9789612920869 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun

NOVO POTOVANJE

jig ar

Učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole

Raziskujem Slovenijo

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 1

23/08/2021 14:36

Helena Verdev, dr. Mojca Ilc Klun

Raziskujem Slovenijo 9 NOVO POTOVANJE Učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole

Urednica: Helena Verdev Strokovni pregled: dr. Karel Natek, dr. Uroš Stepišnik, Andreja Janša Jezikovni pregled: Mateja Samastur Zemljevidi: Sašo Stefanovski Ilustracije: Gregor Štrukelj (str. 25, 128–129), Urška Glavnik (str. 111) Fotografije: Shutterstock, Uroš Stepišnik in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva)

Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Dejak

Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Boris Baćić Tisk: Cicero, d. o. o. Prva izdaja Naklada: 2000 izvodov Ljubljana 2021

jig ar

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Učbenik Raziskujem Slovenijo – Novo potovanje je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 215. seji dne 17. 6. 2021 s sklepom št. 613-1/2021/102 potrdil kot učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

913(497.4)(075.2) VERDEV, Helena Raziskujem Slovenijo 9 : novo potovanje. Učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole / Helena Verdev, Mojca Ilc Klun ; [zemljevidi Sašo Stefanovski ; ilustracije Gregor Štrukelj, Getty images, Urška Glavnik ; fotografije Shutterstock, Uroš Stepišnik in drugi viri]. 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-292-086-9 COBISS.SI-ID 73561859

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 2

23/08/2021 14:36

K AZ ALO

KAZALO

Dinarskokraške pokrajine. . . . . . . . . . . . 120 Naravnogeografske značilnosti . . . . . . . . 122 Družbenogeografske značilnosti . . . . . . . 125 Kras . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . 130

Obsredozemske pokrajine. . . . . . . . . . . .132 Naravnogeografske značilnosti . . . . . . . . 134 Družbenogeografske značilnosti . . . . . . . 137 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . 140

Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Prebivalstvo skozi čas. . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Gostota poselitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Število in sestava prebivalstva . . . . . . . . . . 44 Naravno gibanje prebivalstva . . . . . . . . . . . 48 Selitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Slovenci po svetu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Obpanonske pokrajine . . . . . . . . . . . . . . . 108 Naravnogeografske značilnosti . . . . . . . . 110 Družbenogeografske značilnosti . . . . . . . 113 Naravne nesreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . 118

Naravne značilnosti Slovenije . . . . . . . . 22 Površje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Kamninska zgradba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Prst. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Podnebje in rastlinstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Vodovje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Predalpske pokrajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Naravnogeografske značilnosti . . . . . . . . 100 Družbenogeografske značilnosti . . . . . . . 103 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . 106

Spet doma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Slovenija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Slovenija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Raznolikost Slovenije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Slovenska zgodovina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Nastanek in prepoznavnost . . . . . . . . . . . . 14 Delitev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Naravnogeografske pokrajine. . . . . . . . . . . 18 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . 20

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

142

jig ar

Slovenski naj, naj

Naselja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Naselja v Sloveniji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Podeželska naselja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Mesta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Razvoj gospodarstva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Kmetijstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Industrija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Energetika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Promet in trgovina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Onesnaževanje okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Turizem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Alpske pokrajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Naravnogeografske značilnosti . . . . . . . . . 90 Družbenogeografske značilnosti . . . . . . . . 93 Ponovitev in dejavnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . 96

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 3

23/08/2021 14:36

S LOVEN IJA

UVODNA STRAN

SPET DOMA

V prejšnjih letih smo prepotovali in raziskali Zemljo po dolgem in počez. Letos bomo prepotovali in raziskali Slovenijo. Raznoliko državo, ki leži na stiku različnih naravnih enot in jezikovnih skupin. Državo, majhno po površini, ki je pomemben del mednarodne skupnosti in je prepoznavna po svetu tudi zaradi športnih, kulturnih in znanstvenih dosežkov. Zato bomo seveda pogledali tudi izven meja Slovenije in se dotaknili kakšnega izmed aktualnih izzivov sveta. Kot vsako leto smo vam tudi letos v pomoč pripravili učbenik. V njem so odgovori na številna vprašanja, ideje za nova raziskovanja in neverjetna dejstva, ki so jih raziskali že drugi. Odličen pripomoček za raziskovanje Slovenije je tudi svetovni splet. • https://www.stat.si/ (Statistični urad Republike Slovenije) • https://www.arso.gov.si/ (Agencija republike Slovenije za okolje) • https://www.slovenia.info/ (Slovenska turistična organizacija) • https://ec.europa.eu/eurostat/home (evropski statistični urad) Aktualno dogajanje v svetu lahko spremljate tudi s pomočjo revij, časopisov, radia in televizije. Verjameva, da ste številne dele Slovenije že raziskali. Odlično! Delite svoje zgodbe z nami, zagotovo bodo vaše zgodbe in prigode obogatile naše skupno potovanje.

