9789617053142

PRVA STRAN evropa in azija

20/3/09

8:09 am

Page 1

a. co m

UËbenik za 7. razred osnovne πole

kn

jig

ar n

Jurij SenegaËnik

0 EVRinAZIJA-Uvodne.indd 1

17/08/2018 10:03

GEOGRAFIJA EVROPE IN AZIJE Učbenik za 7. razred osnovne šole Avtor dr. Jurij Senegačnik Recenzenta Neva Osterman, dr. Mirko Pak

a. co m

Strokovni svetovalci Nenad Jelenčič, Andrej Krumpak, Sonja Marin, Fikreta Markovič, Tomaž Oršič, Damjan Snoj, Sandi Šarman, Irena Ušeničnik Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Renata Vrčkovnik

Vsebinska zasnova zemljevidov dr. Jurij Senegačnik Zemljevidi mag. Mateja Rihtaršič Risbe Gregor Markelj

ar n

Fotografije Bojan Brecelj, Borut Drobnjak, Aleš Fevžer, Tomo Križnar, Ladislav Meselič, dr. Andrej Mihevc, Vilijem Podgoršek, Andreja Senegačnik, dr. Jurij Senegačnik, fotodokumentacija Dela, fotodokumentacija Volva, arhiv založbe Modrijan, Bigstock, Shutterstock Oprema in oblikovanje Roman Lenarčič Prelom Dušan Obštetar

jig

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o.

Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2020 Šesta izdaja, 2. ponatis Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na seji dne 20. 10. 2011 s sklepom št. 6130-1/2011/112 potrdil učbenik Geografija Evrope in Azije, Učbenik za 7. razred osnovne šole, ki ga je napisal Jurij Senegačnik.

kn

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

0 EVRinAZIJA-Uvodne.indd 2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana 913(100)(075.2) SENEGAČNIK, Jurij, 1957– SENGeografija Evrope in Azije. Učbenik za 7. razred osnovne šole / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi Mateja Rihtaršič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Bojan Brecelj … et al.]. – 6. izd., 2. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7053-14-2 COBISS.SI-ID 24821763

12/08/2020 11:27

Kazalo ■■■Naša celina Evropa

6

■ Naravne razmere v Evropi so zelo raznolike 8 ■ Družbena raznolikost naše celine 12

