9789617053012

Jurij Senegačnik

a. co m

ge grafija

EVROPE IN AZIJE

kn

jig

ar n

Samostojni delovni zvezek za 7. razred osnovne šole

geografija evrope in azije sdz.indd 1

19.7.2018 14:12:04

GEOGRAFIJA EVROPE IN AZIJE

Samostojni delovni zvezek za 7. razred osnovne šole Avtor dr. Jurij Senegačnik Strokovni pregled Alenka Lepoša Berro, Andrej Krumpak, Tomaž Oršič

Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Dragica Perme Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič, Ana Seifert Risbe Gregor Markelj

a. co m

Svetovalci Stojan Berlič, Jolanda Bizjak, Mirjana Colnarič, Urša Jeran, Gordana Kolarič, Mojca Križanec, Katja Medle, Marinela Pap, Damjana Počkaj Horvat, Metka Sevčnikar Krasnik, Rosana Uršič, Helena Željko

Oprema in oblikovanje Beti Jazbec Računalniški prelom Goran Čurčič

ar n

Fotografije Bojan Brecelj, Borut Drobnjak, Aleš Fevžer, Tomo Križnar, dr. Andrej Mihevc, Viljem Podgoršek, Andreja Senegačnik, dr. Jurij Senegačnik, Fotodokumentacija Volva, Getty Images, Shutterstock, Arhiv založbe Modrijan

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk Zrinski, d. o. o.

Naklada 2000 izvodov

kn

jig

Ljubljana 2021 Prva izdaja, 2. ponatis

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)(076.1)

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

geografija evrope in azije sdz 001-160.indd 2

SENEGAČNIK, Jurij, 1957– Geografija Evrope in Azije. Samostojni delovni zvezek za 7. razred osnovne šole / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič, Ana Seifert ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Bojan Brecelj … et al.]. – 1. izd., 2. ponatis – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7053-01-2 COBISS.SI-ID 361315870

12/01/2021 09:10

Kazalo Skupne značilnosti Evrope

5 8 14

Južna Evropa

Južna Evropa je v veliki meri del Sredozemlja Mladonagubana gorovja spremljajo potresi in vulkani Družbene posebnosti Južne Evrope

Srednja Evropa

18 19 26 31

a. co m

Naravne razmere v Evropi so zelo raznolike Družbena raznolikost naše celine

38 Prehodnost in raznolikost Srednje Evrope 39 Panonska nižina 44 Alpe 47 Nemško-Poljsko nižavje, sredogorja s kotlinami in Zahodni Karpati 53

Zahodna Evropa

ar n

Zahodno Evropo imenujemo tudi Atlantska Evropa Vpliv morja na gospodarstvo in življenje ljudi V visoko razvitih državah živijo različni narodi

Severna Evropa

Posebnosti in naravne značilnosti Severne Evrope Prebivalstvo in gospodarstvo evropskega severa

jig

Vzhodna Evropa in Rusija

Vzhodna Evropa in Severna Azija sestavljata svojevrstno celoto Naravne razmere se spreminjajo le na velike razdalje Posebnosti gospodarskega razvoja

kn

Azija

Azija je celina največjih naravnih in družbenih nasprotij na svetu Vzhodna Azija – območje dveh starih civilizacij Južna in Jugovzhodna Azija – države pod močnim vplivom monsunov Jugozahodna Azija – države islama, nafte in suhega podnebja

58 59 65 71 81 82 90

97 98 102 107 111 114 121 129 135

Abecedno kazalo pojmov 141 Abecedno kazalo geografskih imen 143 Spletni naslovi za geografijo Evrope in Azije 145

geografija evrope in azije sdz.indd 3

19.7.2018 14:12:04

Ključ za uporabo samostojnega delovnega zvezka 18

Naslov tematskega sklopa

Ju ž n a E V R O Pa

N aša celiN a eVR OPa

1

Južna evropa

19

Južna Evropa je v veliki meri del Sredozemlja

Sredozemlje je edinstvena geografska celota

Naslov podpoglavja

Zastava

Država*

A

Albanija

28 748

2,9

Bolgarija

110 994

7,0

Bosna in Hercegovina Ciper Črna gora

Slikovni napovednik

Grčija Hrvaška

Statistični podatki o državah

51 129

3,5

9251

1,2

13 812

0,6

131 957

11,1

56 610

4,2

301 323

59,3

Kosovo

10 887

1,9

Makedonija

25 713

2,1

316

0,4

92 135

10,3

237 500

19,6

Italija

Južno Evropo sestavljajo trije veliki polotoki – Iberski ali Pirenejski, Apeninski in Balkanski. Sega v evropsko Sredozemlje, ki skupaj z afriškim in azijskim Sredozemljem sestavlja geografsko celoto – Sredozemlje ali Mediteran. To je območje okoli Sredozemskega morja z vrsto skupnih naravnih in družbenih značilnosti.

