9789617053005

Jurij Senegačnik

a. co m

Moja prva

ge grafija

kn

jig

ar n

Samostojni delovni zvezek za 6. razred osnovne šole

moja prva geografija sdz.indd 1

19.7.2018 13:56:10

MOJA PRVA GEOGRAFIJA

Samostojni delovni zvezek za 6. razred osnovne šole Avtor dr. Jurij Senegačnik Strokovni pregled Alenka Lepoša Berro, Andrej Krumpak, Tomaž Oršič

a. co m

Svetovalci Stojan Berlič, Jolanda Bizjak, Mirjana Colnarič, Urša Jeran, Gordana Kolarič, Mojca Križanec, Katja Medle, Marinela Pap, Damjana Počkaj Horvat, Metka Sevčnikar Krasnik, Rosana Uršič, Helena Željko Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Dragica Perme Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič Risbe Gregor Markelj

Oprema in oblikovanje Beti Jazbec Računalniški prelom Goran Čurčič

ar n

Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Bigstock, Can Stock Photo, Getty Images, NASA, Shutterstock, Arhiv založbe Modrijan

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Naklada 3000 izvodov Tisk Nonparel, d. o. o.

jig

Ljubljana 2020 Prva izdaja, 2. ponatis

kn

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 91(075.2)(076.1)

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

moja prva geografija sdz 001-072.indd 2

SENEGAČNIK, Jurij, 1957– Moja prva geografija. Samostojni delovni zvezek za 6. razred osnovne šole / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik … et al.]. – 1. izd., 2. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7053-00-5 COBISS.SI-ID 25261059

17/08/2020 12:04

Kazalo Kaj je geografija in kaj preučuje

5

Upodabljanje Zemljinega površja in orientacija

Vesolje in planet Zemlja Vesolje je težko predstavljivo velik prostor Zemlja je »vodni« planet Reliefne oblike in razčlenjenost celin

a. co m

7 Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi 8 Orientacija 15

Stopinjska mreža, gibanje Zemlje in toplotni pasovi

41 42 48 56

ar n

Stopinjska mreža in njena uporaba Vrtenje Zemlje okoli svoje vrtilne osi in kroženje okoli Sonca Toplotni pasovi na Zemlji in njihove posledice

19 20 26 32

kn

jig

Abecedno kazalo pojmov 69 Abecedno kazalo geografskih imen 71 Spletni naslovi za geografijo v 6. razredu 72

moja prva geografija sdz.indd 3

19.7.2018 13:56:10

Ključ za uporabo samostojnega delovnega zvezka 19

U p oda b l ja n j e ze m l j i n e g a pov rš ja i n ori e n taci ja

Naslov tematskega sklopa

20

V e s ol j e i n pl a n e t Ze m l ja

1

vesolje in planet zemlja

Vesolje je težko predstavljivo velik prostor Pogled v nočno nebo Vesolje je težko predstavljivo velik prostor, ki se širi v neskončnost in v katerem so nebesna telesa. V srednjem veku so ljudje verjeli, da je Zemlja središče veso­ lja in da vsa druga nebesna telesa krožijo okoli nje. Danes vemo, da okoli Zemlje kroži le Luna, gibanja vseh drugih nebesnih teles pa so precej bolj zapletena.

Z opazovanjem in raziskovanjem vesolja se podrobneje ukvarja posebna veda – astronomija.

Naslov podpoglavja

Vsak človek se je že kdaj v jasni noči zazrl v nebo in občudoval na tisoče drobnih migljajočih svetlobnih točk, ki jim pravimo zvezde. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je v jasni noči na nebu nešteto zvezd, ni čisto tako. S prostim očesom jih namreč lahko naenkrat razločimo le približno 3000. Ljudje so jih začeli v svoji domišljiji povezovati v navidezne skupine zvezd – ozvezdja. Poimenovali so jih po živalih (npr. Škorpijon) ali po ljudeh in bitjih iz starodavnih zgodb ter drugih domišljijskih likih (npr. Veliki voz, Strelec). Na ta način so se laže orienti­ rali na zvezdnem nebu.

a. co m

Naslov vsebinskega sklopa (poglavja) Srednjeveška predstava o vesolju.

Ljudje so mislili, da so zvezde drobne odprtinice na nebesni polkrogli in da sta Sonce in Luna nanjo pritrjena.

Slikovni napovednik

Če se želimo na njem orientirati tudi mi, je naj­ bolje, da uporabimo zvezdno karto. Na njej so zvezde znotraj posameznega ozvezdja po­ vezane s črtami, zato da si laže predstavljamo navidezne like, ki naj bi jih ozvezdja prika­ zovala.

