9789616465670

31/3/16

14:24

Page 1

a. co m

PRVE STR_Spoznavajmo zgod2016

O. O.Janša JanšaZorn, Zorn,A.A.Kastelic, Kastelic,G. G.Škraba Škraba

SPOZNAVAJMO SPOZNAVAJMO ZGODOVINO ZGODOVINO

kn

jig

ar n

ZGODOVINA ZGODOVINAZA ZA6.

6.RAZRED RAZREDOSNOVNE OSNOVNEŠOLE ŠOLE

PRVE STR_Spoznavajmo zgod2016

31/3/16

14:24

Page 2

SPOZNAVAJMO ZGODOVINO ZGODOVINA ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE

a. co m

Avtorice: dr. Olga Janša Zorn, Ana Kastelic, Gabrijela Škraba Recenzenti: Metoda Livk, dr. Dušan Nećak, dr. Peter Vodopivec Urednik: Marko Vidic

Lektorirala: Mija Longyka

Tematski karti: mag. Mateja Rihtaršič Ilustrirala: Andreja Peklar

Oprema in oblikovanje: Gorazd Rogelj Računalniški prelom: Dušan Obštetar

jig

ar n

Izdala in založila: Modrijan založba, d. o. o.

Za založbo: Branimir Nešović Naklada: 3000 izvodov Natisnjeno v Sloveniji Ljubljana 2016 Peta izdaja, drugi natis

kn

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 145. seji dne 20. 10. 2011 s sklepom št. 6130-1/2011/178 potrdil učbenik Spoznavajmo zgodovino, zgodovina za 6. razred devetletne osnovne šole, ki so ga napisale dr. Olga Janša Zorn, Ana Kastelic in Gabrijela Škraba.

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) JANŠA-Zorn, Olga JANSpoznavajmo zgodovino : zgodovina za 6. razred osnovne šole / O. Janša Zorn, A. Kastelic, G. Škraba ; [tematski karti Mateja Rihtaršič ; ilustrirala Andreja Peklar]. - 5. izd., 2. natis. - Ljubljana : Modrijan, 2016 ISBN 978-961-6465-67-0 1. Kastelic, Ana 2. Škraba, Gabrijela 283945216 www.modrijan.si

PRVE STR_Spoznavajmo zgod2016

31/3/16

14:24

Page 3

VSEBINA

SPOZNAVAJMO ZGODOVINO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Kaj je zgodovina • Zgodovinski viri

a. co m

Kako spoznavamo preteklost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Čas v zgodovini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Merjenje časa • Štetje let • Zgodovinska obdobja

Začetki pisave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Pomen pisave • Od slikovne pisave k zlogovni • Nastanek črkovne pisave

Material za pisanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Kamen, glina, les • Papirus, pergament, papir

Pripomočki za pisanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Dleto in pisalo • Čopič in pero • Svinčnik • Pisalni stroj in računalnik

Od pisarjev do tiskarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Rokopisna in tiskana knjiga • Lesorezna knjiga • Izum tiska

ČLOVEK USTVARJA

...........................................................................

29

Začetki gradbeništva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

ar n

Od jamskega zatočišča do gradišča • Veličastne zgradbe prvih visokih kultur • Rimljani – vsestranski mojstri gradnje

Srednjeveško gradbeništvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Kmečka bivališča • Stavbe srednjeveških mest • Gradovi in samostani

Gradbeništvo v 19. in 20. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Gradnja železnic, mostov in predorov • Nebotičniki in stolpi

Gradbeni materiali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Naravni materiali • Umetni materiali

jig

Izum kolesa in njegov pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Voz je sprožil velike spremembe v prometu • Voz je bil dolgo časa edino prevozno sredstvo • Kolo – samostojno prevozno sredstvo

Vodno kolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Vodni mlin

Parni stroj in vlak – znanilca industrijske dobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

kn

S parnikom čez oceane • Novi viri energije – elektrika in nafta

ZAČETKI ZNANOSTI

..........................................................................

