9789617053036

9

Andrej Krumpak

a. co m

NAŠ VEK

kn

jig

ar n

Zgodovina za 9. razred osnovne šole Delovni zvezek

20. IN 21. STOLETJE V SLOVENIJI IN SVETU

uvodne_Zg9_delovni zv.indd 1 NAS VEK-DZ-Prel.indd 1

6/15/18 9:54 AM 08/08/2018 14:24

NAŠ VEK

Delovni zvezek

Zgodovina za 9. razred osnovne šole

Avtor Andrej Krumpak

a. co m

Recenzent Igor Steiner Tematske karte mag. Mateja Rihtaršič Tehnična risba Darko Simeršek (str. 14, 20, 23, 26, 38, 54, 56, 66, 67, 70, 76, 102, 111) in arhiv založbe

ar n

Urednica Špelca Mrvar Oprema in oblikovanje Vesna Vidmar Prelom Dušan Obštetar Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o.

Naklada 200 izvodov Ljubljana 2020 Prva izdaja, 1. ponatis

jig

Fotografija na ovitku: © Can Stock Photo

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2018). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki.

Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

nas vek dz notranjost.indd 2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1) KRUMPAK, Andrej Naš vek : 20. in 21. stoletje v Sloveniji in svetu: zgodovina za 9. razred osnovne šole. Delovni zvezek / Andrej Krumpak ; [tematske karte Mateja Rihtaršič ; tehnična risba Darko Simeršek in arhiv založbe]. – 1. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7053-03-6 COBISS.SI-ID 22144003

13/07/2020 07:54

KAZALO

POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. IN 21. STOLETJA . . . . . . . . 5 Svet na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

a. co m

Izbruh prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Potek prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Prelomno leto 1917 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Konec prve svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Pariška mirovna konferenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Kriza demokracije po prvi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Komunizem v sovjetski zvezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Fašizem v Italiji in Španiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Nacizem v Nemčiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

ar n

Svet na pragu druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Izbruh druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Vojna v letu 1940 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Vojna postane svetovna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Prelomno leto 1942 in kapitulacija Italije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Vojna se bliža koncu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

jig

Razmere v okupirani Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Blokovska delitev sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Nova krizna žarišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Konec hladne vojne in propad komunizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

kn

Osvobajanje kolonij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Povezovanje Evrope in sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU . . 50 Gospodarstvo na začetku 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Svetovna gospodarska kriza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Socialistični gospodarski model . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Gospodarsko povezovanje zahodnega sveta in globalizacija po drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

NAS VEK-DZ-Prel.indd 3

08/08/2018 14:24

SLOVENCI V MODERNI DOBI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Slovenci med prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Nastanek kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Slovenske meje po prvi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Slovenci med avtonomističnimi in centralističnimi težnjami . . . . . . . . . . 65 Slovensko gospodarstvo med vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

a. co m

Slovenska kultura in znanost med vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Vsakdanje življenje Slovencev med vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Slovenske manjšine med vojnama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Aprilska vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Odpor proti okupatorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Državljanska vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Življenje Slovencev med drugo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

Komunistična partija prevzame oblast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

Konec druge svetovne vojne v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

ar n

Posledice druge svetovne vojne v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Nova oblast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Slovenci v Italiji in Avstriji po drugi svetovni vojni . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Gospodarski razvoj in kultura v prvih povojnih letih . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Politika in gospodarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Življenje v šestdesetih in sedemdesetih letih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

jig

Razpad Jugoslavije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Samostojna Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

IZBIRNE VSEBINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

kn

Od telegrafa do svetovnega spleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 Družina in odraščanje v moderni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109 Migracije in medkulturni stiki ter nasprotja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Ženske in mladi v moderni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Vojne v moderni dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Religija in družbena gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

NAS VEK-DZ-Prel.indd 4

08/08/2018 14:24

POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. IN 21. STOLETJA

5

a. co m

SVET NA ZAČETKU 20. STOLETJA 1. Stoletje hitrega napredka Obkroži DA, če trditev o življenju na začetku 20. stoletja drži, in NE, če ne drži. Napačne trditve popravi tako, da na črte zapišeš pravilne.

DA

NE

b) V družbi je še vedno vladala stroga hierarhija.

DA

NE

c) Razlike med bogatimi in revnimi so se hitro manjšale.

DA

NE

č) Mesta so bila natrpana z avtomobili.

DA

NE

d) Veliko ljudi se je še vedno preživljalo s kmetijstvom.

DA

NE

ar n

a) Ljudje so informacije dobivali večinoma preko radia.

2. Znanost Znanstvenike poveži z njihovimi odkritji, odkritja pa z ustrezno letnico.

Albert Einstein

povzročitelj tuberkuloze

1898

Wilhelm Condrad Röntgen

relativnostna teorija

1905

Robert Koch

radij

1895

rentgenski žarki

1882

jig

Marrie Curie

3. Umetnost Oglej si sliko Spanje Salvadorja Dalija in reši naloge.

kn

a) Katero umetniško smer odraža slika Salvadorja Dalíja? b) Poimenuj vsaj še dve smeri moderne umetnosti.

c) Kako se imenuje umetniška smer, ki je prikazovala in obsojala grozote vojne? č) V kateri državi se je po letu 1930 razvijal socialistični realizem?

