GLASBA danes in nekoË 9
dr. Albinca Pesek
Glasba danes in nekoč 9
Delovni zvezek za glasbeno umetnost v 9. razredu osnovne šole
Strokovni pregled: Jerneja Bombek, prof., mag. Karmen Salmič Kovačič
Jezikovni pregled: Andreja Blažič Klemenc
Notografija: Marjan Šijanec
Ilustracije: Mojca Sekulič
Fotografije: iz arhiva Založbe Rokus Klett
Strokovni sodelavec: Zvonko Tepeš
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu knjigarna.com
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2007 ). Vse pravice pridržane.
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o.
Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/513 46 00
E-pošta: rokus@rokus-klett.si
www.rokus-klett.si
PESEK, Albinca Glasba danes in nekoč 9. [Delovni zvezek za glasbeno umetnost v
9. razredu osnovne šole : glasbeno popotovanje skozi čas] / Albinca Pesek ; [ilustracije Mojca Sekulič ; fotografije iz arhiva Založbe Rokus Klett]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2023
ISBN 978-961-292-327-3
COBISS.SI-ID 124603395
UVODNA ENOTA
ZAKLJU»NE ENOTE
Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta 5 GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. V 20. STOLETJE DO DANES Impresionizem 8 Znanost in umetnost v 20. stoletju 12 Glasba v 1. polovici 20. stoletja 12 Ekspresionizem 15 Neoklasicizem 17 Izbrani skladatelji iz 2. polovice 20. stoletja: 21 Olivier Messiaen 21 Pierre Schaeffer 22 Edgar Varèse 23 John Cage 24 Karlheinz Stockhausen 25 Witold Lutosławski 26 Krzysztof Penderecki 27 Philip Glass 28 »asovne vzporednice v svetu 29 Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja 30 Izbrani skladatelji: 30 Anton Lajovic 30 Lucijan Marija Škerjanc 30 Marij Kogoj 31 Slavko Osterc 33 Glasba med NOB 34 Slogovne usmeritve in izbrani slovenski skladatelji v 2. polovici 20. stoletja 35 »asovne vzporednice na Slovenskem 37 JAZZ Najpopularnejši jazzovski slogi 38 SimfoniËni jazz in George Gershwin 40 Jazz v Sloveniji 41 ROCK Najpopularnejši rockovski slogi 42 Rock v Sloveniji 44
Glasba in ples 45 Muzikal 47 Glasba in film 49 Dnevnik poslušanja glasbe 50 Notno Ërtovje 52 SEZNAM ZVO»NIH PRIMEROV 55 SKOZI IGRO DO UTRJEVANJA ZNANJA 59 PESMARICA 67
UVODNA ENOTA
Glasbeni utrinki z razliËnih koncev sveta
Prisluhni prvemu glasbenemu primeru ter z nekaj besedami opiši, kaj Murat in Jose sporoËata v svojem besedilu.
1. Murat & Jose Muska
2. Mojmir Sepe / Gregor Strniša Zemlja pleše
Napiši nekaj verzov v obliki rapa. Vsebina naj temelji na povezovanju razliËnih ljudi (glede na etniËno pripadnost, versko pripadnost, spol, starost, izobrazbo, poklic, itd).
3. George David Weiss / Bob Thiele Kako Ëudovit svet — What a Wonderful World
Pesem Zemlja pleše najprej poslušaj, nato se jo nauËi in zapoj.
Pesem What a Wonderful World poje eden od najznamenitejših pevcev v zgodovini jazza — Louis Armstrong. O Ëem bi govorila tvoja pesem, ki bi imela enak naslov?
5
Skladbo Zvoki zemlje izvaja avstralsko glasbilo didžeridu. Narejen je iz evkaliptusa ali bambusa, ki so ga izvrtali termiti, dodelal pa Ëlovek. Vanj moËno pihamo, tresenje ustnic pa omogoËa, da dobimo zvok. Skladbo Zvoki zemlje izvaja didžeridu, uglašen na ton C, ki ponazarja zvok zemlje in hkrati korensko Ëakro.
©t.»akraTonBarva
7KronskaH VijoliËna
6Tretje oko A Indigo
5Grlena G Modra
4SrËna F Zelena
3Solarna E Rumena
2Spolna D Oranžna
1KorenskaC
Kako doživljaš zvok didžeriduja?
Pesem Lambada, ki jo izvaja skupina Kaoma, je postala leta 1989 svetovna uspešnica. Kaj je po tvojem mnenju pritegnilo kosovskega Roma, da jo je priredil?
Ali se spomniš melodije iz Jutra, ki je del suite Peer Gynt Edvarda Griega? Ponovi jo.
5. Lambada 6. Lambada (priredba) 7. Edvard Grieg / Jai Shankar GriegragaRdeËa a a o a a na na a
Energijski centri v Ëloveškem telesu
4. Jože Prezelj Zvoki zemlje
Zakaj je po tvojem mnenju naslov skladbe Griegraga?