51

Matematika in astronomija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Matematika • Astronomija

Začetki medicine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Zdravljenje bolezni • Svečeniki • Zdravniki

NAČIN ŽIVLJENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Družina v starem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Prve skupnosti • Družina v starem Egiptu • Družina v stari Grčiji • Rimska družina

Družina v srednjem in novem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Kmečka družina • Meščanska družina • Delavska družina

PRVE STR_Spoznavajmo zgod2016

31/3/16

14:24

Page 4

KULTURNA DEDIŠČINA, ŠEGE IN NAVADE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Kulturna dediščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Arheološka dediščina • Stavbna dediščina

Ljudske šege in navade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Božično-novoletne šege • Pustne šege • Velikonočne navade • Jurjevanje • Kresovanje

Šege in navade življenjskega kroga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Šege ob rojstvu • Ženitovanjske šege

kn

jig

ar n

Najstarejše domače obrti

a. co m

Domača obrt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

PRVE STR_Spoznavajmo zgod2016

31/3/16

14:25

Page 5

UČBENIKU NA POT Zgodovina – nov učni predmet – vas bo postopoma vodila v spoznavanje zanimivih dogodkov in človekovih dosežkov v bližnji in daljni preteklosti.

a. co m

Učbenik vključuje, skladno z učnim načrtom, pet poglavij, ki so razdeljena na posamezne učne teme.

Teme so pisane v obliki zgodbe s primeri. Spoznali boste pomen zgodovinskih virov pri pojasnjevanju preteklosti in ugotovili, da mora biti vsak zgodovinski dogodek časovno in prostorsko opredeljen. Nekaj boste izvedeli tudi o razvoju pisave, o tem, na kaj in s čim so pisali v preteklih obdobjih, o človekovem delu, miselnosti in ustvarjalnosti, na primer, kako in iz česa so gradili bivališča in javne zgradbe, kako so merili in računali čas, kako zdravili bolečine in bolezni. Poglobili in razširili boste svoje védenje o družini in položaju družinskih članov v različnih kulturah in zgodovinskih časih, ki ste ga pridobili pri spoznavanju družbe. Poglobili boste tudi védenje o kulturni dediščini, zapuščini generacij, ki so živele pred nami. Pri teh temah boste spoznali, kako drugačno je bilo vsakdanje življenje v preteklosti.

Na konkretnih primerih človekove ustvarjalnosti boste spoznali, da se je življenje v zgodovinskih obdobjih spreminjalo, da si je človek z izkušnjami in iznajdbami izboljševal kvaliteto življenja, hkrati pa tudi da napredek ni bil vedno nepretrgan (kontinuiran), ampak da so ga včasih prekinili začasni zastoji ali celo nazadovanje (npr. po razpadu rimske države).

Osnovni namen učbenika je vam, mladim, približati zgodovino in spodbuditi vaše zanimanje za preteklost, saj njeno poznavanje pomaga pri razumevanju sedanjosti.

ar n

Avtorice

KAKO JE UČBENIK ZASNOVAN?

SVINČNIK

V drugi polovici 16. stoletja so izdelali prvi svinčnik – pisalo z grafitnim polnilom v leseni paličici. Grafitu so pozneje začeli dodajati glino, od njene količine je odvisna trdota svinčnika. Sredi 20. stoletja pa so izdelali tudi prvi sodoben kemični svinčnik.

Najstarejši grafitni svinčnik

Pisalni stroj so izumili v 19. stoletju. Postal je najpomembnejši pripomoček v vseh uradih, na mizah pisateljev, novinarjev in znanstvenikov. Omogočil je hitro in čitljivo pisanje.

Pisali so lahko tudi v več izvodih, tako da so med liste v stroj vloženega papirja dali indigo papir.

Prvi serijsko izdelan pisalni stroj Računalniki so od sredine 20. stoletja Remington iz leta 1873 postopoma izrinili pisalne stroje. Izvajajo lahko veliko koristnih nalog. Največ jih uporabljamo za pisanje in urejanje besedil, za obdelavo podatkov, iskanje različnih informacij na svetovnem spletu in elektronsko pošto, s katero pošiljamo in sprejemamo sporočila.

Ali veš?

kn

Računalnik omogoča hitro urejanje besedil.

Ali veš? – Rubrika prinaša drobne zanimivosti, ki obravnavano snov dodatno popestrijo.

Namenjena je vsem, ki jih posamezna tematika še posebej zanima.

OD PISARJEV DO TISKARJEV

Odlomki virov in poljudnih besedil – Ponazarjajo določene vsebine, podane v osnovnem besedilu, in so namenjeni zlasti tistim, ki jih zgodovina posebej zanima.