jig ar

Srečno! Helena in Mojca

Na vsako raziskovanje se je potrebno dobro pripraviti. Da bi ti bil učbenik čim bolj v pomoč, smo ti pripravili nekaj osnovnih pojasnil.

8 |

POGLAVJE

OBPANONSKE POKRAJINE

Vsaka nova učna vsebina se začne z uvodno fotografijo, ki skupaj z naslovom pove, o čem bo govora.

Pokrajina na vzhodu Slovenije, kjer se prepletajo gričevja in ravnine, po katerih vijugajo številne reke. Najbolj obmejna, z najnižjimi nadmorskimi višinami in najbolj uravnana pokrajina v Sloveniji.

Kje so meje in kako jih delimo?

Kako naravni pogoji vplivajo na življenje ljudi?

Kakšne so možnosti za gospodarski razvoj?

Vinarium, 53,5 metrov visok stolp stoji v Lendavskih goricah in omogoča pogled na gričevja in ravnine štirih držav.

108

Kakšni so pogoji za kmetijstvo in katere so posledice intenzivnega kmetijstva?

109

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 4

23/08/2021 14:36

Najpomembnejša spoznanja so izpostavljena.

S LOV E N IJA

PO D NE B J E I N RA S T L I NS T VO

Največji vpliv na temperature v Sloveniji imata bližina morja in nadmorska višina. Najugodnejše temperature so v nižinah in pokrajinah, ki so odprte proti Jadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo in poletjem so povsod precej velike.

NEVERJETNICE Temperatura zraka je v mestih navadno višja od okolice. Tako je povprečna temperatura zraka v središču Ljubljane od 1 do 1,5 ˚C višja od temperature zraka v okolici mesta.

V Neverjetnicah so predstavljena zanimiva, nevsakdanja in neverjetna dejstva, ki za samo razumevanje snovi niso pomembna.

Največji vpliv na količino padavin imajo Alpe in Dinarsko gorstvo, največji vpliv na temperature pa bližina morja in nadmorska višina.

PODNEBJE IN RASTLINSTVO

Podnaslovi so v obliki vprašanj. Idrijsko hribovje

RAZUMEM TUDI TO

Vreme je trenutno stanje v ozračju.

Kakšna sta vreme in podnebje?

Katera so podnebja in kakšno je rastlinstvo?

Raznoliko površje, ki je posledica lege Slovenije na stiku Alp, Sredozemlja, Panonske nižine ter Dinarskega gorstva ima velik vpliv tudi na vreme in podnebje. Zato imamo na majhnem območju različno podnebje. Vreme je zelo spremenljivo in nepredvidljivo. Spreminja se iz dneva v dan, celo iz ure v uro.

V Sloveniji imamo tri tipe podnebja: • zmerno celinsko 1 , • zmerno sredozemsko 2 , • gorsko 3 .

Murska Sobota Maribor

Velenje Kranj

Celje

Ljubljana

Oznaka zmerno pomeni, da gre za omiljene tipe podnebja. Med posameznimi tipi tudi ni ostrih meja, ki bi jasno določale, do kod sega posamezno podnebje.

Na podnebje Slovenije vplivajo geografska lega, nadmorska višina oziroma relief in oddaljenost od morja. Največji vpliv na količino padavin v Sloveniji imajo Alpe in Dinarsko gorstvo. Tam je največ padavin, od tam se količina padavin zmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu (glej zemljevid). V zahodnih delih Alp pade na leto več kot 3500 mm, v Dinarskem gorstvu okoli 2000 mm, v osrednji Sloveniji od 1200 do 1600 mm, na skrajnem vzhodu pa manj kot 900 mm padavin na leto. Padavine so precej enakomerno razporejene čez celo leto.

Portorož

1 ZMERNO CELINSKO PODNEBJE OBMOČJE

Večji del Slovenije. TEMPERATURE IN PADAVINE

Murska Sobota

Topla poletja, zmerno mrzle zime. Povprečne julijske temperature so malo pod 20 °C, januarske nekaj pod 0 °C. Velikih temperaturnih razlik med posameznimi kraji ni. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, največ jih je poleti.