B

Ob obalah Sredozemskega morja sta se razvili grška in rimska civilizacija.

Krščanstvo, ki je v druge dele Evrope in sveta prodrlo iz azijskega dela Sredozemlja, je danes najbolj razširjeno verstvo na svetu. Sredozemlje zato upravičeno imenujemo »zibelka evropske kulture in civilizacije«.

a. co m

Naslov vsebinskega sklopa (poglavja)

Partenon na atenski akropoli izraža veličino starogrške civilizacije.

Malta

Vezno besedilo

Portugalska Romunija Srbija

Napoved vsebinskih sklopov

Španija A – površina v km2 B – število prebivalcev v milijonih leta 2018

77 474

7,0

505 990

46,4

VSeBiNSKi SKlOPi

1 Južna Evropa je v veliki meri del Sredozemlja 2 Mladonagubana gorovja spremljajo potresi in vulkani 3 Družbene posebnosti Južne Evrope

ar n

* K Južni Evropi prištevamo tudi žepne državice Andoro, San Marino in Vatikan ter evropski del Turčije

J u žn a E V R OPa

Vaja

OhridskO jeZerO je »muZej živih fOsilOv«

Ohridsko jezero na meji med Makedonijo in Albanijo je najgloblje jezero na Balkanu (globina 310 m). Zelo bogato je z ribami, med katerimi še posebej slovi ohridska postrv. Jezero je znano tudi kot »muzej živih fosilov«, ker so se v njem ohranile drugod izumrle živalske vrste.

Ohridsko jezero pri Pogradcu

Potresi in vulkani so posledica dogajanja v Zemljini notranjosti

Novi pojmi z razlago

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje

kn

Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev Povzetek

geografija evrope in azije sdz.indd 4

29

64

Za h odn a E V R o Pa

Vaja 26 Primerjaj klimograma Dublina na Irskem in Pariza v Franciji, ki predstavljata oceansko podnebje. Poišči oba kraja v atlasu in odgovori na vprašanja. a) Ali je med krajema zelo velika razlika glede letne količine padavin? b) Ali je med krajema zelo velika razlika glede razporeditve padavin prek leta? c) V katerem kraju so poletja izrazito toplejša?

č) Zakaj so zime v Dublinu toplejše, čeprav leži precej bolj severno kot Pariz?

Zemljina gubanja in premiki Zemljine skorje, zaradi katerih so nastala mlado­ nagubana gorovja, imajo svoj izvor v notranjosti Zemlje. Na območju Južne Evrope ta dogajanja še vedno potekajo. Njihova posledica so potresi in vulkani.

jig

Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja

Sredozemlje je bilo od antike naprej križišče in stičišče najpomembnejših po­ morskih in kopnih poti. Po velikih geografskih odkritjih konec 15. stoletja so se evropski osvajalci usmerili v osvajanje Amerike in drugih celin. Težišče sve­ tovnega dogajanja se je iz Sredozemlja premaknilo na območja ob Atlantskem oceanu. Prometna vloga Sredozemlja se je znova povečala po izgraditvi Sueškega prekopa leta 1869, še posebej pa po od­ kritju velikih nahajališč nafte na bližnjih območjih Azije in Afrike. Danes je Sredo­ zemsko morje eno najbolj prometnih na svetu, zato so ob njem nastala številna pristanišča, iz katerih vodijo ceste, želez­ nice, naftovodi in plinovodi v notranjost celine. Vsi pomembnejši kraji imajo tudi svoja letališča. Morski ožini Bospor in Dardanele ga povezujeta s Črnim mor­ jem, Gibraltarska vrata pa z Atlantskim oceanom.

Morska ožina Bospor pri Carigradu

Potres je nenadno in pogosto silovito tresenje Zemljinega površja. Nastane zaradi trenja med premikajočimi Zemljinimi gmotami. Njegove posledice so pogosto katastrofalne. V preteklosti so potresi uničili že številna mesta, najhujši pa so terjali tudi več tisoč človeških živ­ ljenj. Na potresno nevarnih območjih mo­ rajo zato stavbe graditi tako, da so čim varnejše pred potresom. Tresenje Zem­ ljinega površja ugotavljajo z občutljivimi instrumenti – seizmografi. Središče po­ tresa je vedno nekje v Zemljini notranjosti.