Vezno besedilo

Izsek iz zvezdne karte

Vaja

Veliko ljudi se sploh ne zaveda, da ponoči na nebu ne vidimo le zvezd, ampak tudi planete.

Planeti so tako kot zvezde nebesna telesa, vendar so neprimerno bližje od zvezd. Zato bližnjih planetov na nebu ne vidimo kot točke, ampak kot majhne ploskve, ki žarijo zelo izra­ zito. S prostim očesom jih od zvezd skoraj ne moremo ločiti, že z navadnim daljnogledom pa ugotovimo, da so drugačni.

Nebesna telesa opazujemo s posebnimi močnimi daljnogledi – teleskopi.

Venero ljudje poznajo pod imenom zvezda Večernica ali zvezda Danica.

V resnici ni zvezda, ampak planet.

Vaja 14

Med podčrtanimi besedami so tri pravilne, tri pa napačne. Za vsako pravilno besedo naredi na črti v oklepajih kljukico, za vsako napačno pa na črto napiši pravilno trditev.

Napoved vsebinskih sklopov

vSebinSKi SKlopi

V srednjem veku so ljudje verjeli, da je v središču vesolja Zemlja (

ar n

1 Vesolje je težko predstavljivo velik prostor 2 Zemlja je »vodni« planet 3 Reliefne oblike in razčlenjenost celin

Dopolni trditve.

Ljudje so si Zemljo nekoč predstavljali kot okroglo

, obdano z

Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja

Notranjo zgradbo Zemlje sestavljajo trije ovoji: Zemljina

(

). Na

). Planeti so Zemlji precej bližji

) kot zvezde. Močni daljnogledi, s katerimi opazujemo nebesna telesa, se imenu­

jejo telemahi (

).

V e s o lje i n p l ane t Z e mlja

25

.

.

Vzrok, da na morju na obzorju vidimo le najvišji del ladje, je in

Navidezne skupine zvezd imenujemo ozvezdja (

) tisoč zvezd.

le neznaten del Galaksije, ki pa je spet le ena od težko predstavljivega števila galaksij v nam znanem vesolju. Našo pot si lahko zamislimo na priloženem prikazu, ki predstavlja zgradbo vesolja.

Vaja 18

Portugalski pomoršak Magellan je bil prvi, ki je v treh letih obplul celotno

nebu lahko s prostim očesom naenkrat razločimo približno sto (

27

V e s ol j e i n p l a n e t Ze m l ja

Novi pojmi z razlago

). Veda, ki se

ukvarja z opazovanjem in raziskovanjem vesolja, se imenuje astrologija (

Zemlje.

,

.

OsebnA IzKAznIcA nAšegA PlAneTA

Ime: Zemlja

Starost: 4,5 milijarde let

Zgradba vesolja: Osončje (levo) – Galaksija (na sredini) – vesolje (desno)

jig

Kraj rojstva: naše Osončje, Rimska cesta

Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev

kn

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje Povzetek

moja prva geografija sdz.indd 4

Površina: 510 milijonov km2

Vesolje – težko predstavljivo velik prostor, v katerem se gibljejo nebesna telesa.

Astronomija – veda, ki se ukvarja z opazovanjem in raziskovanjem vesolja.

Zvezde – velikanske svetleče plinaste krogle z izjemno visoko temperaturo.

Zvezdna karta – karta, na kateri so narisana vsa ozvezdja.

Planeti – nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca.

Osončje – Sonce z vsemi nebesnimi telesi, ki se gibljejo okoli njega.

Sateliti ali lune – nebesna telesa, ki krožijo okoli planetov.

Kometi ali repatice – nebesna telesa, ob katerih včasih v bližini Sonca nastane rep.

Meteorji ali utrinki – manjša kamnita ali kovinska nebesna telesa, ki z veliko hitrostjo priletijo iz vesolja v Zemljino ozračje, se zaradi trenja segrejejo in zgorijo.

Meteoriti – večja telesa, ki v ozračju ne zgorijo v celoti in padejo na Zemljo.

Svetlobno leto – razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu.

Galaksije – zvezdni sistemi, sestavljeni iz nekaj milijard zvezd.

Rimska ali Mlečna cesta – del naše Galaksije, v katerem je Osončje.