ROKOPISNA IN TISKANA KNJIGA

PISALNI STROJ IN RAČUNALNIK

jig

Osnovno besedilo – Najlaže se boste učili tako, da boste določeno snov najprej tiho prebrali in si tako pridobili prvi vtis, s ponovnim branjem pa poiskali bistvene vsebine in šele nato skušali odgovoriti na vprašanja v učbeniku ali delovnem zvezku.

Kemični svinčnik je iznašel Madžar Laszlo Biro konec tridesetih let 20. stoletja. To preprosto pisalo, ki so ga začeli uporabljati med drugo svetovno vojno, je hitro osvojilo svet.

Slovarček

grafit – zelo mehek sivo-črn mineral (rudnina) kovinskega sijaja, nastal je iz premoga; uporabljajo ga največ za grafitna polnila v svinčniku indigo papir – tanek list papirja za izdelavo kopij s pisalnim strojem ali svinčnikom, na eni strani prevlečen z obstojno barvo, ki so jo prvotno pridobivali iz indigovca, drevesa, ki raste v Indiji Ponovi, razmisli, odgovori 1. Katere vrste pisal so se uveljavile s prevlado papirja, zlasti od 19. stoletja dalje?

2. Opiši prednost pisalnega stroja in računalnika v primerjavi z drugimi sredstvi za pisanje.

24

Slovarček – Če boste naleteli na neznane besede, poglejte razlago v slovarčku na koncu teme.

Spoznavajmo zgodovino

V starem veku (razen v Grčiji in Rimu) in srednjem veku so znali pisati in brati le redki posamezniki. V začetku so bili to izključno svečeniki, pozneje pa poklicni pisarji. Pisavi so v legendah pripisovali božji izvor.

Mezopotamci so verjeli, da je njihovo pisavo izumil bog Nabo, zavetnik pisarjev. V Egiptu so kot izumitelja pisave častili boga Tota. Grke naj bi pisanja naučil Prometej. Tudi staroslovanska legenda, več tisoč let kasneje, govori, da je bog Svarun v podobi navadnega človeka hodil po deželi, vrezoval pismenke na skorje dreves in ljudem puščal nauke in sporočila.

Povzeto po: Z. Kulundžić, Zgodovina knjige, DZS, Ljubljana 1967, str. 258–260.

Prve knjige so imele obliko zvitkov papirusa ali pa jih je sestavljalo več tablic, povezanih z vrvico. V začetku našega štetja je knjiga dobila ravno štirioglato obliko, imenovano kodeks.

Knjige imajo že od prvih civilizacij veliko vlogo v širjenju izkušenj in znanja. Tudi znanje, ki ti ga v šoli posredujejo učitelji, je povzeto iz knjig.

Do izuma tiska v 15. stoletju so vsako knjigo napisali z roko. Več izvodov ene knjige so pisarji lahko naredili le s počasnim ročnim prepisovanjem. Zato so bile rokopisne knjige redke pa tudi drage.

V srednjem veku so večino knjig prepisali menihi v samostanih in tako ohranili tudi marsikatero grško in rimsko knjigo. Menihi so opravili vsa dela, povezana z nastajanjem knjige, to je izdelavo pergamenta, prepisovanje, okraševanje in vezavo knjig.

Veliko rokopisnih knjig je bilo bogato okrašenih, zlasti velike začetnice na začetku vsake strani, ki se imenujejo iniciale.

LESOREZNA KNJIGA Prehodna oblika med rokopisno in tiskano knjigo je bila lesorezna knjiga. Besedilo ene strani so po načelu zrcalne slike v ogledalu vrezali v leseno ploščo. Na izbočena mesta so s čopičem nanesli barvo in tako pripravljeno ploščo položili na list papirja ter odtisnili besedilo. Listi so bili potiskani le po eni strani. Postopek izdelovanja je bil zamuden in utrudljiv.

Tehniko tiskanja z lesorezi so odkrili na Kitajskem v 8. stoletju.

Spoznavajmo zgodovino

Ponovi, razmisli, odgovori – Vprašanja na koncu vsake teme vas vodijo pri ponavljanju bistvenih vsebin. Z njimi boste preverili znanje, ki ste si ga pridobili pri razlagi ali samostojnem učenju.

Menih, prizadeven prepisovalec knjig. Samostani so imeli knjižnico in sobo za prepisovanje knjig (skriptorij).