NAS VEK-DZ-Prel.indd 5

08/08/2018 14:24

6

4. Vodilna vloga Evrope Podčrtaj najrazvitejšo evropsko državo na začetku 20. stoletja in obkroži državi, ki sta jo gospodarsko dohitevali.

Velika Britanija

Španija

Italija

Norveška

Francija

Nemčija

a. co m

5. Migracije na prelomu stoletij Preberi besedilo ter razberi in izpiši dva vzroka za preseljevanje Evropejcev.

Zaradi tehnološkega napredka v kmetijstvu se je življenjska doba ljudi na prelomu stoletij precej podaljšala. Uvedba novih poljedelskih kultur, predvsem koruze in krompirja, je zmanj­šala lakoto. Izboljšale so se tudi higienske in zdravstvene razmere, zato je bilo manj bolezni, število prebivalstva pa je naraščalo. Industrializacija temu ni mogla povsod slediti.­

kn

jig

ar n

6. Spremenjeno razmerje sil Oglej si zemljevid svetovnih velesil in kolonialnih imperijev v začetku 20. stoletja in razloži, zakaj se je Velika Britanija v začetku 20. stoletja želela politično povezati s Francijo.

NAS VEK-DZ-Prel.indd 6

08/08/2018 14:24

IZBRUH PRVE SVETOVNE VOJNE

7

7. Glavni vzrok za prvo svetovno vojno Oglej si karikaturo in reši nalogi.

a. co m

a) Opiši glavni vzrok za prvo svetovno vojno.

b) Poimenuj vsaj tri države, ki so se prve zapletle v prvo svetovno vojno.

kn

jig

ar n

8. Dva tabora držav Oglej si zemljevid Evrope med prvo svetovno vojno in naštej države antantnega in centralnega tabora ter (spodaj) obkroži tabor, ki je nastal zato, da bi se ozemeljsko širil.

antantni tabor: centralni tabor:

NAS VEK-DZ-Prel.indd 7

08/08/2018 14:24

8

9. Povod za prvo svetovno vojno Preberi odlomek in odgovori na vprašanja.

a) Kdo je podal to izjavo?

a. co m

»Zločinec nisem, saj sem odstranil nekoga, ki je delal zlo. Dobro sem mislil. [...] Jugoslovanski nacionalist sem in si prizadevam, da bi se vsi Jugoslovani združili v kakršnokoli državno obliko in da bi se osvobodili Avstrije. [...] Mnenja smo bili, da bi se vsi Jugoslovani združili. Seveda bi Srbija kot svobodni del Jugoslovanov imela moralno dolžnost pomagati k temu zedinjenju.«

b) Kako je povezan s prvo svetovno vojno?

c) Zakaj se ne opredeljuje kot zločinec?

ar n

10. Evropa v vojni a) Kdaj je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno? b) Imenuj po dve državi, ki sta na začetku vojne: – podprli Avstro-Ogrsko: – podprli Srbijo:

jig

kn

11. Množične mobilizacije Oglej si sliko vojakov, ki odhajajo na bojišče, in opiši, kakšno razpoloženje je vladalo med vpoklicanimi vojaki. Razmisli, zakaj.

POTEK PRVE SVETOVNE VOJNE

12. Pozicijska vojna Obkroži črke pred značilnostmi pozicijske vojne. Če jih premečeš, dobiš besedo, ki je povezana s spopadi. Zapiši jo na črto in razloži, kako je povezana s pozicijsko vojno.

NAS VEK-DZ-Prel.indd 8

08/08/2018 14:24

S Velike ozemeljske spremembe.

9

A Veliko žrtev med vojaki.

K Boji so potekali na nikogaršnji zemlji. Č Boji so potekali predvsem z letali in tanki.

E Ozemeljskih sprememb je bilo malo.

R Letala so prevzemala vse pomembnejšo vlogo.

a. co m

J Ta način bojevanja je povzročil hiter napredek vojaške tehnologije.

M Med vojaki ni bilo veliko žrtev. rešitev:

kn

jig

ar n

13. Kopenska bojišča Oglej si zemljevid Evrope v prvi svetovni vojni in značilnosti pripiši ustrezno fronto. Lokacijo fronte označi tako, da v ustrezen okvirček na zemljevidu prepišeš številko izpred opisa fronte.