Od tod se potresni valovi širijo na vse strani. Točko na Zemljinem površju, kjer so potresni sunki najmočnejši, imenujemo epicenter. Velik del Južne Evrope je po­ Potresno in vulkansko delovanje v Sredozemlju tresno nevaren. kakO nastane POtres

Tekoča notranjost Zemlje je obdana z nekakšno trdno »lupino«, ki jo sestavljajo Zemljine plošče. Te se stikajo med seboj ali tudi prekrivajo, podobno kot strešniki na strehi. Pod njimi je Zemljin plašč. Sestavljen je iz kamnin, ki so zaradi visokih temperatur v tekočem stanju. Na njih »plavajo« trdne Zemljine plošče. Če te plošče, ki jih premikajo tokovi v tekočem plašču, zdrsnejo druga ob drugi, nastane potres. Zaradi prožnosti kamnin se pritiski med ploščami stoletja dolgo izenačujejo ali blažijo. Nekega dne pritiska ne vzdržijo več in kamnine pod površjem se prelomijo ali počijo. Sproščena energija se iz tega žarišča, ki ga imenujemo hipocenter, širi navzven v obliki potresnih valov.

Potres nastane zaradi premikanja Zemljinih plošč.

Zaradi blagega oceanskega podnebja so dežele Za­ hodne Evrope zelo zelene. Prevladuje bujno travniško rastlinstvo, ki ga ponekod prekinjajo listnati gozdovi.

Zaradi goste poselitve so ti gozdovi večinoma že močno izkrčeni. Travniško rastlinstvo je najbujnejše na Irskem, kjer je oceansko podnebje najbolj tipično. Irsko zato pogosto imenujemo kar »zeleni otok«, nekateri pa kar celotno Zahodno Evropo imenujejo »zeleno Evropo«.

Bujno zeleno travniško rastlinstvo na Irskem

Beneluks – skupnost Belgije, Nizozemske in Luksemburga.

Evropredor – železniški predor pod Rokavskim prelivom, ki povezuje Veliko Britanijo in Francijo.

Atlantsko podnebje – tipično oceansko podnebje v Zahodni Evropi z milimi zimami in blagimi poletji.

Topel morski tok – morski tok, ki v hladnejše morje prinaša toplejšo vodo.

Hladen morski tok – morski tok, ki v toplejše morje prinaša hladnejšo vodo.

Zalivski tok, Severnoatlantski tok – morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva proti Zahodni in Severni Evropi.

● Katere države sestavljajo skupnost Beneluks? ● Zakaj so bila stara gorovja tako pomembna za gospodarski razvoj Zahodne Evrope? ● Zakaj so zime v Mariboru hladnejše kot v Londonu, čeprav leži London severneje?

Lega ob Atlantskem oceanu je najpomembnejša skupna značilnost Zahodne Evrope. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so se že kmalu po drugi svetovni vojni povezale v skupnost Beneluks. Velika Britanija, nek­ daj prva pomorska sila sveta, se je z Evropredorom povezala s celino. Površje poleg nižjega sveta sestavljajo še stara uravnana gorovja in mladonagubana gorovja. Za oceansko ali atlantsko podnebje so značilne majhne razlike med poletjem in zimo ter med dnevom in nočjo. Na podnebje odločilno vpliva Zalivski tok, ki ga imenujemo tudi Severnoatlantski.

19.7.2018 14:12:05

N a š a celi n a EVR O PA

5

Skupne značilnosti Evrope A B

a. co m

Geografska enota Južna Evropa

1 653 839

177,5

Srednja Evropa

1 046 155

165,44

Zahodna Evropa

933 002

165,8

Severna Evropa

1 433 038

32,9

Vzhodna Evropa

17 920 395

201,5

5 911 029

599,1

22 986 429

743,14

(z azijskim delom Rusije)

Evropa (brez Rusije)