Katera glasbila prepoznaš v skladbi?
Besedilo pesmi Dharpa govori o bojevniku, ki sledi kenguruju v avstralskem prostranstvu. Katera glasbila prepoznaš v skladbi?
Kako doživljaš kresno pesem Bog daj, ki je rezultat skupnega muziciranja slovenske poustvarjalke ljudskih pesmi Ljobe JenËe in tibetanskih menihov?
Zaaka k j meninišš, d da laahkko o so sode d loovaannjje e gl g assbebeninikoov v iz r raz a liiËn Ë ih k koonnceev v svvet e a do doprprinnesese e k meedssebbojojnenemu mu r raz a ummev e an anjuju?
Zakaj meniš, da lahko sodelovanje glasbenikov iz razliËnih koncev sveta doprinese k medsebojnemu razumevanju?
7
iËi
Raga je vzorec v klasiËni indijski glasbi, ki doloËa melodiËno strukturo.
8. Yothu Yindi Drevo — Dharpa
9. Slovenska ljudska Bog daj
Kresna pesem je obredna pesem, ki jo pojejo ob kresovanju.
Preludij
GLASBENA UMETNOST OD
PREHODA IZ 19. STOLETJA V 20. STOLETJE DO DANES
Impresionizem
CLAUDE DEBUSSY
Preludij k Favnovemu popoldnevu je nastal po istoimenski pesnitvi francoskega simbolista Stéphana Mallarméja. Govori o poganskem gozdnem bitju (pol Ëlovek, pol koza), ki se dolgoËasi v popoldanski vroËini, igra na flavto ter sanjari o Ëudovitih nimfah.
»asovni potek skladbe
Poslušaj glasbeno delo in spremljaj njegov potek. Med tremi možnostmi obkroži besedo in sliko tistega glasbila, ki izvaja melodijo doloËenega dela skladbe.
/HARFA, FLAVTA, VIOLINA solo/ /p/
/uvodna kromatiËna melodija/
0:55 1:53
/glissando s/z VIOLINO, HARFO, KLAVIRJEM/ /nežni zvoki v rogovih
/kratka pavza/
/glissando s harfo/ /nežni zvoki v rogovih/
/KLARINET, HARFA, FLAVTA solo/ /p/ /uvodna kromatiËna melodija/ /v ozadju godala/
/oboa/ /p/ /nadaljevanje melodije/
/orkester narašËa v dinamiki do f / /pojemanje dinamike v klarinetu
/HARFA, FLAVTA, VIOLINA solo/ /p/ /uvodna kromatiËna melodija
h/ atiËn Ë a ja a iËna melood
je razširjena in variirana/
/spremljava s harfo in pridušenimi godali/
/melodija v flavti pripelje do tihega zakljuËka/
A 0:00 ad a in n u v violon B 3:07
/melodijo igra KLARINET, FLAVTA, VIOLINA/ v ozadju violonËela in harfa/
10. Claude Debussy
k Favnovemu popoldnevu
/oboa − nova melodija/
3:36
/melodijo prevzamejo violine/ /stopnjevanje v dinamiki in hitrosti pripelje do viška skladbe/
/vznemirjenje pojenja/ /vedno poËasneje/ /klarinet/ /p/
Primerjaj izvirnik in priredbo istega dela. V katero glasbeno zvrst bi uvrstil priredbo in katera glasbila prepoznaš v njej?
11. Claude Debussy Preludij k Favnovemu popoldnevu (priredba)
Poslušaj izvirnik in priredbo skladbe Golliwogg’s Cakewalk (Golliwoggov kolaËni ples) iz zbirke skladb za klavir Otroški kotiËek. Kako bi ju opredelil/-a glede na znaËaj?
12. Claude Debussy Golliwogg’s Cakewalk
13. Claude Debussy Golliwogg’s Cakewalk (priredba)
Obkroži Ërko pred pravilnim zapisom zaËetka skladbe.
Cakewalk (iz ang. kolaËni ples) je star afroameriški ples v sinkopiranem ritmu, pri katerem so za nagrado podeljevali kolaË.
Ob videoposnetku iste skladbe izvajaj nakazane gibe in si izmisli tudi svoje.
9
a.
b.
c.
MAURICE RAVEL
»asovni potek skladbe
Na Ërte napiši glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera
Uvod
/Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violonËela s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/
/ predstavi melodijo Bolera
Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/
Bolero je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par. Plesalci se ob glasbi kitare in bobenËkov spremljajo s kastanjetami.
/Melodijo Bolera igra ./ /p/
/Razširjeno melodijo Bolera prevzame / /mp/
/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v / /mp/
/Ponovitev dela A v oboi d’amore/ /mp/
/Ponovitev melodije dela A zveni v z dušilcem ter v flavti za oktavo više./ /p/
10
4:10
14. Maurice Ravel Bolero
0:58
0:00 A 0:11 A1 1:46 A1 2:34 A 3:22