25

Slikovno gradivo – Pojasnjuje in vam omogoča, da si laže predstavljate in razumete povedano.

Tako si boste snov tudi laže zapomnili.

1/4/16

12:05

Page 6

kn

jig

ar n

a. co m

zgodovina 6_1. poglavje.qxd

6

Spoznavajmo zgodovino

zgodovina 6_1. poglavje.qxd

1/4/16

12:06

Page 7

ar n

a. co m

SPOZNAVAJMO ZGODOVINO

kn

jig

Zgodovina je pričevalka časov, luč resnice, življenje spomina, učiteljica življenja, glasnica davnine.

Cicero, rimski mislec

zgodovina 6_1. poglavje.qxd

1/4/16

12:06

Page 8

KAKO SPOZNAVAMO PRETEKLOST

a. co m

KAJ JE ZGODOVINA

kn

jig

ar n

Beseda zgodovina za nas ni nova, saj smo jo spoznali že pri predmetu družba. Odslej pa nas bo zgodovina kot poseben predmet spremljala vse do konca devetletnega šolanja.

Ponavadi pravimo, da je zgodovina vse, kar se je zgodilo v dolgem razvoju družbe.

Pripoveduje nam torej o tem, kako so ljudje nekoč živeli, s čim so se ukvarjali, kakšna so bila njihova bivališča, kakšno orodje so upoBlizu Ptuja so odkrili pet svetišč (mitrejev), posvečenih sončnemu bogu Mitri, ki so ga častili v času, rabljali pri delu, kako so potovali, trgovali, ko je bilo ozemlje današnje Slovenije pod Rimljani. kakšne tegobe (bolezni, vojne) so preživljaNa sliki je notranjščina mitreja na Spodnji Hajdini. li itd.

Vsak človek ima svojo zgodovino. Prav tako imajo svojo zgodovino ljudstva, narodi, države, dežele, mesta, vasi, cerkve, gradovi, samostani, šole, tovarne itd. Govorimo tudi o zgodovini prometa in prometnih sredstev, zgodovini poštne službe, železarstva, steklarstva, premogovništva, medicine, športa, glasbe in še bi lahko naštevali.

Marsikdo si predstavlja, da zgodovina opisuje le vojne, vladarje in letnice. To ne drži. Zgodovina nam namreč prikazuje tudi gospodarski in kulturni razvoj, razvoj znanosti itd. Vedeti pa moramo, da se je vse dogajalo v nekem določenem času in prostoru. Zato bo včasih kakšna letnica za našo predstavo o dogajanju, ki ga opisujemo, zelo koristna.

Za najstarejše mesto pri nas velja Ptuj. V rimskem času se je imenovalo Petoviona. Na tisti čas spominjajo številni ohranjeni spomeniki.

Orfejev spomenik je bil v rimskem času nagrobnik, v srednjem veku pa so ga uporabljali kot sramotilni steber (pranger).

Takole je v drugi polovici 17. stoletja Ptuj upodobil Georg Matthäus Vischer. Tedaj je mesto še imelo srednjeveško obzidje, za katerim je živelo največ 900 ljudi.

8

Spoznavajmo zgodovino

1/4/16

12:06

Page 9

a. co m

zgodovina 6_1. poglavje.qxd

Danes ima Ptuj približno 11300 prebivalcev. Središče mesta še vedno kaže srednjeveško podobo.

ZGODOVINSKI VIRI

Arheologi pri delu v strugi Ižice na Ljubljanskem barju

kn

jig

ar n

Pri spoznavanju minulega dogajanja so nam v veliko pomoč različni preostanki iz preteklosti. Imenujemo jih zgodovinski viri.

Najstarejše zgodovinske vire raziskuje veda arheologija. Arheologi pri svojem delu na terenu zelo previdno izkopavajo ostanke keramične posode, kamnitega in kovinskega orodja, okrasnih predmetov, novcev, oblačil pa tudi človeških in živalskih kosti itd. Izkopane predmete nato proučujejo, jih primerjajo z drugimi najdbami, o njih pišejo, ponavadi jih v muzeju tudi razstavijo.

Predmeti, ki jih izkopljejo arheologi, spadajo v veliko skupino materialnih virov.

Najdbe iz železne dobe

Spoznavajmo zgodovino

9

zgodovina 6_1. poglavje.qxd

1/4/16

12:06

Page 10

a. co m

K materialnim virom štejemo tudi ostanke starih zgradb, na primer gradov, cerkva, hiš, pa tudi staro pohištvo, slike, kipe itd.

