9789612921200

Albinca Pesek

kn

jig

ar n

a. co m

GLASBA 9 danes in nekoč

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 1

16/04/15 10:44

Dr. Albinca Pesek

Glasba danes in nekoč 9 Samostojni delovni zvezek za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole

ar n

a. co m

Uredila: dr. Albinca Pesek in Zvonko Tepeš Strokovni pregled: Jerneja Bombek, prof., dr. Janja Črčinovič Rozman, dr. Gregor Pompe, mag. Karmen Salmič Kovačič Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc Notografija: Marjan Šijanec Ilustracije: Mojca Sekulič Fo Fotografije: Ana Haberman, Miran Kambič, Egon Kaše, Vanja Kos, Svanibor Pettan, Vladimir Pezdirc, Tihomir Pinter, Stane Sršen, Miha Zabret, DSS, Založba Didakta, Založba Rokus Klett, RTV Ljubljana, Narodna galerija Ljubljana Strokovna sodelavca: prof. dr. Svanibor Pettan (Uvodna enota), Zvonko Tepeš

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

jig

 Založba Rokus Klett, d. o. o. (2010). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

GLASBA 9 SDZ 2021 notranjost.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

78(075.2)(076) PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 9. [Samostojni delovni zvezek za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole] [Dva medija] : [glasbeno popotovanje skozi čas] / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca Sekulič Fo ; fotografije Ana Haberman ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2021 ISBN 978-961-292-120-0 COBISS.SI-ID 35971843

19/01/2021 13:39

UVODNA ENOTA Glasbeni utrinki z različnih koncev sveta

5

GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. V 20. STOLETJE DO DANES Impresionizem 12 20 22 25 29 35 36 36 37 38 39 41 42 43 44 46

Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja

Dogodki, povezani z glasbeno kulturo

Slogovne usmeritve

Izbrani skladatelji

Anton Lajovic

Lucijan Marija Škerjanc

Marij Kogoj

Slavko Osterc Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja

Dogodki, povezani z glasbeno kulturo

Slogovne usmeritve in skladatelji Časovne vzporednice

48 48 49 50 50 51 51 53 54 54 56 60

jig

ar n

a. co m

Znanost in umetnost v 20. stoletju Glasba v 1. polovici 20. stoletja Ekspresionizem Neoklasicizem Glasba v 2. polovici 20. stoletja

Izbrani skladatelji

Olivier Messiaen

Pierre Schaeffer

Edgar Varèse John Cage

Karlheinz Stockhausen

Witold Lutosławski

Krzysztof Penderecki

Philip Glass Časovne vzporednice

JAZZ

kn

Najpopularnejši jazzovski slogi 64 Simfonični jazz in George Gershwin 69 Jazz v Sloveniji 71

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 3

ROCK

Najpopularnejši rockovski slogi Rock v Sloveniji

76 80

ZAKLJUČNE ENOTE Glasba in ples 84 Muzikal 87 Glasba in film 90 91 Glasbeni poklici Dnevnik poslušanja glasbe 92 Notno črtovje 94 SEZNAM ZVOČNIH PRIMEROV 95 SKOZI IGRO DO UTRJEVANJA ZNANJA 99 PESMARICA 107 16/04/15 10:44

a. co m ar n jig

kn 4

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 4

16/04/15 10:44

Uvodna enota

a. co m

Glasbeni utrinki z različnih koncev sveta Nekoč je bil priljubljen rek, da je glasba univerzalni jezik, ki ga lahko vsi razumemo in se z njim izražamo. Ta rek lahko sicer velja za šolane glasbenike zahodne klasične glasbe, ki jo je mogoče študirati na različnih koncih sveta.

Vpogled v glasbene govorice ljudstev sveta pa nam pokaže, da ta rek nima univerzalne veljave. Glasba sicer je univerzalni pojav, vendar tako kot v različnih kulturah obstajajo različni govorni jeziki, obstajajo tudi različne glasbene govorice, ki so lahko predmet večletnega poglobljenega študija.

jig

ar n

V današnjem času intenziviranja stikov med ljudmi z različnih koncev sveta prihaja tudi do vedno večjega zanimanja za različne glasbe, ki jih ustvarjajo, izvajajo in poslušajo predstavniki različnih kultur, družbenih razredov, generacij in spolov. Nič čudnega torej, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov z vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih in plesnih veščin — od tečajev afriškega bobnanja, igranja na didžeridu (tradicijsko glasbilo avstralskih staroselcev), do plesanja klasičnih indijskih plesov, kot je npr. bharatanatyam ali prakticiranja stilizirane borilno-plesne tradicije capoeira iz Brazilije.

JOŽE PREZELJ IGRA NA DIDŽERIDU. FOTO: MIHA ZABRET

kn

IZVAJALEC BORILNO-PLESNE TRADICIJE CAPOEIRA

5

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 5

16/04/15 10:44

a. co m

V svetovnih glasbenih trendih je čutiti prilagajanje posameznim lokalnim okoljem.

Na različnih koncih sveta smo lahko priča različnim glasbenim kombinacijam. Polke in valčke na primer izvajajo ameriški staroselci, bolivijsko-brazilsko Lambado Romi na Kosovu itd.