a. co m

■■■Južna Evropa 16

■ Južna Evropa je v veliki meri del Sredozemlja 18

■ Mladonagubana gorovja spremljajo potresi in vulkani 25

■Družbene posebnosti Južne Evrope 29

■■■Srednja Evropa 36

■ Prehodnost in raznolikost Srednje Evrope

■ Panonska nižina

■ Alpe

■ Nemško-Poljsko nižavje sredogorja s kotlinami in Zahodni Karpati

38 42 45

50

■■■Zahodna Evropa 56

ar n

■ Zahodno Evropo imenujemo tudi Atlantska Evropa 58

■ Vpliv morja na gospodarstvo in življenje ljudi 63

■ V visoko razvitih državah živijo različni narodi 68

■■■Severna Evropa 78

jig

■ Posebnosti in naravne značilnosti Severne Evrope 80

■ Prebivalstvo in gospodarstvo evropskega severa 87

■■■Vzhodna Evropa in Rusija 94

kn

■ Vzhodna Evropa in Severna Azija sestavljata svojevrstno celoto 96

■ Naravne razmere se spreminjajo le na velike razdalje 99

■ Posebnosti gospodarskega razvoja 103

■■■Azija

106

■ Azija je celina največjih naravnih in družbenih nasprotij na svetu 108

■ Vzhodna Azija – območje dveh starih civilizacij 115

■ Južna in Jugovzhodna Azija – države pod močnim vplivom monsunov 121

■ Jugozahodna Azija – države islama, nafte in suhega podnebja 126

EVRinAZIJA-Uvodne.indd 3

5/6/09 1:19:00 PM

a. co m ar n jig

kn EVRinAZIJA-Uvodne.indd 4

5/6/09 1:19:00 PM

Ključ za uporabo učbenika 36

37

Zastava

Celostranska slika, s katero se začenja tematski sklop

Država

A

B

Avstrija

83 859

8,3

Češka

78 866

10,3

Slikovni napovednik Statistični podatki

a. co m

SREDNJA EVROPA

Srednja Evropa

NAPOVEDNIK

Lihtenštajn

160

0,1

Madžarska

93 030

10,0

Nemčija

366 978

82,1

Poljska

312 685

38,1

Slovaška

49 036

5,4

Slovenija

20 256

2,0

Švica

41 285

7,5

A – površina v km2 B – število prebivalcev v milijonih leta 2008

VSEBINSKI SKLOPI ■ ■ ■ ■

Prehodnost in raznolikost Srednje Evrope Panonska nižina Alpe Sredogorja s kotlinami, Nemško-Poljsko nižavje in Zahodni Karpati

Napoved vsebinskih sklopov

ar n

Osrednji trg v Pragi (Češka)

96

VZHODNA

E V R O PA

IN

RUSIJA

■■■ Vzhodna Evropa in Severna Azija sestavljata svojevrstno celoto

■ Zakaj obravnavamo Vzhodno Evropo skupaj z azijskim delom Rusije

NASA

CELINA

E V R O PA

Na jugozahodu Nemčije, pri kraju Rust v bližini francoske meje, je znameniti zabaviščni park za mlade in stare, imenovan Evropa Park. Ni tako obiskan kot znameniti Disneyland pri Parizu, je pa bolj prikladen za zabavno učenje geografije. Razdeljen je namreč na 14 oddelkov, namenjenih zelo poenostavljeni predstavitvi nekaterih evropskih držav. Tako si lahko v nizozemskem oddelku ogledamo mline na veter, v ruskem vesoljsko ladjo Mir, v francoskem pa poskusimo značilno francosko jed. Seveda pa ne manjka vrtiljakov, toboganov, hitrih vlakov in drugih oblik zabave.

jig

Evropa se v svojem vzhodnem delu na ozemlju Rusije močno razširi in skoraj neopazno preide v Azijo. Staro uravnano gorovje Ural, kjer naj bi potekala meja med celinama, je namreč dokaj nizko (večinoma pod 1000 m) in se zelo polagoma dviguje nad okoliške nižine. Zato ne pomeni kake pregrade, ampak ravno nasprotno.

Zaradi velikih rudnih bogastev se je prebivalstvo prav tu zgostilo v številnih mestih, ruske pokrajine vzhodno in zahodno od Urala pa so redkeje poseljene.

Pokrajina na uravnanem gorovju Ural.

V KATERE GEOGRAFSKE ENOTE SODIJO DRŽAVE NASLEDNICE SOVJETSKE ZVEZE

Današnje geografske enote na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze

kn

Na vzhodu evropske celine je bila do leta 1991 ena sama država – Sovjetska zveza.

Po površini je bila največja država na svetu. Čeprav se je večji del njenega površja raztezal v Aziji, je večina prebivalstva živela v evropskem delu. Iz Sovjetske zveze je po razpadu nastalo petnajst novih držav: nekaj jih leži v Evropi, nekaj v Aziji, največja država Rusija pa na obeh celinah. Pribaltske države Litvo, Latvijo in Estonijo smo že prišteli k Severni Evropi.

Značilne vzhodnoevropske države so torej le Belorusija, Ukrajina, Moldavija in Rusija.

Azijski del Rusije enačimo s pojmom Severne Azije, druge azijske države, nastale iz republik Sovjetske zveze, pa prištevamo k Jugozahodni Aziji.

Ker so si Belorusija, Ukrajina, Moldavija in Rusija po družbenih značilnostih zelo podobne, jih je smiselno obravnavati kot geografsko celoto. Pri tem nas ne sme motiti, da to celoto poleg ozemlja Vzhodne Evrope sestavlja tudi azijski del Rusije oziroma Severna Azija. Gospodarski razvoj in način življenja sta namreč tam zelo podobna kot v evropskem delu Rusije. Severna Azija je »azijska« le po svoji legi, drugače pa ima vse bistvene značilnosti Vzhodne Evrope. »Prava« Azija se tako začne šele zunaj ruskih meja.

