9789617053081

1

a. co m

delovni zvezek za 8. razred osnovne šole

Moja prva

ar n

FIZIKA

kn

jig

Branko Beznec, Branko Cedilnik, Tatjana Gulič, Jerica Lorger, Danica Vončina

moja prva fizika 1 dz 001-096.indd 1

IME PRIIMEK RAZRED

22.8.2018 9:38:42

Moja prva fizika 1 Delovni zvezek za 8. razred osnovne šole Avtorji Branko Beznec, Branko Cedilnik, Tatjana Gulič, Jerica Lorger, Danica Vončina

a. co m

Strokovni pregled Boris Černilec Redakcija in jezikovni pregled Bronislava Aubelj

Ilustracije Davor Grgičević, Darko Simeršek Fotografije poskusov Tomaž Lunder

Druge fotografije arhiv založbe Modrijan, Bigstock, Dreamstime, Shutterstock Oprema in oblikovanje Andreja Globočnik Prelom Vilma Zupan

ar n

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk JP Službeni glasnik Naklada 3000 izvodov Ljubljana 2020 Druga izdaja, 2. ponatis

jig

Delovni zvezek Moja prva fizika 1 je nova izdaja istoimenskega delovnega zvezka, ki je izhajal v letih 1997–2011. Avtorsko skupino pri prenovi je vodila Tatjana Gulič, učiteljica fizike in matematike na OŠ Preska.

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki.

Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

moja prva fizika 1 dz 001-096.indd 2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 53(075.2)(076.2) CIPMOJA prva fizika 1. Delovni zvezek za 8. razred osnovne šole / Branko Beznec … [et al.] ; [ilustracije Davor Grgičević, Darko Simeršek ; fotografije poskusov Tomaž Lunder, druge fotografije arhiv založbe Modrijan … et al.]. – 2. izd., 2. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7053-08-1 1. Beznec, Branko COBISS.SI-ID 302659072

7.1.2020 9:53:55

KAZALO

1. Uvod v fiziko

5

2. Svetloba

a. co m

Področja fizike in njen pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Oblike in metode dela pri fiziki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Merjenje in merski sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Velikostne stopnje v naravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

ar n

O svetlobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Odboj in lom svetlobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Leče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kamera obskura in človeško oko . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Optične naprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Pogled v vesolje

16

16 17 23 25 26

27

4. Enakomerno gibanje

34

jig

Vesolje in astronomija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Zvezde . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Osončje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

44

Gibanje in mirovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Hitrost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Grafi gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

kn

5. Sile

O silah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Merjenje sil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Risanje sil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ravnovesje sil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Trenje in upor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Medsebojno delovanje teles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sestavljanje sil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sestavljanje nevzporednih sil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razstavljanje sil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

01-96-DZ-fizika1.indd 3

44 47 51 53 55 57 59 61 62

19.1.2014 18:24:19

6. Tlak in vzgon

67 67 70 73 78 80 83 88 90

a. co m

Merjenje ploščine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

O tlaku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Masa in prostornina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Gostota in specifična teža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Tlak v tekočinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Tlak zaradi teže tekočine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Atmosferski pojavi in vreme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vzgon in plavanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ar n

Preprosti poskusi in naloge, ki jih lahko narediš in rešuješ doma ali v šoli. S sošolci primerjajte rezultate in rešitve.

Šolski množični poskusi so namenjeni skupinskemu delu pri pouku. Na strani 14 v učbeniku Moja prva fizika 1 preberi razlago Kako izvedemo šolski množični poskus.

kn

jig

Oranžno obarvan spodnji rob strani pomeni, da je v učnem načrtu ta vsebina opredeljena z izbirnimi operativnimi cilji.

Rešitve nalog so objavljene na spletni strani www.modrijan.si.

01-96-DZ-fizika1.indd 4

19.1.2014 18:24:19

a. co m

1. Uvod v fiziko PODROČJA FIZIKE IN NJEN POMEN 1. Obkroži DA pri pravilnih trditvah in NE pri napačnih. a) Fizika preučuje obnašanje teles v prostoru in času.

DA

NE

b) Fizika opisuje in razlaga pojave iz vsakdanjega življenja.

DA

NE

c) Fizika preučuje fizične značilnosti in obnašanje organizmov.

DA

NE

č) Fizika preučuje vzajemno delovanje teles.

DA

NE

DA

NE

DA

NE

d) Fizika preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

ar n

e) Fizika pomaga pri razumevanju znanosti in razvoju tehničnih naprav.