AMERIŠKI STAROSELCI IZVAJAJO POLKE IN VALČKE (T. I. CHICKEN SCRATCH). FOTO: SVANIBOR PETTAN

jig

ar n

Skupnosti staroselcev, od avstralskih BOLIVIJSKO-BRAZILSKA LAMBADA V IZVEDBI ROMA Aboriginov do severnoevropskih Saamijev, S KOSOVA. FOTO: SVANIBOR PETTAN preko moderniziranih verzij svojih tradicijskih glasb opozarjajo na vprašanja, ki zadevajo njihove kulturne in politične pravice (npr. Yothu Yindi). Priseljenci ponekod poskušajo premostiti kulturne razlike s pomočjo povezovanja glasb iz izhodiščne države in iz države izbire.

kn

Indijski priseljenec na Norveškem Jai Shankar s svojim ansamblom izvaja skladbo z naslovom Griegraga. Melodija je iz stavka Jutro (suita Peer Gynt) norveškega skladatelja Edvarda Griega. Igra jo na način in z inštrumenti, ki so značilni za indijsko klasično glasbo.

6

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 6

JAI SHANKAR

YOTHU YINDI

16/04/15 10:44

a. co m

LJOBA JENČE IN TIBETANSKI MENIHI NA SKUPNEM KONCERTU V SLOVENJ GRADCU. FOTO: ANA HABERMAN

Ponekod je motiv za skupne projekte nosilcev različnih glasbenih tradicij zavest o duhovnih povezavah, o čemer priča sodelovanje slovenske pevke in pravljičarke Ljobe Jenče s tibetanskimi menihi.

AVSTRALSKI STAROSELEC Z DIDŽERIDUJEM

ar n

Pogosto pa zadostuje le radovednost glasbenikov, ki z ustvarjalno vnemo kombinirajo glasbe iz različnih zemljepisnih, zgodovinskih in družbenih kontekstov. Brazilska glasbenika Edson Cordeiro in Cassia Eller sta na primer uspela sestaviti pesem Satisfaction britanske veteranske rock skupine The Rolling Stones in arijo Kraljice noči iz opere Čarobna piščal W. A. Mozarta.

kn

jig

V informacijski družbi današnjega časa je dejansko veliko možnosti za samostojno razširjanje znanj o glasbah sveta, po končani srednji šoli pa ga je mogoče poglobiti s študijem etnomuzikologije.

NIGERIJSKA GLASBENIKA IGRATA NA GOVOREČI BOBEN.

KANUN (ARABSKO IN TURŠKO GLASBILO)

7 JUŽNOAMERIČANA IGRATA NA PIŠČALI.

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 7

RAVI SHANKAR IGRA NA SITAR.

16/04/15 10:44

Prisluhni prvemu glasbenemu primeru ter z nekaj besedami opiši, kaj Murat

1. Murat & Jose Muska

in Jose sporočata v svojem besedilu.

2. Mojmir Sepe / Gregor Strniša Zemlja pleše Napiši nekaj verzov v obliki rapa. Vsebina naj temelji na povezovanju različnih ljudi (glede na etnično pripadnost, versko pripadnost, spol, starost,

a. co m

3. George David Weiss / Bob Thiele Kako čudovit svet — What a Wonderful World

izobrazbo, poklic itd).

Pesem Zemlja pleše najprej

poslušaj, nato se jo nauči in zapoj.

Pesem What a Wonderful World poje eden od najznamenitejših pevcev

v zgodovini jazza — Louis Armstrong.

ar n

O čem bi govorila tvoja pesem, ki bi imela

jig

enak naslov?

4. Jože Prezelj Zvoki zemlje

Skladbo Zvoki zemlje izvaja avstralsko glasbilo didžeridu. Narejen je iz evkaliptusa ali bambusa, ki so ga izvrtali termiti, dodelal pa človek. Vanj močno pihamo, tresenje ustnic pa omogoča, da dobimo zvok.

kn

Skladbo Zvoki zemlje izvaja didžeridu, uglašen na tonu C, ki ponazarja zvok

8

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 8

zemlje in hkrati korensko čakro.

Št.

Čakra

Ton

Barva

7

Kronska

H

Vijolična

6

Tretje oko

A

Indigo

5

Grlena

G

Modra

4

Srčna

F

Zelena

3

Solarna

E

Rumena

2

Spolna

D

Oranžna

1

Korenska

C

Rdeča ENERGIJSKI CENTRI V ČLOVEŠKEM TELESU

16/04/15 10:44

5. Lambada Kako doživljaš zvok didžeriduja?

6. Lambada (priredba) 7. Edvard Grieg / Jai Shankar Griegraga

Pesem Lambada, ki jo izvaja skupina Kaoma, je postala leta 1989 svetovna

a. co m

uspešnica. Kaj je po tvojem mnenju pritegnilo kosovskega Roma, da jo je priredil?

Ali se spomniš melodije iz Jutra, ki je del suite Peer Gynt Edvarda Griega?

ar n

Ponovi jo.

Zakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe Griegraga?

Raga je vzorec v klasični indijski glasbi, ki določa melodično strukturo.

jig

Katera glasbila prepoznaš v skladbi?

Besedilo pesmi Dharpa govori o bojevniku,

kn

ki sledi kenguruju v avstralskem prostranstvu.

Katera glasbila prepoznaš v skladbi?

8. Yothu Yindi Drevo — Dharpa 9. Slovenska ljudska Bog daj

Kako doživljaš kresno pesem Bog daj, ki je rezultat skupnega muziciranja slovenske poustvarjalke ljudskih pesmi Ljobe Jenče in tibetanskih menihov?

Kresna pesem je obredna pesem, ki jo pojejo v času kresne noči.

Zakaj meniš, da lahko sodelovanje glasbenikov iz različnih koncev sveta doprinese k medsebojnemu razumevanju?

9

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 9

16/04/15 10:44

a. co m ar n jig

kn 10

GLASBA 9 SDZ 2015 notranjost 03.indd 10

16/04/15 10:44