Obseg: 40 000 km

Razdalja (polmer) od središča Zemlje do ekvatorja: 6378 km Razdalja (polmer) od središča Zemlje do severnega ali južnega pola: 6357 km Razlika med obema razdaljama (polmeroma): 21 km

zAKAj ImAmO POVsOd nA zemljI ObčuTeK, dA sTOjImO POKOncI

Ljudje so si dolgo le težko predstavljali, da je Zemlja okrogla. Niso si znali pojasniti, kaj se dogaja na drugi strani Zemlje. Ali so tam tla zgoraj, nebo pa spodaj? Ali tam ljudje padajo v vesolje, oceani pa odtečejo? Seveda ne. Vsako telo na Zemljinem površju Zemlja privlači s silo, ki je usmerjena proti središču Zemlje. Pravimo ji tudi teža. Zato imamo povsod na Zemlji občutek, da stojimo pokonci.

● Ali je naše Sonce zvezda ali planet? ● Zakaj so planeti osvetljeni le na eni strani? ● Sonce je neprimerljivo večje od Lune. Zakaj se nam zdi, da sta enako velika?

V vesolju se gibljejo različna nebesna telesa. Velikanske plinaste krogle z izjemno visoko temperaturo so zvezde. Naše Sonce je le ena od njih. Okoli njega kroži osem planetov, tretji med njimi je Zemlja. Okrog večine planetov krožijo sateliti ali lune. Zemlja ima le en satelit – Luno. Sonce z vsemi nebesnimi telesi, ki se gibljejo okoli njega, sestavlja Osončje. Razdalje v vesolju merimo v svetlobnih letih. Zvezde so v vesolju zgoščene v velike skupine – galaksije. Naše Osončje leži v Rimski cesti, ki je del naše Galaksije.

Sila teže vedno deluje proti središču Zemlje.

Kopno in morje sta neenakomerno razporejena Na globusu ali zemljevidu sveta lahko vidimo, da večino Zemljine oble (71 %) pokriva svetovno morje. Kopno zavzema le manjši del (29 %). Naša Zemlja je tako v resnici nekakšen »morski« planet.

Svetovno morje sestavljajo trije veliki oceani: Tihi, Atlantski in Indijski ocean.

Največji je Tihi ocean, ki ga imenujemo tudi Pacifik. Manjši je Atlantski ocean, ki ga poznamo tudi pod imenom Atlantik, najmanjši pa Indijski ocean.

Delež svetovnega morja in kopnega

19.7.2018 13:56:13

U VO D

1

5

Kaj je geografija in kaj preučuje

Geografija ali zemljepis je ena najstarejših ved, saj so se ljudje že od nekdaj zanimali za svet okoli sebe. Ime ji je dal grški učenjak Eratosten v 3. stoletju pred našim štetjem. Beseda izvira iz grških besed gē (zemlja) in graphein (pisati).

a. co m

Skoraj dve tisočletji so geografi dejansko le opisovali naravne in družbene po­­jave v svetu, ki so ga tedaj poznali. Ko pa so ga dodobra spoznali in opisali, so začeli pojave tudi preučevati.

Geograf preučuje skoraj vse, kar se dogaja na Zemljinem površju. Na eni strani so to naravni pojavi oziroma sestavine Zemljinega površja – relief, kamninska sestava, podnebje, rastlinstvo in živalstvo, prsti in vodovje. Na drugi strani pa preučuje tudi družbene pojave – prebivalstvo, naselja, gospodarske dejavnosti in druge posledice človekovega delovanja.

Vaja 1

Z vsakim izletom v naravo, na katerem pozorno opazuješ okolico, si širiš svoje geografsko znanje.

kn

jig

ar n

Na slikah so štirje različni pojavi oziroma sestavine Zemljinega površja. Na črto pod sliko napiši, kateri pojav prikazuje (naravni ali družbeni).

moja prva geografija sdz.indd 5

09/01/2019 09:19

6

uvod

Oboji pojavi so tesno povezani in učinkujejo drugi na druge. Geograf zato pojavov ne preučuje ločeno, ampak upošteva njihovo tesno medsebojno pove­ zanost. Geografija je edina veda, ki hkrati preučuje tako naravo kot družbo.

Zato je hkrati naravoslovna in družboslovna veda.

Kako delimo geografijo

a. co m

Različnih pojavov ne preučuje kjerkoli, ampak na Zemljinem površju. Zato pravimo, da je predmet njenega preučevanja Zemljino površje. Pri tem ne mislimo dobesedno na površino, na kateri stojimo, temveč na prostor, kjer se stikajo in drugi na druge vplivajo kamnine, prsti, rastlinstvo, vodovje, ozračje, naselja, tovarne, prometnice in vse drugo, sredi česar živimo.