Druga velika skupina virov so pisni viri, na primer staroegipčanski napisi, besedila starogrških in rimskih piscev, srednjeveške listine in kronike, pisma, dnevniki in spomini posameznikov, časopisje, zakoni itd. Iz novejšega časa so magnetofonski in filmski trakovi, videokasete in razni elektronski zapisi.

O tistih, ki imajo v Piranu kozle in koze Odlomek iz stiškega rokopisa z inicialo (12. stoletje)

Določamo, da ne sme imeti noben prebivalec Pirana kozlov ali koz na ozemlju med Dragonjo in Piranom, sicer bo plačal kazen 10 liber za vsak prekršek. Izjemoma ima lahko posameznik eno ali dve kozi za vzdrževanje svojih otrok. Lahko jih imajo tudi mesarji za meso. Te koze morajo biti doma v hiši in jih ne smejo spuščati ven na pašo brez dovoljenja podestaja. (3. knjiga, 5. člen)

ar n

O tistih, ki zlivajo vodo na mestno ulico

Določamo, da nihče ne sme zlivati niti čiste niti umazane vode na mestno ulico z balkonov, oken, stopnic ali skozi vrata, in sicer ne podnevi, ne ponoči. Kdor bi to prekršil, naj plača mestu denarno kazen 10 soldov. Tistemu, ki je storilca videl in to potrdil s prisego, se zaupa na besedo. Pripade naj mu polovica globe.

(3. knjiga, 10. člen)

kn

jig

Dva odlomka piranskega statuta iz leta 1307 pričata o skrbi za red in čistočo v

Rudarski in fužinarski red za Kranjsko in Goriško iz leta 1577 je bil že tiskan.

10

Piranu.

Pisne vire hranijo predvsem arhivi, muzeji in knjižnice, proučujejo pa jih zgodovinarji. Med viri so lahko tudi ponaredki. Zato mora zgodovinar najdene pisne vire podrobno kritično in znanstveno proučiti, preden začne pisati zgodovinsko besedilo.

Obstajajo tudi ustni viri, ki pa niso najbolj zanesljivi. To je namreč izročilo, ki se ustno prenaša iz roda v rod.

Mnogokrat prenašalci kaj pomešajo, pozabijo ali celo dodajo kaj, kar sploh ne drži.

K ustnemu izročilu štejemo tudi ljudsko pesništvo in pripovedništvo, ki je nastalo pred mnogimi leti in so ga zbirali ter zapisali nekateri posamezniki. Za zgodovinarja so zanimivi zapisi z zgodovinsko tematiko (na primer pesem Pegam in Lambergar, pripovedke o kralju Matjažu, o Turkih ipd.), čeprav večinoma niso zgodovinsko točni, se pa nanašajo na nekatere zgodovinske dogodke ali osebe.

Spoznavajmo zgodovino

zgodovina 6_1. poglavje.qxd

1/4/16

12:06

Page 11

Turki na Šmarni gori

a. co m

Med našim ljudstvom je med drugimi nastala tudi pripovedka o zvonjenju na Šmarni gori ob pol dvanajstih. Govori o turški četi, ki je prodirala na goro, ko je nenadoma zagledala pred seboj starega meniha.

Ta jim je velel, naj se vrnejo v dolino. Toda turški poveljnik se je razjezil in menihu odsekal glavo. Tedaj se je z gore prikotalilo kamenje, zapihal je močan veter, močno je zagrmelo. V trenutku je veter Turke pometal ob tla in obležali so mrtvi. Ura je bila pol dvanajstih in tedaj se je v kapelici oglasil zvon. Domačini so vedeli, da so rešeni. Kot spomin na ta dogodek je ostala navada, da se zvon na Šmarni gori še vedno oglaša vsak dan ob pol dvanajstih in ne ob dvanajstih, kot je to običajno.

Povzeto po: Polona Škrinjar, Slovenski miti in legende, DZS, Ljubljana 1998.

