1
UVOD
UVOD Vaja 1: Predmet geografija
a. co m
Na kaj pomisliš, ko zaslišiš besedo geografija? Navedi nekaj »geografskih tem«, ki si jih že srečal pri spoznavanju okolja, naravoslovju in tehniki ter družbi v prejšnjih razredih. Lahko pa navedeš nekaj iz svojega vsakodnevnega življenja.
Vaja 2: Naravni in družbeni pojavi
kn
jig
ar n
Na slikah so štirje različni pojavi oziroma sestavine Zemljinega površja. Na prazno črto pod vsako napiši, ali prikazuje naravni ali družbeni pojav.
MOJA PRVA GEOGR-DZ-Prenova.indd 1
2013.3.27 13:08
2
MOJA PR VA GEOGR AFIJA
■■■ UPODABLJANJE ZEMLJINEGA POVRŠJA IN ORIENTACIJA * nnn Vaja 3: Uporaba številčnega merila Iz danih podatkov izračunaj razdalje.
dalja v naravi? _____________
a. co m
a) Na izletniški avtokarti Slovenije v merilu 1 : 300 000 si izmeril razdaljo 10 cm. Kolikšna je ta razb) Imaš planinski zemljevid v merilu 1 : 50 000. Na njem si izmeril razdaljo 2 cm. Koliko je to v naravi? _________________
c) Na zemljevidu v merilu 1 : 250 000 si izmeril razdaljo 5 cm. Kolikšna je ta razdalja v naravi? _________________
nnn Vaja 4: Uporaba grafičnega merila na avtokarti Slovenije
kn
jig
ar n
Pred seboj imaš izsek iz avtokarte Slovenije. Pod njim je v ustreznem razmerju prikazano tudi grafično merilo. Izmeri zračno razdaljo med Šmarjem - Sapom na levi in Ivančno Gorico na desni tako, da rob papirja postaviš na namišljeno črto med obema krajema in na njem s svinčnikom označiš razdaljo med njima. Rob papirja z izmerjeno razdaljo nato položi h grafičnemu merilu in odčitaj razdaljo. Ponovi isti postopek tudi z ravnilom, vrvico ali šestilom, pri čemer si izberi dva druga kraja.
Zračna razdalja med Šmarjem – Sapom in Ivančno Gorico je: ______________
* nnn Vaja 5: Uporaba grafičnega merila na vijugasti poti Na terenu nas običajno ne zanima le zračna razdalja, ampak dejanska dolžina poti do nekega objekta, ki jo moramo opraviti po bolj ali manj vijugasti poti. V tem primeru pot razdelimo na več krajših in čim
MOJA PRVA GEOGR-DZ-Prenova.indd 2
2013.3.27 13:08
3
U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N EU GV A O DP O V R Š J A I N O R I E N T A C I J A
ar n
a. co m
ravnejših odsekov. Na skici je prikazano določanje razdalje med cerkvijo in mostom. To razdaljo razdelimo na tri odseke: cerkev–kmetija, kmetija–sotočje rek in sotočje rek–most. Rob papirja postavimo na namišljeno črto med cerkvijo in kmetijo ter na njem s svinčnikom označimo prvi odsek. List nato obračamo toliko časa, da se njegov rob ujema z namišljeno črto med kmetijo in sotočjem, ki predstavlja drugi odsek. Na robu lista označimo tudi ta odsek. Postopek ponovimo še pri tretjem odseku. Ko smo na ta način izmerili celotno pot, položimo rob lista na grafično merilo in odčitamo razdaljo v kilometrih. To nalogo lahko izvedemo tudi s šestilom, nitko ali ravnilom.
8
jig
Dejanska dolžina poti med cerkvijo in mostom je: ________________
nnn Vaja 6: Prikazovanje reliefa s plastnicami
kn
Skica prikazuje del goratega površja. S svojimi prijatelji si se odpravil po poti, ki je prikazana s točkami od A do D. Oglej si skico in reši naloge.
a) Kako imenujemo reliefne oblike, ki so označene s točkami A, B, C, Č in D? Odgovore napiši k posamezni črki na črte na naslednji strani. Izbiraj med naslednjimi oznakami: vrh, sedlo in vznožje.
MOJA PRVA GEOGR-DZ-Prenova.indd 3
2013.3.27 13:08
4
MOJA PR VA GEOGR AFIJA
A _______________________________ B _______________________________ C _______________________________ Č _______________________________ D _______________________________
a. co m
b) Kateri od odsekov (A–B, B–C, C–Č, Č–D) je najstrmejši? __________________
nnn Vaja 7: Relativna višina in načrtovanje hoje v gore
ar n
Na sedlo med Malim in Velikim Grmadovcem se boš pripeljal z avtom, potem pa se moraš peš povzpeti na Veliki Grmadovec. Oglej si skico in odgovori na vprašanja.