Vzhodna Evropa se precej razlikuje od drugih delov Evrope. To je po površini največji del Evrope. V primerjavi s preostalimi je izredno enoličen. Veliko nižavje le tu in tam prekinja nekoliko višje površje,

EVRinAZIJA-Uvodne.indd 5

15

BESEDILO

KAJ IN KJE JE EVROPA PARK?

Obiskovalci ob maketi ruske vesoljske ladje Mir

Narodna manjšina – pripadniki nekega naroda, ki kot manjšinsko prebivalstvo že zelo dolgo živijo na istem ozemlju v neki drugi državi.

Krščanstvo – najbolj razširjeno evropsko (in svetovno) verstvo. Njegovi pripadniki se imenujejo kristjani in se delijo na katoličane, protestante in pravoslavne.

Islam – verstvo, ki prevladuje v Severni Afriki in Jugozahodni Aziji. V Evropi je izraziteje zastopano predvsem na Balkanskem polotoku.

Evropska unija – najpomembnejša skupnost evropskih držav, ki vključuje sedemindvajset članic.

Vezno besedilo z naslovi in podnaslovi Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev Novi pojmi z razlago

● V atlasu na karti gostote prebivalstva v Evropi poišči gosto in redko poseljena območja. ● Na zemljevidu širitve Evropske unije ugotovi, katerega leta je v skupnost vstopilo največ držav. ● Na zemljevidu razdelitve Evrope ugotovi, v kateri geografski enoti je največ držav.

Naloge

■ Kje je v Evropi največje sklenjeno območje goste poselitve?

■ Zakaj spadajo gorski predeli in območja na severu Evrope med redko poseljena ali neposeljena?

■ Zakaj se je v najbolj razvite evropske države v zadnjih desetletjih priselilo veliko muslimanov?

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje

Evropa je najgosteje poseljena v pasu, ki se prek Srednje Evrope vleče od zahoda proti vzhodu. Čeprav imajo skoraj vsi evropski narodi svoje države, so zunaj državnih meja ostale številne narodne manjšine. Večina prebivalcev govori romanske, germanske ali slovanske jezike. Daleč najbolj razširjeno verstvo je krščanstvo. Kristjani se delijo na katoličane, pravoslavne in protestante. Najpomembnejša skupnost evropskih držav je Evropska unija, ki šteje 27 članic. Evropo delimo na pet geografskih enot.

Povzetek

5/6/09 1:19:04 PM

k NAŠA CELINA EVROPA nj ig ar na .c om

6

1 NASA CELINA EVROPA.indd 6

5/6/09 1:20:48 PM

a. co m

Naša celina Evropa Geografska enota

A

B

Južna Evropa

1 653 839

177,5

Srednja Evropa

1 046 155

165,4

933 002

165,8

Severna Evropa

1 433 038

32,9

Vzhodna Evropa

17 920 395

201,5

Zahodna Evropa

Evropa

(brez Rusije)

Evropa

ar n

(z azijskim delom Rusije)

(z azijskim delom Rusije)

7

5 911 029

599,1

22 986 429

743,1

kn

jig

A – površina v km2 B – število prebivalcev v milijonih leta 2018

VSEBINSKA SKLOPA ■ Naravne razmere v Evropi so zelo raznolike ■ Družbena raznolikost naše celine Moderno poslovno središče La Défense v Parizu (Francija) 1 NASA CELINA EVROPA.indd 7

10/08/2018 13:22

8

N A Š A C E L I N A E V R O PA

■■■Naravne razmere v Evropi so zelo raznolike ■ Evropa in Azija skupaj sestavljata Evrazijo

a. co m

Evropa ima osrednjo lego med ekvatorjem in severnim tečajem. Ker v celoti leži na severni pol­ obli, je večina njenega površja v severnem zmerno toplem toplotnem pasu.