Pripovedka o Turkih na Šmarni gori je v tej obliki verjetno plod domišljije. Lahko pa bi bilo res, da so Turki prodirali proti vrhu Šmarne gore, kajti zgoraj je bil protiturški tabor, na Grmadi pa so velikokrat goreli kresovi, ki so opozarjali na bližajočo se turško nevarnost. Tudi zvonjenje ob pol dvanajstih bi bilo lahko povezano s turško nevarnostjo, vendar za to ni pravih dokazov.

ar n

Ali veš?

jig

Pomemben zgodovinski vir so rimski nagrobniki. Premožnejši ljudje so si nagrobnik postavili že v času življenja. Na njem so dali vklesati posvetilo bogovom ter svoje ime in poklic. Po lastnikovi smrti so navadno dodali število let, ki jih je dočakal. Če je bil vojak, so navedli tudi ime legije, v kateri je služil. Na nagrobnikih so pogosto upodobljeni prizori iz mitoloških zgodb.

Slovarček

Nagrobnik za sužnjo Urbano, ki je živela v 1. stoletju n. št. v Emoni.

Na njem je poleg imena vklesana tudi nagrobna pesem.

kn

arhiv – zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo iniciala – bogato okrašena začetna črka v starih rokopisih libra – kovanec večje vrednosti Orfej – bajeslovni grški pevec podesta – mestni župan, pri nas zlasti v mestih, ki so bila pod beneško oblastjo sold – kovanec manjše vrednosti Ponovi, razmisli, odgovori 1. Pojasni, kaj je zgodovina.

2. Kaj so zgodovinski viri?

3. Kako delimo zgodovinske vire?

4. Kako se imenuje veda, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem materialnih virov?

Spoznavajmo zgodovino

11

zgodovina 6_1. poglavje.qxd

1/4/16

12:06

Page 12

ČAS V ZGODOVINI

a. co m

MERJENJE ČASA

ar n

Že najstarejša ljudstva so merila čas. Pri tem so se ravnala po Luni, Soncu, menjavanju letnih časov ali po kakih drugih spremembah v naravi, ki so se vsako leto ponavljale (na primer poplave Nila v Egiptu).

Pri Babiloncih je na primer teden imel 7 dni, pri Egipčanih 10, pri Rimljanih pa 8.

Nekatera stara ljudstva so poznala že mesece, pri tem so se pogosto ravnala po Luni. Lunin mesec traja 29 dni, 12 ur, 44 minut in 2,98 sekund.

Znano je, da so že pred 5000 leti nekatera ljudstva imela koledar. Rimljani so leta 46 pr. n. št. uvedli Sončev koledar in leto razdelili na 12 mesecev. Štirje meseci so imeli 30 dni, sedem mesecev je imelo 31 dni, en mesec pa 28 ali 29 dni, kar je skupaj 365 (vsako četrto leto 366) dni.

ŠTETJE LET

Začetek štetja let so razna ljudstva povezovala s kakim znamenitim dogodkom. Bizantinci so na primer šteli od »stvarjenja sveta«, kar se je po njihovem zgodilo leta 5508 pr. n. št., stari Grki so šteli od prve olimpiade leta 776 pr. n. št., Rimljani od ustanovitve Rima leta 753 pr. n. št., muslimani od Mohamedovega bega iz Meke v Medino leta 622 n. št. Danes večina človeštva uporablja krščansko štetje. Govorimo, da se je kak dogodek zgodil določenega leta pred našim štetjem (pr. n. št.) ali pred Kristusovim rojstvom (pr. Kr.) oz. našega štetja (n. št.) ali po Kristusovem rojstvu (po Kr.).

kn

jig

Na Slovenskem so bili zelo priljubljeni knjižni koledarji – pratike.

Koledarskim podatkom so dodajali razne poučne sestavke.

Na sliki je stran za mesec december (gruden) iz Nove Kranjske pratike za leto 1741.

1100

12

1000

900

800

700

600

ŠTETJE LET 500

400

pred našim štetjem (pred Kristusom)

300

200

100

1 1

100

200

300

naše štetje (po Kristusu)

Štetje let si lahko predstavljamo ob časovnem traku. Na levi polovici traku so leta pred našim štetjem ali pred Kristusom, na desni pa leta po našem štetju ali po Kristusu.

Tako na levi kot na desni so označene daljše časovne enote, to so desetletja, stoletja, tisočletja.

Prvo desetletje na levem delu časovnega traku je trajalo od leta 10 do leta 1 pr. n. št., prvo desetletje na desni strani pa od leta 1 do leta 10 n. št. Vedeti je treba, da leta 0 ni bilo.

Spoznavajmo zgodovino