(z azijskim delom Rusije)

ar n

Evropa

kn

jig

A – površina v km2 B – število prebivalcev v milijonih leta 2018

VSEBINSKA SKLOPA 1 Naravne razmere v Evropi so zelo raznolike 2 Družbena raznolikost naše celine

geografija evrope in azije sdz.indd 5

19.7.2018 14:12:08

N AŠA CE LIN A E VR OPA

kn

jig

ar n

a. co m

6

geografija evrope in azije sdz 001-160.indd 6

10/01/2019 09:35

7

kn

jig

ar n

a. co m

N A Š A CELI N A EVR O PA

geografija evrope in azije sdz 001-160.indd 7

10/01/2019 09:36

8

N aša ce li n a EV R OPA

1

Naravne razmere v Evropi so zelo raznolike Evropa in Azija skupaj sestavljata Evrazijo

a. co m

Evropa ima osrednjo lego med ekvatorjem in severnim tečajem. Ker v celoti leži na severni polobli, je večina njenega površja v severnem zmerno toplem toplotnem pasu.

Evropa je na prvi pogled videti kot nekakšen polotok veliko večje celine Azije.

Obe skupaj sestavljata Evrazijo. Prehod z ene celine na drugo je skoraj neopazen, zato med njima ne moremo potegniti razločne meje. Meja, ki je le dogovor­ jena, poteka po gorovju Ural, reki Ural, Kaspijskem jezeru, Črnem morju ter po morskih ožinah Bospor in Dardanele. Morske ožine so ozki deli morja, ki povezujejo dve sosednji morji. Meja z Afriko poteka po Sredozemskem morju in skozi Gibraltarska vrata. Ker se Evropa zelo razlikuje od drugih celin, jo kljub nejasni meji z Azijo obravnavamo kot samostojno celino.

Geografska lega Evrope

Vaja 1

kn

jig

ar n

Z rdečo črto označi dogovorno mejo med Evropo in Azijo. Med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem jo potegni prek Maniškega podolja. Z modro črto označi še mejo po Sredozemskem morju z Afriko, pri čemer boš Evropi priključil otoke Ciper, Kreto in Malto.

geografija evrope in azije sdz.indd 8

19.7.2018 14:12:12

N A Š A CELI N A EVR O PA

9

Zelo razčlenjene obale in razgibano površje Evropa je nekoliko bolj zaokrožena le na vzhodu, drugod pa segajo v morje veliki polotoki in otoki. Nobena druga celina na svetu ni tako razčlenjena. V morskih zalivih v zahodnem delu Evrope so že kmalu nastala velika pristanišča, od koder so Evropejci trgovali s svetom in se odpravljali na osvajalne pohode na druge celine.

a. co m

Na severu je Skandinavski polotok, na katerem je najsevernejša točka e­ vropske celine Nordkapp (Severni rt). Daleč sredi Atlantskega oceana leži Islandija.

Na zahodu Evrope leži Britansko otočje. Od Skandinavskega polotoka ga loču­je Severno morje. Na jugu Evrope so še trije veliki polotoki: Iberski (Pirenejski), Apeninski in Balkanski. V Sredozemskem morju je še vrsta večjih otokov, kot so Sicilija, Sardinija in Korzika.

kn

jig

ar n

Obala na Siciliji

Polotoki, otoki in morja okrog Evrope

Površje Evrope lahko razdelimo v tri osnovne tipe. Prvi tip so velika nižavja, ki se razprostirajo predvsem v vzhodnem delu celine. Največje je Vzhodnoevropsko nižavje. Drugi tip so stara gorovja in planote. Nastali so že daleč nazaj v geo­ loški preteklosti, zato so danes po večini že precej uravnani. Pomembni so zaradi rudnih bogastev. Najdemo jih predvsem v Srednji, Zahodni in Severni Evropi.

Tretji tip površja so mladonagubana gorovja. So najvišja in najstrmejša, razte­ zajo pa se čez ves južni del Evrope. Mednje sodijo Pireneji, Apenini, Alpe in Karpati.

geografija evrope in azije sdz 001-160.indd 9

Vzhodnoevropsko nižavje v Ukrajini

09/01/2019 11:28

10

N aša ce li n a EV R OPA

a. co m

Nižina v osrednji Franciji (levo), staro uravnano gorovje Schwarzwald v Nemčiji (na sredini) in mladonagubano gorovje Pireneji v Franciji (desno)

Vaja 2

kn

jig

ar n

Evropske obale so močno razčlenjene. Napiši imena polotokov in otokov, označenih s številkami od 1 do 9.