Delimo jo na fizično ali naravno geografijo, ki preučuje naravne pojave, in na družbeno geografijo, ki se ukvarja z druž­benimi pojavi oziroma človekom in njegovimi dejavnostmi. Kadar pa hkrati preučuje naravne in družbene pojave v neki pokrajini, ki ji s tujko pravimo regija, govorimo o regionalni geografiji. Ko si pri predmetu družba spoznaval Slovenijo in njene pokrajine, si se seznanjal z regionalno geografijo Slovenije. V naslednjih dveh razredih se boš seznanil tudi z regio­nalno geografijo Evrope in regionalno geografijo drugih celin.

jig

ar n

Geografija je razvila svoje posebne metode dela. Nekatere najpreprostejše si že spoznal pri naravoslovju in družbi, še več pa jih boš spoznal letos in v nasled­ njih letih.

kn

Geografi pri svojem delu uporabljajo različne metode dela.

Vaja 2

Na kaj pomisliš, ko zaslišiš besedo geografija? Navedi nekaj »geografskih tem«, ki si jih že srečal pri spoznavanju okolja, naravoslovju in tehniki ter družbi v prejšnjih razredih. Lahko pa navedeš nekaj iz svojega vsakodnevnega življenja.

moja prva geografija sdz.indd 6

19.7.2018 13:56:14

Upo da bl ja n j e ze ml j i ne g a pov r š ja i n o r i entaci ja

7

kn

jig

ar n

a. co m

Upodabljanje Zemljinega površja in orientacija

V S EBIN S K A S K LOPA 1 Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi 2 Orientacija

moja prva geografija sdz.indd 7

19.7.2018 13:56:15

U podabljanje z em l j i n eg a p ov r š ja i n or i en tac i ja

8

1

Zemljino površje prikazujemo z različnimi zemljevidi Kaj je zemljevid in kako nastane

a. co m

Človek si je že od nekdaj prizadeval, da bi prikazal Zemljino površje v pomanjšanem merilu. Ker je to površje ukrivljeno, ga je mogoče pravilno prikazati le na globusu. To je model cele Zemlje v obliki krogle, manjše dele njenega povr­ šja pa prikazujejo zemljevidi.

Zemljevid ali karta je pomanjšana slika Zemljinega površja na ravni ploskvi.

Pri izdelavi zemljevida se pojavlja težava, kako prikazati ukrivljeno Zemljino površje na ravni ploskvi. Pri manjših delih površja je ta težava zanemarljiva, saj njegova ukrivljenost ne pride do izraza. Če pa hočemo prikazati velike dele površja (države, celine ali celo Zemljo), tega ne moremo storiti, ne da bi sliko Zemljinega površja na zemljevidu bolj ali manj popačili.

jig

ar n

Globus

Pomagajmo si s primerom. Če hočemo okrogel globus čim bolj približati ravni ploskvi, ga moramo razrezati nekako tako, kot razrežemo lupino pomaranče.

Na sredini globusa je slika še kar točna, v njegovem zgornjem in spodnjem delu pa med tako razrezanimi trakovi zevajo velike praznine. Teh ne moremo zapolniti drugače, kot da zemljevid precej popačimo. (To lahko ponazorimo tako, da lupino pomaranče razrežemo na trakove in jih skušamo poravnati na ravni ploskvi.)

kn

Razrezana lupina pomaranče (levo) in razrezana površina globusa (na sredini in desno)

Zemljevide izdelujejo za to usposobljeni strokovnjaki – kartografi. Nekoč so jih izrisovali na podlagi merjenj na terenu. Danes jih izdelujejo na osnovi zračnih in satelitskih posnetkov. Tako lahko na njih poleg reliefa, vodovja in drugih stalnih sestavin prikažejo še vse tisto, kar se je v pokrajini pojavilo na novo (ceste, naselja in drugo).

Merilo zemljevida je lahko številčno, opisno ali grafično Zemljevid je pomanjšana slika Zemljinega površja. Merilo zemljevida nam pove, kolikokrat je kaka razdalja v naravi pomanjšana pri prikazu na zemljevidu. Številčno merilo ima vsak zemljevid, mnogi pa imajo tudi opisno in grafično merilo.

moja prva geografija sdz.indd 8

19.7.2018 13:56:16

Upo da bl ja n j e ze ml j i ne g a pov r š ja i n o r i entaci ja

9

a. co m

Pri številčnem merilu (na primer 1 : 50 000) leva številka označuje enoto razdalje na zemljevidu (na primer 1 cm), desna pa število teh enot v naravi (50 000 cm).

1 cm na zemljevidu v merilu 1 : 50 000 pomeni 50 000 cm v naravi, kar je 500 m.