a) Kolikšna je višinska razlika med sedlom in vrhom Velikega Grmadovca? ______________ b) V kolikšnem času boš lahko premagal to višinsko razliko? ________________
jig
nnn Vaja 8: Določanje nadmorskih višin ob pomoči plastnic
kn
Nadmorsko višino posameznih točk ugotavljamo ob pomoči plastnic in točk, pri katerih je višina na zemljevidu že označena. Na izletniških zemljevidih je višinska razlika običajno 20 m. Plastnice na vsakih 100 m so v takšnem primeru debelejše, na nekaterih zemljevidih je na več mestih označeno, kolikšna je njihova nadmorska višina. Na skici sta označeni točki A in B. Točka A leži na eni od vmesnih plastnic, ki si sledijo med 200 in 300 m. Ker so plastnice na vsakih 20 m, točka A pa leži na predzadnji od njih, njene višine ni težko izračunati. Ta znaša 280 m. Ugotavljanje višine točke B je zahtevnejše. Leži med prvo in drugo vmesno plastnico med 200 in 300 m. Višina prve je 220 m, višina druge pa 240 m. Ker leži precej bližje prvi kot drugi (nekje na petini razdalje med njima), lahko njeno višino vsaj približno ocenimo.
MOJA PRVA GEOGR-DZ-Prenova.indd 4
2013.3.27 13:08
U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N EU GV A O DP O V R Š J A I N O R I E N T A C I J A
5
Višini plastnice (220 m) prištejemo še petino višinske razlike do 240 m. Tako dobimo nadmorsko višino 224 m. Nadmorski višini plastnic 200 in 300 m bi lahko ugotovili, tudi če ne bi bili označeni na zemljevidu. Pomagali bi si s točko, ki ima označeno višino 326 m. Prva plastnica pod to točko je lahko le 320 m, torej ima tista, ki sledi, nadmorsko višino 300 m. Tako nadaljujemo vse do plastnice 200 m. Kolikšna je nadmorska višina točke C? __________
a. co m
* nnn Vaja 9: Določanje nadmorskih višin na izletniškem zemljevidu in opis pokrajine
Pred seboj imaš izsek iz izletniškega zemljevida, ki prikazuje del Posavskega hribovja. Na njem so označene štiri točke: A, B, C in Č. Določi njihove nadmorske višine in jih napiši na spodnje črte.
Č
•
A • B
•
jig
ar n
C •
Točka A: ______________ Točka B: ______________
kn
Točka C: ______________ Točka Č: ______________
Oglej si celoten izsek iz izletniške karte in na kratko opiši pokrajino (kako visoki hribi jo sestavljajo, v katerih smereh se raztezajo glavne doline, kje potekajo glavne prometnice, kje so glavna naselja ipd.).
MOJA PRVA GEOGR-DZ-Prenova.indd 5
03/03/15 15:10
6
a. co m
MOJA PR VA GEOGR AFIJA
nnn Vaja 10: Risanje panoramske risbe
kn
jig
ar n
Na levi je panoramska fotografija. Iz nje moraš narediti panoramsko risbo. Če imaš pri risanju težave, si lahko pomagaš tako, da čez fotografijo najprej prilepiš pavs papir in vlečeš črte po njem. Ko bo risba končana, jo prilepi v prazen okvir in nanjo napiši imena glavnih sestavin pokrajine.
MOJA PRVA GEOGR-DZ-Prenova.indd 6
2013.3.27 13:08
7
U P O D A B L J A N J E Z E M L J I N EU GV A O DP O V R Š J A I N O R I E N T A C I J A
nnn Vaja 11: Uporaba kartografskih znakov in opis poti
kn
jig
ar n
a. co m
Reši naloge.
a) Pred seboj imaš zemljevid območja, kamor ste prišli na taborjenje. S svojimi prijatelji si na vrhu, ki je označen z zastavico. Od tu se morate s terenskim vozilom odpeljati do kampa, ki je na drugi strani reke. Ob pomoči grafičnega merila izmeri, kolikšno razdaljo morate prevoziti? ___________
b) Skupina ljudi prepešači v eni uri približno pet kilometrov. Koliko časa bi torej potrebovali do kampa, če bi šli po isti poti peš? ___________ c) Na kratko opiši vašo pot med vrhom, označenim z zastavico, in kampom. Pri tem navedi vse značilnosti pokrajine in objekte, ki jih vidite na poti. Pri svojem opisu si pomagaj s priloženo legendo kartografskih znakov.
MOJA PRVA GEOGR-DZ-Prenova.indd 7
2013.3.27 13:08
8
MOJA PR VA GEOGR AFIJA
a. co m
* nnn Vaja 12: Iskanje izgubljenega zaklada
kn
jig
ar n
Tvojemu prijatelju je dedek v oporoki namenil skriti zaklad, vendar je pustil nekoliko skrivnostna navodila. Pomagaj poiskati zaklad. Pri tem upoštevaj, da v eni uri prehodiš približno pet kilometrov. Ko ga boš našel, označi njegovo najdišče na zemljevidu z rdečim križcem. Pri prepoznavanju kartografskih znakov si pomagaj z legendo iz vaje 11.
Pot začni v Blatnem dolu pri hiši, ki leži najbliže cerkvi. Pojdi po glavni cesti skozi vas v smeri proti severozahodu. Po slabih petih kilometrih boš prišel do cestnega križišča, ob katerem je kapela. Na križišču
MOJA PRVA GEOGR-DZ-Prenova.indd 8
2013.3.27 13:08