Maribor

Kranj

Celje

Padavine v mm do 900

Ljubljana

901 do 1100 1101 do 1300

RASTLINSTVO

1301 do 1400

Novo mesto

Naravno rastlinstvo je gozd, ki je v preteklosti prekrival večino površja. Prevladovali so listnati gozdovi, danes pa mešani. Med listavci je najpogostejša bukev.

1401 do1500 1501 do 1600 1601 do 1800 1801 do 2000

Koper

2001 do 2600 2601 do 3200 3201 do 4000

padavine mm

180

120

STATISTIČNA DEJSTVA Najnižja uradno izmerjena temperatura je -34,5 °C na Babnem polju, najvišja uradno izmerjena temperatura pa 40,8 °C v Cerkljah ob Krki.

1362 mm

-10

MURSKA SOBOTA (188 m)

temperatura °C

padavine mm

180

120

798 mm

-10

K M E T IJS T VO

RAZUMEM TUDI TO

Polkmetije so kmetije, na katerih se kmetje poleg pridelave kmetijskih izdelkov preživljajo še z drugimi, nekmetijskimi dejavnostmi.

KM E T I J S T VO

Za hribovita in prometno oddaljena območja, od koder se prebivalstvo že desetletja odseljuje, je značilno spreminjanje namena kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetijstva. Njive se ozelenjujejo in spreminjajo v travnike in pašnike. Za nekatera kmetijska zemljišča je značilno ogozdovanje ali zaraščanje v gozd. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je slovensko kmetijstvo postalo del skupne evropske kmetijske politike, ki med drugim skrbi tudi za razvoj in pomoč slovenskemu kmetijstvu.

Poljedelstvo je najbolje razvito v severovzhodni Sloveniji in v dnu večjih kotlin. • Na prvem mestu je pridelava žit, ki prevladuje v Obpanonskih pokrajinah. • Zelo pomembne so krmne rastline (predvsem koruza), ki jih največ pridelajo na območjih, usmerjenih v živinorejo.

Raba kmetijskih zemljišč v Sloveniji leta 2020

V gričevjih Obpanonske in Obsredozemske Slovenije imata pomembno vlogo sadjarstvo in vinogradništvo. V Obsredozemskih pokrajinah in v okolici večjih mest je zelo pomembno pridelovanje povrtnin.

travniki in pašniki 58 %

njive in vrtovi 36%

trajni nasadi 6 %

V Sloveniji pridelamo le polovico potrebne hrane. Najpomembnejša kmetijska dejavnost je živinoreja. Poljedelstvo je najbolj razširjeno na severovzhodu in v kotlinah.

V rastlinjakih v Renkovcih pridelujejo paradižnike.

Preberi in pojasni

»Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih (pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu). Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, kjer se stopnja samooskrbe znižuje. Nasprotno pa je stopnja samooskrbe pri večini rastlinskih proizvodov nižja (krompir, zelenjava, sadje) in podvržena medletnim nihanjem (letine), dolgoročno se zvišuje le stopnja samooskrbe z žiti.« Vir: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9269, pridobljeno 15. 2. 2021

»V Sloveniji pridelamo vedno manj hrane na majhnih polkmetijah, ker je poceni hrana na voljo v trgovini in je pogosto nakup cenejši ter bolj praktičen kot lastna pridelava.« V ir: https://www.rtvslo.si/okolje/kmetijstvo/kaksna-bo-prihodnost-slovenskega-kmetijstva/477278, pridobljeno 15. 2. 2021

• Zakaj v Sloveniji ne pridelamo dovolj hrane za svoje potrebe? Pojasni. • Zakaj je pomembna prehranska samooskrba posamezne države? • Razmisli, ali bi raje kupil v trgovini cenejši paradižnik iz Španije ali pri lokalnem kmetu nekoliko dražji, a pridelan na lokalni kmetiji. Svoje razmišljanje pojasni. • Kako bi spodbujal kupovanje lokalno pridelane hrane?

Česa pridelajo kmetje v Sloveniji največ?

RAZUMEM TUDI TO

Trajni nasadi so zemljišča, na katerih trajno rastejo rastline v določeni razvrstitvi (sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, hmeljišča …). 72

V Sloveniji pridelamo manj kot polovico hrane, ki jo potrebujemo, ostalo moramo uvažati. Najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji je živinoreja: • govedoreja (tako mesna kot mlečna) je najbolj zastopana v Pomurju, na Dravsko-Ptujskem polju ter v Celjski, Ljubljanski in Krški kotlini. Je glavna dejavnost tudi v hribovitih območjih; • perutninarstvo in prašičereja prevladujeta na ravninah ob Muri, Dravi, Kamniški Bistrici, v Posavju in na Kočevskem polju.