Evropa je na prvi pogled videti kot nekakšen polotok veliko večje ce­line Azije. Obe skupaj sestavljata Evrazijo. Prehod z ene celine na drugo je skoraj neopazen, zato med njima ne moremo potegniti raz­ločne meje. Meja, ki je le dogovorje­ na, poteka po gorovju Ural, reki Ural, Kaspijskem jezeru, Črnem morju ter po morskih ožinah Bos­ por in Dardanele. Morske ožine so ozki deli mor­ ja, ki povezujejo dve sosednji morji. Meja z Afriko poteka po Sredozemskem morju in skozi Gibral­ tarska vrata. Ker se Evropa zelo razlikuje od drugih celin, jo kljub ne­jasni meji z Azijo obravnavamo kot samostojno celino.

Geografska lega Evrope

■ Zelo razčlenjene obale in razgibano površje

kn

jig

ar n

Evropa je nekoliko bolj zaokrožena le na vzhodu, drugod pa sega­ jo v morje veliki polotoki in otoki. Nobena druga celina na svetu ni tako razčlenjena. V morskih zalivih v zahodnem delu Evrope so že kma­lu nastala velika pristanišča, od koder so Evropejci trgovali s svetom in se odpravljali na osvajalne pohode na druge celine.

Na severu je Skandinavski polotok, na katerem leži najsevernejša točka evropske celine Nordkapp (Severni rt). Da­­­leč sredi Atlantskega oceana leži Islandija. Na zahodu Evrope leži Britansko otočje. Od Skandinavskega polotoka ga ločuje Severno morje. Na jugu Evrope so še trije veliki polotoki: Iberski (Pirenejski), Apeninski in Balkanski.

V Sredozemskem morju je še vrsta večjih otokov, kot so Si­cilija, Sar­ ­dinija in Korzika.

Površje Evrope lahko razdelimo v tri osnovne tipe. Prvi tip so veli­ ka nižavja, ki se razprostirajo predvsem v vzhodnem delu celine.

Naj­večje je Vzhodnoevropsko nižavje. Drugi tip so stara gorovja in planote. Nastali so že v davni geološki preteklosti, zato so danes po­­ večini že precej uravnani. Pomembni so zaradi rudnih bogastev. Naj­ demo jih predvsem v Srednji, Zahodni in Severni Evropi.

Primer nižavja: nižina v osrednji Franciji (severno od reke Loare)

1 NASA CELINA EVROPA.indd 8

Primer starega uravnanega gorovja: Schwarzwald v Nemčiji

5/6/09 1:20:54 PM

9

N A Š A C E L I N A E V R O PA

kn

jig

ar n

Primer visokega mladonagubanega gorovja: Pireneji na jugu Francije

a. co m

Tretji tip površja so mladona­ gubana gorovja. So najvišja in naj­ strmejša, raztezajo pa se čez ce­lo­­ ten južni del Evrope. Naj­ob­sežnejša so Pireneji, Apenini, Alpe in Kar­ pati.

Polotoki, otoki in morja okrog Evrope

■ Velika raznolikost podnebja in rastlinstva Velika večina Evrope leži v zmerno toplem pasu, za katerega sta značilna dva osnovna tipa podnebja – oceansko in celinsko. Oceansko podnebje imajo območja v bližini Atlantskega oceana (klimogram Cardiffa). Ker se morje ne segreva in ne ohlaja tako hitro kot kopno, so zime mile, poletja pa blaga. Padavine so dokaj enakomerno razpo­

1 NASA CELINA EVROPA.indd 9

5/6/09 1:21:20 PM

10

N A Š A C E L I N A E V R O PA

Travnata stepa v Ukrajini

Skrajni sever Evrope sega že v mrzli pas. Tam je za rast gozda pre­h ladno, uspeva le tundrsko rast­linstvo, kot so mahovi, lišaji, pritlikavo grmovje in zeliščne rast­ linske vrste. Tamkajšnje podnebje zato imenujemo tundrsko pod­ nebje (klimogram Vardöja).

Južni del Evrope leži že na pre­ hodu iz zmerno toplega v vroči pas. Ta prehodni pas imenujemo sub­tropski pas. V tem pasu je v bli­žini Sredozemskega morja sre­ dozemsko podnebje z vročimi in suhimi poletji ter milimi in dežev­ nimi zimami (klimogram Paler­ ma). Tam uspeva značilno grmov­ no sredozemsko rastlinstvo.