1

6

2

7

3

8

4

9

5

geografija evrope in azije sdz.indd 10

19.7.2018 14:12:19

N a š a celi n a EVR O PA

11

Velika raznolikost podnebja in rastlinstva

a. co m

Velika večina Evrope leži v zmerno toplem pasu, za kate­rega sta značilna dva osnovna tipa podnebja – oceansko in celinsko. Oceansko podnebje imajo območja v bližini Atlantskega oceana na zahodu celine (klimogram Londona). Ker se oceanska voda ne segreva in ne ohlaja tako hitro kot kopno, so zime mile, poletja pa blaga. Ravno nasprotno velja za celinsko podnebje, ki je značilno za notranjost evropske celine, predvsem za njen vzhodni del (klimograma Moskve in Ufe). Kopno se poleti močno segreje, pozimi pa ohladi. Zime so zato mrzle, poletja pa vroča. Za oceansko podnebje je značilen listnati gozd, travnato pokrajino v celinskem podnebju vzhodnega dela Evrope pa imenujemo stepa.

Kjer je v celinskem podnebju že hladneje, uspevajo iglasti gozdovi.

Travnata stepa v Ukrajini

Skrajni sever Evrope sega že v mrzli pas. Tam je za rast gozda prehladno, uspeva le tundrsko rastlinstvo, kot so mahovi, lišaji, pritlikavo grmovje in zeliščne rastlinske vrste. Tamkajšnje podnebje zato imenujemo tundrsko podnebje (klimogram Vardöja).

kn

jig

ar n

Južni del Evrope leži že na prehodu iz zmerno toplega v vroči pas. Ta prehodni pas imenujemo subtropski pas. V tem pasu je v bližini Sredozemskega morja sredozemsko podnebje z vročimi in suhimi poletji ter milimi in deževnimi zimami (klimogram Palerma). Tam uspeva značilno grmovno sredozemsko rastlinstvo.

Temperature in padavine v Evropi

geografija evrope in azije sdz.indd 11

19.7.2018 14:12:20

12

N AŠA CE LIN A E VR OPA

Podnebje ni odvisno le od geografske širine in odda­ljenosti od oceana, ampak tudi od nadmorske višine. V gorskem svetu je poseben tip podnebja – gorsko podnebje, ki ima nižje temperature kot nižji svet v okolici in več padavin (klimo­ gram Sonnblicka). Tam lahko uspeva le skromno gorsko rastlinstvo.

Vlažen zrak, ki prinaša oblačnost in padavine, prihaja nad evropsko celino pravi­ loma z zahodnimi vetrovi. Ti pihajo iznad Atlantskega oceana proti vzhodu, zaradi česar se tudi količina padavin v Evropi zmanjšuje od zahoda proti vzhodu.

Največ padavin je tam, kjer vetrovi z vlažnim zrakom zadenejo ob gorske pregrade.

ar n

a. co m

Gorsko travniško rastlinstvo v avstrijskih Alpah

jig

Vrste rastlinstva

Vaja 3

Preglednici prikazujeta podnebne značilnosti dveh krajev. London v Veliki Britaniji leži v bližini morja, Orenburg pa globoko v celinski notranjosti Rusije. Oba sta skoraj enako oddaljena od ekvatorja, vendar imata zelo različno podnebje.

kn

V preglednicah so podatki o temperaturah in padavinah po posameznih mesecih, na koncu pa še o povprečni letni temperaturi in celoletni količini padavin. mesec °C mm

mesec °C mm

J 3 50

J –15 24

F 4 37

F –15 21

geografija evrope in azije sdz 001-160.indd 12

M 6 38

M –5 21

A 9 40

A 7 25

M 12 48

London J J A 16 17 17 52 62 58

S 14 55

O 10 70

N 6 56

D 4 48

leto 10 614

M 16 37

Orenburg J J A 19 22 20 47 38 33

S 14 27

O 5 43

N –2 36

D –12 28

leto 5 380

09/01/2019 11:34

N a š a celi n a EVR O PA

13

a) Na zemljevidu Evrope v atlasu poišči oba kraja in si oglej njuno geografsko lego. b) Najprej dokončaj klimogram za London. Iz prve preglednice vnesi podatke o temperaturah tako, da za vsak mesec na ustrezno mesto v sredini stolpca narišeš rdečo piko. Pri tem si pomagaj s temperaturno lestvico na levi strani klimograma. Pike nato poveži med seboj z rdečo črto. Nato vnesi še podatke o količini padavin tako, da za vsak mesec narišeš ustrezno visok stolpec in ga po­ barvaš z modro. V pomoč ti bo padavinska lestvica na desni strani klimograma. Enako nariši tudi klimogram Orenburga v Rusiji.

a. co m

c) Primerjaj klimograma in odgovori na vprašanja.