2. Izberi pravilni odgovor.

Katera od naštetih ved ne spada med naravoslovne vede? astronomija

B

biologija

C

fizika

Č

geografija

jig

A

Fizika v vsakdanjem življenju, v znanosti, tehniki in medicini

3. Izberi in podčrtaj.

kn

Pri katerih poklicih je po tvojem mnenju zelo pomembno znanje fizike?

• frizer • strojni inženir

• električar • pilot

• prodajalec • optik

• gostinski tehnik • igralec

• novinar • ribič

• zdravnik • arhitekt

Področja fizike in njen pomen 01-96-DZ-fizika1.indd 5

5 19.1.2014 18:24:19

4. Odgovori.

a. co m

Zakaj v mikrovalovni pečici hrane ne smemo pogrevati v kovinskih posodah?

kolo

jig

telefon

ar n

5. Za vsak predmet na kratko opiši, kako je njegova iznajdba vplivala na vsakdanje življenje ljudi.

električna svetilka

kn

avto

televizor

radar

laser

komunikacijski satelit

6 01-96-DZ-fizika1.indd 6

1. UVOD V FIZIKO 19.1.2014 18:24:20

OBLIKE IN METODE DELA PRI FIZIKI

a. co m

1. Razvrsti in odgovori. a) Opisane so Janove dejavnosti pri segrevanju vode. Določi njihovo zaporedje tako, da pred njimi zapišeš številke od 1 do 6.

Jan rad kuha, zato ima s segrevanjem vode veliko izkušenj.

Lonec s hladno vodo je postavil na vročo kuhalno ploščo in vsako minuto odčital temperaturo.

Rezultate merjenja je vpisoval v preglednico in jih predstavil z grafom.

Izmeril je maso vode, pripravil štoparico in termometer.

Po razmisleku se je odločil, da bo ugotavljal, kako se med segrevanjem spreminja temperatura vode.

V priročniku je poiskal ustrezen podatek in enačbo, po kateri je izračunal, koliko toplote je prejela voda med segrevanjem.

2. Dopolni.

ar n

b) Katere metode dela prepoznaš v besedilu?

Kadar preučujemo naravne pojave, jih lahko opazujemo v ali v

. Po opravljenih meritvah lahko odvisnost količin predstavimo

z

jig

in neznano količino

fizikalni

. Pri tem upoštevamo

.

Sekundno nihalo

kn

Kako je nihajni čas odvisen od dolžine nitnega nihala?

Kako dolgo je nihalo z nihajnim časom 1 sekunda?

Pripomočki stojalo, nihalo s spremenljivo dolžino, štoparica, merilni trak

Izvedba poskusa S poskusom ugotovimo, kako dolgo mora biti nitno nihalo, da bo en nihaj trajal eno sekundo. Tako nihalo imenujemo sekundno nihalo. (V preteklosti so ure delovale na nihala, ponekod take ure še lahko vidimo.)

Oblike in metode dela pri fiziki 01-96-DZ-fizika1.indd 7

7 19.1.2014 18:24:30

Nihalo naredi en nihaj, ko se premakne iz ene skrajne lege v drugo skrajno lego in nazaj. Čas enega nihaja imenujemo nihajni čas, označimo ga s t0. Dolžina nihala, ki jo označimo z l , je razdalja od vpetja do težišča uteži (glej sliko).

Odklon nihala α naj ne bo večji od 30 stopinj.

a. co m

l

1. Merjenje nihajnega časa Sestavimo nihalo z 1 m dolgo vrvico in izmerimo čas 10 nihajev. Nato dolžino vrvice skrajšamo na 80 cm, 60 cm, 40 cm in nazadnje še na 20 cm. Vsakokrat izmerimo čas 10 nihajev. Rezultate meritev vnesemo v preglednico in izračunamo nihajne čase.

Dolžina vrvice 100

l

[cm]

Čas 10 nihajev t [s]

80 60

ar n

40

Nihajni čas t0 [s]

20

jig

2. Risanje grafa V koordinatni sistem narišemo graf, ki prikazuje odvisnost nihajnega časa t0 od dolžine nihala l. Skozi narisane točke narišemo s prosto roko gladko krivuljo (krivo črto), ki se točkam najbolj prilega.

kn

3. Branje grafa Z grafa odčitamo, pri kolikšni dolžini je nihajni čas nitnega nihala 1 sekunda.

t0 [s] 2,0 1,9 1,8 1,7 1,6 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0

0

20

40

60

80

100

l [cm]

Ugotovitve Večja ko je dolžina nitnega nihala,

(daljši/krajši) je nihajni čas.