Podnebje ni odvisno le od geo­ grafske širine in oddaljenosti od oceana, ampak tudi od nadmorske višine. V gorskem svetu je po­seben tip podnebja – gorsko podnebje, ki ima nižje temperature kot nižji svet v okolici in več padavin (klimogram Sonnblicka). Tam lah­ ko uspeva le skromno gorsko rastlinstvo.

Vlažen zrak, ki prinaša oblačnost in padavine, prihaja nad evropsko celino praviloma z zahodni­ mi vetrovi. Ti pihajo iznad Atlantskega oceana proti vzhodu, zaradi česar se tudi količina padavin v Evropi zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Naj­ več padavin je tam, kjer vetrovi z vlažnim zra­kom zadenejo ob gorske pregrade.

jig

ar n

Listnati gozd v oceanskem delu Francije

a. co m

rejene prek leta. Ravno nasprotno velja za celinsko podnebje, ki je značilno za notranjost celine, predvsem za njen vzhodni del (klimo­ grama Kijeva in Moskve). Kopno se poleti močno segreje, pozimi pa ohladi. Zime so zato mrzle, poletja pa vroča. Višek padavin je poleti.

Za oceansko podnebje je značilen listnati gozd, travnato pokrajino v celinskem podnebju vzhodnega dela Evrope pa imenujemo stepa. Kjer je v celinskem podnebju že bolj hladno, uspevajo iglasti gozdovi.

kn

Vrste rastlinstva

Gorsko rastlinstvo v švicarskih Alpah

1 NASA CELINA EVROPA.indd 10

5/6/09 1:21:25 PM

11

ar n

a. co m

N A Š A C E L I N A E V R O PA

Temperature in padavine v Evropi

jig

Evrazija – skupno ime za Evropo in Azijo.

Morska ožina – ozek del morja, ki povezuje dve sosednji morji.

Oceansko podnebje – podnebje v zmerno toplem pasu v bližini oceana z milimi zimami in blagimi poletji.

Celinsko podnebje – podnebje v notranjosti celine z mrzlimi zimami in vročimi poletji.

Stepa – travnata pokrajina v notranjosti vzhodnega dela Evrope.

Tundrsko rastlinstvo – rastlinstvo v mrzlem pasu: mahovi, lišaji, pritlikavo grmovje in zeliščne rastlinske vrste.

Tundrsko podnebje – podnebje v mrzlem pasu na območju, kjer uspeva tundrsko rastlinstvo.

Subtropski pas – prehoden toplotni pas med vročim in zmerno toplim pasom.

Sredozemsko podnebje – podnebje v Sredozemlju z vročimi in suhimi poletji ter milimi in deževnimi zimami.

kn

● Na zemljevidu v atlasu poišči najpomembnejše morske ožine in ugotovi, katera morja povezujejo. ● Na zemljevidu v atlasu poišči največje polotoke, otoke in zalive. ● Naštej podnebne tipe, ki jih prikazujejo klimogrami.

■ V katerem toplotnem pasu leži največji del Evrope?

■ Kaj pomeni izraz Evrazija? Zakaj imamo za Evropo in Azijo tako skupno ime, za Evropo in Afriko pa ne?

■ V Evropi se količina padavin zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Razloži, zakaj je potem v Alpah več padavin kot v nižinski zahodni Franciji, čeprav ta leži bolj zahodno.

Evropa in Azija skupaj sestavljata Evrazijo. Meja med njima je le dogovorna. Evropa je najbolj razčlenjena celina na svetu. V morje segajo veliki polotoki in otoki. Evropsko površje lahko razdelimo na tri osnovne tipe: velika nižavja, stara gorovja s planotami ter mladonagubana gorovja.

Večina Evrope leži v zmerno toplem pasu, za katerega sta značilni oceansko in celinsko podnebje.

Na severu je tundrsko, na jugu pa sredozemsko podnebje.