Vinogradi in sadovnjaki v Goriških brdih

Njivske površine v Prekmurju

Kateri so izzivi sodobnega kmetijstva? Izziv sodobnega kmetijstva je preskrba z varno in kakovostno pridelano hrano ob hkratnem zmanjševanju onesnaževanja okolja. Zelo pomembna je hrana, ki jo pridelajo kmetje v našem lokalnem okolju. Z nakupom lokalno pridelane hrane: • dobimo hrano, ki je primerna letnemu času, • hrana ne prepotuje na stotine kilometrov, zato je bolj zdrava, saj je ni potrebno za dolgo pot obdelati in predelati, • pomagamo razvoju slovenskega kmetijstva, • ohranjamo delovna mesta na kmetijah.

P O N OVI

kn Vprašanja za ponovitev, s pomočjo katerih lahko preveriš, koliko že znaš in kaj bo potrebno še ponoviti.

Opiši lego Slovenije. Naštej in opiši državne simbole Slovenije. Naštej nekaj mednarodnih organizacij, v katere je vključena Slovenija. Kdaj je Slovenija postala članica Evropske unije? Zakaj je pomembno, da je Slovenija članica mednarodnih organizacij? Kaj vpliva na raznolikost Slovenije? Katere jezikovne skupine se stikajo na ozemlju Slovenije? Kdaj je Slovenija postala samostojna država? Opiši potek osamosvojitve Slovenije. Kaj in kdo vpliva na prepoznavnost Slovenije? Katere upravne delitve Slovenije poznaš? Pojasni delitev Slovenije na naravnogeografske enote.

GEOGRAFSKA LEGA

JEZIKOVNE SKUPINE

NARAVNA DEDIŠČINA

NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE

• Kmetijska panoga, ki se ukvarja s pridelavo hmelja. • Največ hmelja pridelajo v Spodnji Savinjski dolini. • Po pridelavi hmelja je Slovenija na tretjem mestu v Evropi (za Nemčijo in Češko) in petem mestu na svetu. • 99 % vsega hmelja izvozijo.

V kmetijstvu sta danes opazna specializacija in modernizacija zlasti zaradi sredstev iz Evropske unije. Kmetije so razvile tudi vrsto dopolnilnih dejavnosti, npr. turizem ter predelavo lesa, sadja in zelenjave ter izobraževalno dejavnost (t. i. učne kmetije). Turizem na kmetiji je zelo dobrodošla oblika dopolnilne dejavnosti, še posebej za manjše in odročne kmetije, ki bi sicer težko preživele. 73

S LOV E NI JA

Razmišljaj kot geograf 1. 2. 3. 4.

Koliko je ura v Ljubljani, ko je v Londonu poldne? Katere so posledice lege Slovenije na stiku različnih evropskih naravnih enot in različnih jezikovnih skupin? Kaj bi morali storiti, da bi bila Slovenija še bolj prepoznavna v svetu? Zakaj je kulturna dediščina pomembna?

Pokaži in pojasni s pomočjo zemljevida 1. 2. 3. 4. 5.

P O N OVI S P O M O Č J O Z A P I S A N I H P O JM OV

DRŽAVNI SIMBOLI

SLIKOVNI SLOVARČEK HMELJARSTVO

Vse bolj se uveljavlja ekološko kmetijstvo, pridelava zdrave hrane ob hkratnem varovanju okolja in biotske raznovrstnosti. Uporabljajo kolobarjenje in organska gnojila, živali se večji del leta pasejo na pašnikih, krmijo jih z naravnimi krmili.

S LOV E N IJA

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

V Povzetku so napisana najpomembnejša spoznanja posameznega dela učne snovi.

Robot za krmljenje živine na družinski kmetiji Žampa v dolini Pesnice.

jig ar

Naloge Opazuj, preberi, poglej in pojasni so namenjene preverjanju razumevanja nove snovi, povezovanju znanja ali aktualizaciji.

V Statističnih dejstvih so zapisani podatki, ki za samo razumevanje snovi niso najpomembnejši, so pa zanimivi in te spodbudijo, da ob njih razmisliš in pridobiš boljše predstave.

V Razumem tudi to so pojasnila posameznih dejstev.