1. Presenetljiva zmaga Srbije nad Avstro-Ogrsko pri planini Cer.

2. Fronto je odprl antantni tabor na Balkanu poleti 1916.

3. Francozi so zaustavili Nemce pri reki Marni.

4. Boleč poraz ruske vojske pri Tannenbergu.

5. Avstro-Ogrska je v sodelovanju z Nemčijo premagala Italijo.

NAS VEK-DZ-Prel.indd 9

08/08/2018 14:24

10

14. Jugozahodna fronta a) Kateremu taboru držav se je s podpisom Londonskega sporazuma aprila 1915 priključila Italija? b) Katera avstro-ogrska ozemlja je v zameno za sodelovanje ta tabor obljubil Italiji?

a. co m

c) Zakaj sta se Italija in Avstro-Ogrska spopadli na jugozahodni fronti?

č) Kako se je imenoval del jugozahodne fronte ob reki Soči?

15. Pomorska vojna Oglej si sliko in odgovori na vprašanji.

ar n

a) Kako je britanska pomorska blokada nemških pristanišč vplivala na potek prve svetovne vojne?

jig

b) Kako se je imenovala britanska potniška ladja, na kateri so bili tudi ameriški potniki in so jo Nemci potopili maja 1915?

16. Življenje v zaledju Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. a) Kaj je zaledje?

kn

b) Kateri vpliv vojne na življenje v zaledju prikazuje slika?

c) Kako je pomanjkanje dobrin med vojno vplivalo na dostopnost hrane?

NAS VEK-DZ-Prel.indd 10

08/08/2018 14:24

PRELOMNO LETO 1917

11

17. Vstop ZDA v vojno Oglej si sliko »Vzdigni meč pravice« in odgovori na vprašanja.

a. co m

a) H kakšni pravici je pozival propagandni plakat po potopitvi potniške ladje Lusitanie?

b) Kako so ladje antantnih držav lahko varneje plule po Severnem morju po nemški razglasitvi popolne vojne na tem območju?

ar n

c) Zakaj so se v ZDA pojavljale zahteve, da se tudi ZDA vključijo v vojno na stran antantnega tabora?

č) Kako je ameriška vojna napoved Nemčiji aprila 1917 vojaško vplivala na antantni tabor?

jig

18. Zaloge hrane v posameznih vojskujočih se državah Oglej si skico zalog hrane v prvi svetovni vojni in obkroži črke pred pravilnimi trditvami.

A Anglija je imela večje zaloge hrane kot Francija.

B Rusija je imela največje zaloge pšenice.

kn

C Avstro-Ogrska je imela večje zaloge hrane kot Nemčija.

Č Anglija je imela največje zaloge hrane v antantnem taboru.

D V vseh državah so imeli največje zaloge krompirja.

E Rusija je imela največje zaloge rži.

NAS VEK-DZ-Prel.indd 11

08/08/2018 14:24

12

19. Februarska revolucija Preberi besedilo in reši nalogi.

a. co m

Bil je ustanovitelj ruske komunistične partije, vodja oktobrske revolucije in utemeljitelj sovjetske države. Ker je med delavci v Petrogradu širil carju nepriljubljene boljševistične nauke, je bil izgnan v Sibirijo, nato pa je živel v Švici. Uspešno je krepil boljševistično stranko, ki je zagovarjala pravice delavcev in kmetov ter se borila proti samovoljni oblasti carja. Po vrnitvi v domovino je delavce in kmete še aktivneje vzpodbujal k revoluciji in prevzemu oblasti. Prav tako je zahteval izstop iz vojne. a) Obkroži črko pred ruskim politikom, ki ga opisuje besedilo.

A Stalin

B Nikolaj II.

C Lenin

b) Katera večja sprememba se je zgodila med februarsko revolucijo v Rusiji?

20. Oktobrska revolucija Oglej si sliko križarke Aurore, preberi besedilo in reši naloge.

ar n

»Z vami je konec«, je zavpil Trocki, ko so zapuščali dvorano. »Odigrali ste svojo vlogo.

Odidite tja, kamor sodite – na smetišče zgodovine.« a) Kako je ladja na sliki povezana z oktobrsko revolucijo?

b) Komu so bile namenjene besede Trockega?

jig

c) V besedilu izberi pravilno od možnosti v oklepaju in jo zapiši na črto.

Boljševiki so ponoči

(6. oktobra/6. novembra) 1917 izvedli oktobrsko

revolucijo. Njihove vojaške enote so zasedle

(Zimski/Nikolajev)

dvorec, kjer je bil sedež začasne vlade. Kmalu se je

(socialistična/

kn

industrijska) revolucija razširila po vsej Rusiji. Po zasedbi dvorca so boljševiki sprejeli pomembne odloke – med drugim so napovedali razlastitev veleposestnikov) ter začasno

(kmetov/

(delavsko/meščansko) in kmečko vlado.

KONEC PRVE SVETOVNE VOJNE

21. Izstop Rusije iz vojne Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

3. marca 1918 je Rusija z Nemčijo sklenila mir in s tem izstopila iz vojne. Izgubila je baltske dežele in dele Finske, Belorusije ter Ukrajino.

NAS VEK-DZ-Prel.indd 12

08/08/2018 14:24