1 NASA CELINA EVROPA.indd 11

09/07/15 11:49

12

N A Š A C E L I N A E V R O PA

■■■Družbena raznolikost naše celine ■ Različna gostota prebivalstva

Čeprav je Evropa majhna celina, je razdeljena na veliko število držav. Skoraj vsak evropski narod si je namreč ustvaril svojo lastno državo. Državne meje praviloma potekajo po narodnih mejah, vendar ne povsod. Ob nastanku skoraj vseh evropskih držav so na drugi strani njihovih meja ostale njihove narodne manjšine. To so pripad­ niki nekega naroda, ki kot manj­ šinsko prebivalstvo že zelo dolgo živijo na istem ozemlju v dru­gi državi. Zaradi priseljevanja tujih delavcev se je narodna sestava raz­ vitejših držav v zadnjih deset­letjih precej spremenila.

V Evropi se sporazumevamo v različnih jezikih. Večina jezikov spada v katero od treh glavnih jezikovnih skupin. Romanski jezi­ ki prevladujejo v Južni, germanski v Srednji in Severni, slovanski pa v Vzhodni Evropi.

Podobno velja tudi za versko sestavo prebivalstva. V Evropi je več veroizpovedi, ki niso vedno povezane z jezikovno sestavo pre­ bivalstva. Daleč najbolj razširjeno verstvo je krščanstvo. Kristjani se delijo na katoličane, pravoslavne in protestante. Protestantov je

kn

jig

Jeziki v Evropi

■ Narodnostna, jezikovna in verska raznolikost

ar n

Francosko mesto Nica leži na gosto poseljeni obali Sredozemskega morja.

a. co m

Evropa sodi med gosteje poseljene celine, vendar ima različno gostoto prebivalstva. Največje območje goste poselitve se razteza od Britanskega otočja prek Srednje Evrope naprej proti vzhodu. Precej se pokriva z nahajališči rudnih bo­­ gastev v starih uravnanih gorovjih, kjer se je že zgodaj razvila industri­ ja in pritegnila prebivalstvo. Gosto poseljena območja so tudi v rodo­ vitnih nižinah ter marsikje ob oba­ lah, kamor se v novejšem času seli pre­bivalstvo.

Po drugi strani so v Evropi ob­­ sežna redko po­se­ljena­ali povsem neposeljena območja. To so gor­­­ski predeli in hladna prostranstva evropskega severa. Tudi Vzhodna Evropa je v celoti bolj red­ko po­­­ seljena.­

1 NASA CELINA EVROPA.indd 12

5/6/09 1:21:28 PM

13

a. co m

N A Š A C E L I N A E V R O PA

Lurd na jugu Francije je eno najbolj znanih katoliških romarskih središč na svetu.

jig

ar n

največ v Severni Evropi, pravoslav­ nih v Vzhodni, drugod prevladu­ jejo katoličani ali pa je prisotnih več verstev.

V Evropi je vedno bolj prisoten tudi islam. Njegovi pripadniki so muslimani. V preteklosti je bil islam nekoliko bolj zastopan le na Balkanskem polotoku. V zad­njih desetletjih je število muslimanov poraslo tudi v najrazvi­tejših evrop­ skih državah, in sicer za­radi prise­ ljevanja iz islamskih držav.

Džamija v Bosni

kn

Verstva v Evropi

■ Evropska unija združuje sedemindvajset držav Evropske države so se povezale v različne gospodarske, politične in vojaške skupnosti. Najpomembnejša je Evropska unija (Evropska zveza). Nastala je iz Skupnosti za premog in jeklo, ustanovljene leta 1951. Število članic se je s prvotnih šest postopno povečalo na 28 čla­­­nic. Leta 2016 so državljani Velike Britanije s tesnim izidom izgla­ sovali odločitev o izstopu iz Evropske unije (brexit). Izstop se je ude­janil leta 2020. Zadnja večja širitev je bila leta 2004, ko se je pridružila tudi Slovenija. Za pridružitev si pri­zadeva še nekaj držav iz jugovzhod­ nega dela Evrope.

Sodelovanje med državami Evropske unije je vse tesnejše. Pri preč­ ka­nju državnih meja ni več nadzora. Ljudje lahko nemoteno potujejo

1 NASA CELINA EVROPA.indd 13

12/08/2020 11:48