Kakšno podnebje prikazuje klimogram Londona?

Kakšno podnebje prikazuje klimogram Orenburga?

V katerem kraju so zimske temperature višje?

Zakaj?

Zakaj?

ar n

V katerem kraju je več padavin?

kn

jig

Evrazija – skupno ime za Evropo in Azijo.

Morska ožina – ozek del morja, ki povezuje dve sosednji morji.

Oceansko podnebje – podnebje v zmerno toplem pasu v bližini oceana z milimi zimami in blagimi poletji.

Celinsko podnebje – podnebje v notranjosti celine z mrzlimi zimami in vročimi poletji.

Stepa – travnata pokrajina v notranjosti vzhodnega dela Evrope.

Tundrsko rastlinstvo – rastlinstvo v mrzlem toplotnem pasu: mahovi, lišaji, pritlikavo grmovje in zeliščne rastlinske vrste.

Tundrsko podnebje – podnebje v mrzlem pasu na območju, kjer uspeva tundrsko rastlinstvo.

Subtropski (toplotni) pas – prehoden toplotni pas med vročim in zmerno toplim pasom.

Sredozemsko podnebje – podnebje v bližini Sredozemskega morja z vročimi in suhimi poletji ter milimi in deževnimi zimami.

● V katerem toplotnem pasu leži največji del Evrope? ● Kaj pomeni izraz Evrazija? Zakaj imamo za Evropo in Azijo tako skupno ime, za Evropo in Afriko pa ne? ● V Evropi se količina padavin zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Razloži, zakaj je potem v Alpah več padavin

kot v nižinski zahodni Franciji, čeprav ta leži bolj zahodno.

Evropa in Azija skupaj sestavljata Evrazijo. Meja med njima je le dogovorna. Evropa je najbolj razčlenjena celina na svetu. V morje segajo veliki polotoki in otoki. Evropsko površje lahko razdelimo na tri osnovne tipe: velika nižavja, stara gorovja s planotami ter mladonagubana gorovja. Večina Evrope leži v zmerno toplem pasu, za katerega sta značilni oceansko in celinsko podnebje. Na severu je tundrsko, na jugu pa sredozemsko podnebje.

geografija evrope in azije sdz.indd 13

19.7.2018 14:12:21

14

N AŠA CE LIN A E VR OPA

2

Družbena raznolikost naše celine Različna gostota prebivalstva

Zgostitev prebivalstva ob francoski Azurni obali

a. co m

Evropa sodi med gosteje poseljene celine, vendar ima različno gostoto prebi­ valstva. Največje območje goste poselitve se razteza od Britanskega otočja prek Srednje Evrope naprej proti vzhodu. Precej se pokriva z nahaja­lišči rudnih bo­ gastev v starih uravnanih gorovjih, kjer se je že zgodaj razvila industrija in pritegnila prebivalstvo. Gosto poseljena območja so tudi v rodovitnih niži­nah ter marsikje ob obalah, kamor se v novejšem času seli prebivalstvo.

Po drugi strani so v Evropi obsežna območja, ki so redko poseljena ali povsem neposeljena. To so gorski predeli in hladna prostranstva evropskega severa.

Tudi Vzhodna Evropa je v celoti bolj redko poseljena.

Narodnostna, jezikovna in verska raznolikost

V Evropi se sporazumevamo v različnih jezikih. Večina jezikov spada v katero od treh glavnih jezikovnih skupin. Romanski jeziki prevladujejo v Južni, germanski v Srednji in Severni, slovanski pa v Vzhodni Evropi.

kn

jig

ar n

Čeprav je Evropa majhna celina, je razdeljena na veliko število držav. Skoraj vsak evropski narod si je namreč ustvaril svojo lastno državo. Državne meje pra­ viloma potekajo po narodnih mejah, vendar ne povsod. Ob nastanku skoraj vseh evropskih držav so na drugi strani njihovih meja ostale njihove narodne manjšine. To so pripadniki nekega naroda, ki kot manjšinsko prebivalstvo že zelo dolgo živijo na istem ozemlju v drugi državi. Zaradi priseljevanja tujih delavcev se je narodna sestava bolj razvitih držav v zadnjih desetletjih precej spremenila.

Dvojezični germanski (nemški) in romanski (italijanski) napisi na Južnem Tirolskem Jeziki v Evropi

geografija evrope in azije sdz 001-160.indd 14

09/01/2019 11:45