Velenje

LJUBLJANA (299 m)

temperatura °C

Fotografije, zemljevidi, ilustracije in grafi dopolnjujejo besedilo in so zelo pomembni.

Novo mesto

Kaj vpliva na podnebje? RAZUMEM TUDI TO

Podnebje so povprečne vremenske razmere v daljšem časovnem obdobju na določenem kraju ali območju (navadno 30 let).

PLEBISCIT

PREPOZNAVNOST

ZGODOVINSKE DEŽELE

UPRAVNA DELITEV

STATISTIČNE REGIJE

REPUBLIKA SLOVENIJA

OSAMOSVOJITEV

KULTURNA DEDIŠČINA

Poimenuj države, na katere meji Slovenija. Katere države štejemo k Srednji Evropi? Katere velike evropske naravne enote se stikajo na ozemlju Slovenije? Poimenuj statistično regijo in občino, v kateri živiš. Poimenuj naravnogeografske pokrajine Slovenije.

Sprehod po spletu 1. 2.

V Slikovnem slovarčku je za lažjo predstavo razlaga posameznega pojma podkrepljena s fotografijo.

Aktivne metode dela: Razmišljaj kot geograf, Pojasni s pomočjo zemljevida, Pojasni s pomočjo fotografije, Pojasni s pomočjo besedila in Moj domači kraj.

Poišči fotografije in posnetke, ki predstavljajo Slovenijo. Katere slovenske značilnosti so izpostavljene? Poišči znane Slovence v preteklosti in danes. Zakaj so bili oziroma so znani? Izberi enega od naslovov in pripravi poročilo: Svetovno znani Slovenci v preteklosti; Svetovno znani Slovenci danes.

Vprašanje za debato •

Izberi pet slovenskih znamenitosti, ki bi jih moral obvezno obiskati vsak izmed nas. Za vsak kraj zapiši, zakaj si se odločil/a zanj. Svoj seznam primerjaj s sošolkami in sošolci. Naredite enoten seznam desetih slovenskih znamenitosti, ki jih mora obiskati vsakdo, in pojasnite zakaj.

Moj domači kraj • •

Naravni rezervat Zelenci, izvir Save Dolinke 20

•

Naštej in opiši naravne značilnosti domačega kraja. Fotografiraj jih. V literaturi in na svetovnem spletu poišči informacije o njih. Zgodovino države in naroda lahko spoznamo in ohranjamo preko kulturne dediščine, ohranjene v arhivih, muzejih, galerijah … ali na prostem. Katera kulturna dediščina je še danes pomembna v tvojem kraju? Zakaj? Katere znane osebe živijo ali so živele v tvojem domačem kraju?

Sprehod po spletu ponuja raziskovanje s pomočjo spletnih strani, ki je vedno zabavno, hkrati pa se naučiš, kje najdeš kakšno pomembno informacijo …

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 5

23/08/2021 14:36

S LOVEN IJA

1 |

POGLAVJE

jig ar

SLOVENIJA

Šmartno, Goriška brda

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 6

23/08/2021 14:36

Slovenija – po površini majhna, a izjemno raznolika. Ena mlajših držav na svetu, ki je nastala šele leta 1991. Članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij. Njeno prepoznavnost v svetu pomagajo utrjevati športniki, umetniki, znanstveniki, gospodarstveniki …

jig ar

Kje leži Slovenija?

Kako lega Slovenije vpliva na naravne in družbene pojave?

Zakaj je pomembno, da je Slovenija članica mednarodnih organizacij?

Po čem je Slovenija prepoznavna v svetu?

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 7

23/08/2021 14:36

S LOVEN IJA

jig ar

Geometrično središče je težiščna točka države, če si Slovenijo predstavljamo kot geometrijsko telo.

RAZUMEM TUDI TO

Slovenija leži v južnem delu Srednje Evrope. Na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko ter na vzhodu in jugu na Hrvaško. Na jugozahodu sega do Jadranskega morja. Leži okoli 46° severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika. Geometrično središče Slovenije je v Spodnji Slivni pri Vačah. V Sloveniji uporabljamo srednjeevropski čas (CET), ki je eno uro pred greenwiškim (GMT) oziroma dve uri pred greenwiškim, kadar uporabljamo poletni čas.

Slovenija leži v Srednji Evropi.

Kje leži Slovenija?

SLOVENIJA

Slovenija je država v Srednji Evropi. Meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.

Geometrično središče Slovenije v Spodnji Slivni v občini Litija.