1 cm na zemljevidu in 50 000 cm v naravi

Vaja 3 Iz danih podatkov izračunaj razdalje.

a) Na izletniški avtokarti Slovenije v merilu 1 : 300 000 si izmeril razdaljo 10 cm. Kolikšna je ta razdalja v naravi?

ar n

b) Imaš planinski zemljevid v merilu 1 : 50 000. Na njem si izmeril razdaljo 2 cm. Koliko je to v naravi? c) Na zemljevidu v merilu 1 : 250 000 si izmeril razdaljo 5 cm. Kolikšna je ta razdalja v naravi?

jig

Na mnogih zemljevidih je tudi podatek o tem, kolikšno razdaljo v naravi označuje 1 cm na zemljevidu. To je ­opisno merilo. Če na primer piše, da 1 cm na zem­lje­ vidu predstavlja 2 km v naravi, na zemljevidu pa smo izmerili razdaljo 6 cm, lahko z lahkoto izračunamo, da je ta razdalja v naravi 6 × 2 km = 12 km.

33

1

1 Številčno, 2 opisno in 3 grafično merilo

kn

Če se hočemo izogniti računanju, uporabljamo grafično ali trakovno merilo.

Njegova uporaba je najpreprostejša. Najprej z ravnilom, vrvico, šestilom ali kar robom papirja izmerimo razdaljo na zemljevidu. Nato jo prenesemo na grafično merilo in na njem odčitamo, kolikšna je razdalja v naravi.

2

Merjenje razdalje z ravnilom, vrvico ali šestilom. Izmerjeno razdaljo v vseh primerih odčitamo na grafičnem merilu tako, kot je prikazano na desni sliki.

moja prva geografija sdz.indd 9

19.7.2018 13:56:18

10

U podabljanje z em l j i n eg a p ov r š ja i n or i en tac i ja

Vaja 4 Na izseku iz avtokarte Slovenije izmeri zračno razdaljo med Šmarjem - Sapom (na levi) in Ivančno Gorico (na desni) tako, da rob papirja postaviš na namišljeno črto med obema krajema in na njem s svinčnikom označiš razdaljo med njima. Rob papirja z izmerjeno razdaljo nato položi h grafičnemu merilu pod karto in odčitaj razdaljo.

Ponovi isti postopek tudi z ravnilom, vrvico ali šestilom, pri čemer si izberi dva druga kraja.

ar n

a. co m

Zračna razdalja med Šmarjem - Sapom in Ivančno Gorico znaša:

Reliefno izoblikovanost površja prikazujemo na različne načine

jig

Na podrobnejših zemljevidih je relief prikazan s plastnicami. To so črte, ki pove­zujejo točke z enako nadmorsko višino. Z njimi lahko dokaj natančno dolo­ čimo nadmorsko višino vsake točke na zemljevidu.

kn

Drugi način prikazovanja reliefa je z barvami oziroma z višinsko barvno lest­ vico. Posamezni višinski pasovi so prikazani z različnimi barvami: nižji svet je navadno obarvan z zeleno, gorski svet pa z različnimi odtenki rjave barve.

Prikaz reliefa s plastnicami

moja prva geografija sdz.indd 10

Prikaz reliefa z barvno lestvico

19.7.2018 13:56:19

Upo da bl ja n j e ze ml j i ne g a pov r š ja i n o r i entaci ja

11

Tretji način je prikaz s senčenjem. Reliefne oblike so sicer zelo lepo razvidne, ne moremo pa jim določati nadmorskih višin.

a. co m

Najnazornejši so tisti zemljevidi, na katerih je relief hkrati prikazan s senčenjem, plastnicami in barvami.

Prikaz reliefa s senčenjem

Kombiniran prikaz reliefa s senčenjem, plastnicami in barvami

Vaja 5

ar n

Na skici sta označeni točki A in B. Točka A leži na eni od vmesnih plastnic, ki si sledijo med 200 in 300 m. Ker so plastnice na vsakih 20 m, točka A pa leži na predzadnji od njih, je njena višina 280 m.

Ugotavljanje višine točke B je zahtevnejše. Leži med prvo in drugo vmesno plastnico med 200 in 300 m. Višina prve je 220 m, višina druge pa 240 m. Ker leži precej bližje prvi kot drugi, lahko njeno višino ocenimo na 225 m.

jig

Kolikšna je nadmorska višina točke C?

Vaja 6

kn

Na izseku iz izletniškega zemljevida so označene štiri točke: A, B, C in Č.

Določi njihove nadmorske višine.

Točka A: Točka B:

Točka C:

Č

•

C •

Točka Č:

A

•

moja prva geografija sdz.indd 11

B

•

19.7.2018 13:56:19