreme v času meritve, npr. sončno, oblačno, deževno.

2. Izmerjene temperature vriši v grafe. V prvi graf vnesi podatke, izmerjene ob 8. uri, v drugega ob 13., v tretjega pa podatke obeh meritev za primerjavo. Na navpični osi je temperatura v °C, na vodoravni osi pa zaporedni dan meritve.

3. Odgovori na vprašanja. a) Katera temperatura je bila najvišja? Kdaj in kje je bila izmerjena (datum, ura)? b) Katera temperatura je bila najnižja? Kdaj in kje je bila izmerjena (datum, ura)? c) Kolikšna je povprečna temperatura vseh dni, merjena ob 8. uri na posameznem mestu? Povprečno temperaturo izračunaš tako, da sešteješ vse vrednosti in rezul­ tat deliš s številom meritev. č) Kolikšna je povprečna temperatura vseh dni, merjena ob 13. uri na posameznem mestu? d) Pojasni, zakaj se povprečne temperature, izmerjene ob isti uri na različnih mestih, razlikujejo. e) Ali opaziš spreminjanje temperature ob isti uri (8. ali 13.) v obdobju dveh tednov? f ) Ali se temperatura ob isti uri s časom viša ali niža? Ali so te spremembe opazne na vseh mestih, kjer ste izvajali meritve? g) Ali so spremembe na vseh mestih enako velike? Pojasni.

kn

* Pri meritvah upoštevajte premik ure iz letnega v zimski čas.

5. V spletni brskalnik vnesi besedno zvezo Slovenija, vroča točka in zapiši,­kaj to pomeni.

6. V literaturi ali na spletu poišči življenjska okolja organizmov (ne zamenjuj ga s pojmom eko­ sistem) in jih zapiši ob imenih. krt

človeška ribica jamska kobilica čapljica bela omela

8 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 8

17/07/17 14:16

7. Med organizmi vladajo različni odnosi. Na spodnjih primerih ugotovi, kateri organizmi sode­ lujejo v njih, in odnos poimenuj. a) Volk je neuspešno lovil jelena, saj je oslabel zaradi trakulje v prebavilih.

b) Zaradi hude zime polh in veverica nista imela dovolj hrane, zato sta imeli obe vrsti manj

a. co m

zaroda.

c) Raki vitičnjaki pogosto živijo na morskih želvah.

d) Raki vitičnjaki so se na želvinem telesu tako namnožili, da je želva poginila.

II. Kaj potrebujejo glive kvasovke za razmnoževanje

Nekatere glive, kot so glive kvasovke, lahko gradi ena sama celica. Njihovo aktivnost ljudje s pridom izkoriščamo v prehrani in pri pripravi pijač. Pri peki kruha uporabljamo kvas, ki predstavlja »speče« neaktivne kvasovke.

Izvedi poskus in ugotovi, kdaj se kvasovke najuspešneje razmnožujejo.

ar n

Potrebuješ: štiri kovinske lončke, mleko, kvas, sladkor in čajno žličko.

1. Vzemi štiri lončke, v vsakega nalij enako količino mleka in dodaj enako velik zdrobljen košček kvasa.

2. V prvi lonček dodaj žličko sladkorja in ga postavi na toplo (lahko na štedilnik, vendar plošča ne sme biti prevroča).

3. V drugi lonček prav tako dodaj žličko sladkorja in ga postavi v hladilnik.

jig

4. V tretji in četrti lonček ne dodajaj sladkorja. Enega po­ stavi na toplo in drugega v hladilnik.

Opazuj, ali se kvasovke v posameznih lončkih razmno­ žujejo. Razmnoževanje opaziš kot drobne mehurčke ali peno na gladini mleka. Zapiši ugotovitve. a) V katerem lončku je prišlo do razmnoževanja kvasovk?

kn

b) V katerem lončku so se kvasovke najbolj namnožile?

Zakaj? c) Katera dejavnika vplivata na njihovo življenje in raz­ množevanje?

8. Naštej tri najpomembnejše življenjske vire, za katere tekmujejo organizmi.

9 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 9

17/07/17 14:16

9. Veliko gliv živi v sožitju z rastlinami. V takšnem

sožitju gliva oskrbi rastlino z

in

,

.

rastlina pa glivi nudi v zameno

10. Kako imenujemo organizme, ki si lahko sami izdelujejo hrano?

11. Izpolni.

a. co m

Potrošniki so organizmi, ki si hrane ne izdelujejo sami. Mednje sodijo rastlinojedci, mesojedci, in zajedavci.

Posebne vrste potrošniki, ki snovi vračajo v prehranjevalni splet, so

III. Gnitje hrane

.

Potrebuješ: plastično vrečko, kos kruha, košček jabolka, kos zelenjave, elastiko in foto­ aparat.

ar n

1. V plastično vrečko položi kos kruha, košček jabolka, kos zelenjave.

2. Vrečko zapri in jo postavi na topel radiator.

3. Po treh dneh vrečko odpri in fotografiraj vsebino. a) Opiši nastale spremembe.

jig

b) Kateri organizmi so povzročili spremembe? Če je mogoče, si jih oglej pod mikro­ skopom.

IV. Razkroj snovi

Dejavnost naj izvedejo vsi učenci skupaj.

kn

Potrebujete: ostanke sadja, plesniv kruh, prazen jogurtov lonček, časopisni papir, stekle­ nico, listje, različno debele veje in storž.

1. Na šolskem dvorišču izberite kotiček, kamor lahko v zemljo zakopljete različne od­ padke (odpadno sadje, plesniv kruh, prazen jogurtov lonček, časopisni papir, stekle­ nico, listje, različno debele veje, storž), in mesto označite.

2. Na začetku poletja odkopljite zakopano in ugotovite, do kolikšne mere so se zako­ pani predmeti razgradili. Ugotovitve zapišite v Naravoslovni dnevnik. a) Ali so razkrojevalci katere predmete popolnoma razgradili? b) Kateri predmeti so ostali nespremenjeni?

12. Na skici pobarvaj ali označi z zeleno proizvajalce, z rdečo potrošnike in z vijoličasto barvo raz­ krojevalce.

10 NARAVOSLOVJE 7r-DZ-Prel.indd 10

17/07/17 14:16