Kateri so državni simboli Slovenije? Državni simboli Republike Slovenije so zastava, grb in himna.

Zastava je belo-modrordeča z grbom.

Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini je lik Triglava, pod njim sta dve valoviti črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim so tri šesterokrake zvezde z grba nekdanjih Celjskih grofov.

Himna Republike Slovenije je sedma kitica Prešernove pesmi Zdravljica, ki jo je uglasbil Stanko Premrl.

Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 8

23/08/2021 14:36

S LOVENIJA

Kam uvrščamo Slovenijo v svetovnem in evropskem prostoru?

Slovenija je s površino 20.271 km2 ena manjših držav tako v evropskem kot svetovnem prostoru. Samostojna država je postala leta 1991 in tako sodi med mlajše države v Evropi in na svetu. Kmalu po osamosvojitvi je postala članica različnih mednarodnih organizacij: • maj 1992: Organizacija združenih narodov • 1993: Svet Evrope • marec 2004: Severnoatlantska zveza (NATO) • 1. maj 2004: polnopravna članica Evropske unije • 2007: prevzame valuto EU – evro • 2010: članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki povezuje gospodarsko najrazvitejše države

Ob vstopu v Evropsko unijo je Slovenija prevzela tudi njena simbola − zastavo in himno.

Članstvo v mednarodnih organizacijah ponuja priložnosti za uveljavitev države v odnosih z drugimi državami in vplivanje na njihov razvoj. S članstvom si prizadevamo za ustvarjanje stabilnega mednarodnega okolja, ki omogoča tudi razvoj Slovenije na različnih področjih. Tako Slovenija sooblikuje mednarodno okolje, sodeluje pri sprejemanju ključnih odločitev, podaja lastne pobude in sklepa zavezništva z drugimi državami.

Slovenija je samostojna država od leta 1991. Je članica številnih mednarodnih organizacij: OZN, Evropska unija, NATO, Svet Evrope …

OSEBNA IZKAZNICA REPUBLIKE SLOVENIJE Republika Slovenija

Glavno mesto

Ljubljana

Uradni jezik

slovenščina, na narodno mešanih območjih tudi madžarščina in italijanščina

Denar

evro

Politična ureditev

demokratična republika, ki temelji na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno

jig ar

Uradno ime

STATISTIČNA DEJSTVA Slovenija je po velikosti na 154., po številu prebivalcev pa na 149. mestu na svetu.

STATISTIČNA DEJSTVA Slovenija je članica približno 250 mednarodnih organizacij.

Oglej si in pojasni

Grb in zastava služita prepoznavnosti države, občine … Z grbi potrjujemo uradnost dokumentov. Z zastavami obeležujemo državne in lokalne praznike ter utrjujemo svojo prepoznavnost v prostoru. Oglej si zastave, ki so izobešene pred šolo ali drugimi javnimi zgradbami. Opazuj registrske tablice avtomobilov in na njih upodobljene grbe. • Katere zastave so izobešene? Pojasni, zakaj so izobešene te zastave. • Pojasni pomen simbolov na zastavah. • Kaj ti povedo grbi na registrskih tablicah? Izberi nekaj primerov in jih pojasni.

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 9

23/08/2021 14:36

S LOVEN IJA

Slovenija leži na stičišču štirih velikih evropskih naravnih enot: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja, ki prehajajo ena v drugo. Posledica sta razgibano površje in pestra kamninska zgradba, ki vplivata na ostale naravne pojave (podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo). To prispeva k veliki pokrajinski raznolikosti države. Zaradi raznolikosti naravnih pojavov Slovenijo uvrščamo med naravno najbogatejša območja v Evropi in na svetu. Izjemna naravna pestrost je pomembno bogastvo in dediščina, ki jo moramo varovati in skrbeti zanjo, saj je ključna za prepoznavnost naše države.

jig ar

STATISTIČNA DEJSTVA Sloveniji pripada manj kot 0,004 % Zemljine površine oziroma 0,014 % Zemljine kopne površine, a tu živi več kot 1 % vseh znanih živalskih in rastlinskih vrst oziroma 2 % znanih kopenskih vrst.

Zakaj je Slovenija tako naravno raznolika?

Viadukt Črni Kal na avtocesti proti morju

RAZNOLIKOST SLOVENIJE

Sečoveljske soline

Ljubljansko barje

Kamniško sedlo

Naselje Kog v Slovenskih goricah

Celjska kotlina

GEO 9 RS Novo potovanje UC notranjost 2021.indd 10

23/08/2021 14:36