Dolžina nihala z nihajnim časom 1 sekunda je

8 01-96-DZ-fizika1.indd 8

1. UVOD V FIZIKO 19.1.2014 18:24:31

MERJENJE IN MERSKI SISTEM 1. Dopolni.

Janko je meril dolžino sobe z moke, natehtala je 20

, nameril je 5 minut, pri meritvi pa je uporabil meril

kolesa, nameril je 20

2. Poveži. merjena količina

.

. Peter je meril

a. co m

Metka je s tehtnico izmerila

in nameril 5

. Oto je z merilnikom hitrosti

.

merska priprava

masa vreče moke

merilnik hitrosti

temperatura zraka

štoparica

debelina žice

termometer

dolžina bazena

tehtnica

hitrost ladje

kljunasto merilo

merilni trak

ar n

čas hoje od doma do šole

Osnovne količine in enote

3. Na črto napiši ustrezno količino in podčrtaj pravilne odčitke. b)

c) −12 ˚C

175 g

46 ml

−11 ˚C

155 g

4,5 ml

12 ˚C

125 g

kn

45 ml

jig

a)

4. Izračunaj.

Pet jabolk tehta 1,2 kg.

Koliko približno tehta eno jabolko?

Merjenje in merski sistem 01-96-DZ-fizika1.indd 9

9 19.1.2014 18:24:32

5. Izračunaj.

Pri športni vzgoji so merili višine fantov. Fantje so visoki: 1,67 m, 1,72 m, 1,65 m, 1,70 m, 1,66 m, 1,68 m in 1,70 m.

6. Izračunaj.

a. co m

Kolikšna je povprečna višina fanta v razredu?

Pri teku na 60 metrov je Mirko dosegel naslednje rezultate: 9,31 s, 9,42 s in 9,25 s.

Kolikšen je njegov povprečni rezultat?

7. Razmisli in odgovori.

a) Koliko osnovnih enot pomenijo predpone?

mili

deci

deka

mikro

kilo

centi

ar n

mega

hekto

b) Katero predpono je treba dodati osnovni enoti, da dobimo: 1000-krat večjo enoto od osnovne 10-krat večjo enoto od osnovne

jig

100-krat manjšo enoto od osnovne 106-krat manjšo enoto od osnovne

8. Pretvori.

dag

c) 3 mg =

g

b) 5 t =

kg

č) 4 dag =

kg

kn

a) 3 kg =

9. Zapiši s potenco, izrazi z osnovno enoto.

Zgled: 3 km = 3 · 103 m. a) 8 cm =

c) 14 hl =

b) 11 μm =

č) 8 MW =

10. Uporabi ustrezno predpono namesto desetiške potence. a) 8 · 10–1 m =

c) 3 · 10–2 l =

b) 3 · 103 g =

č) 6 · 10–6 m =

10 01-96-DZ-fizika1.indd 10

1. UVOD V FIZIKO 19.1.2014 18:24:33

11. Reši izpolnjevanko.

1 2

3

4 5

8

7

9

10

11

a. co m

6

Navpično 1 Merimo jo z metrom 3 Pokaže jo tehtnica 4 Merilni valj 5 Dekagram 9 Meri jo merilnik v avtu, vlaku, letalu ...

10 Stotina metra 12 Prostorninska merska enota 14 Tisoč metrov

12

13

14 15

ar n

16

Vodoravno 2 Enota za merjenje mase 6 Na Luni je manjša kakor na Zemlji 7 Enota za čas 8 Priprava za merjenje mase 11 Priprava za merjenje časa 12 Čas, v katerem Zemlja enkrat obkroži Sonce 13 Merimo ga z uro 15 Priprava za merjenje temperature 16 Merimo jo bolnikom

jig

Doma poišči priprave za merjenje fizikalnih količin.

Katere količine merimo z njimi?

kn

Katera priprava meri ves čas, tudi kadar je ne uporabljaš?

Merjenje dolžine

12. Izmeri.

Odčitaj označene dolžine A, B in C ter jih vpiši v preglednico v navedenih enotah.

Meritev

mm

cm

dm

A B C

Merjenje in merski sistem 01-96-DZ-fizika1.indd 11

11 19.1.2014 18:24:33