9789617053173 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

SLO_JEZIK_Notr-nasl_DZ-1-10_c.pdf

5/12/10

7:16 AM

a. co m

Karla Zajc Berzelak, Irena Velikonja, Alenka Arbiter

JEZIKA

ar n

DELOVNI ZVEZEK

CMY

jig

govorica jezika 1 dz.indd 1

25/09/2018 09:31

GOVORICA JEZIKA 1, Delovni zvezek SlovenšËina za 1. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol

a. co m

Avtorice: Karla Zajc Berzelak Irena Velikonja Alenka Arbiter Recenzenta: Marija Lešer dr. Hotimir Tivadar (6. poglavje)

Urednica: Tanja Svenšek

Oprema in oblikovanje: Gorazd Rogelj, o3, d. o. o. RaËunalniški prelom: Dušan Obštetar Goran »urËiË

Modrijan izobraževanje, d. o. o. Matic Jurkošek 200 izvodov F. Dvor, d. o. o. Ljubljana 2018 Druga izdaja

ar n

Izdala in založila: Za založbo: Naklada: Tisk:

jig

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

govorica jezika 1 dz.indd 2

CIP ‡ Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3)(076) ZAJC-Berzelak, Karla Govorica jezika 1 : slovenšËina za 1. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol. Delovni zvezek / Karla Zajc Berzelak, Irena Velikonja, Alenka Arbiter. ‡ 2.izd. ‡ Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2018 ISBN 978-961-7053-17-3 1. Velikonja, Irena, 1974‡ 2. Arbiter, Alenka 296651776

25/09/2018 09:37

KLJU» ZA UPORABO DELOVNEGA ZVEZKA

a. co m

naloga ob avdio- ali videoposnetku

razËlemba neumetnostnega besedila za preverjanje znanja celotnega poglavja

naloge, namenjene izražanju mnenja, utemeljevanju in razvijanju govorniških spretnosti OD MNENJA DO UTEMELJITVE

ar n

Razdelite se v dvojice. Vsaka dvojica naj izbere eno od ponujenih trditev, razpravlja o njej, oblikuje mnenje, ga utemelji ter poroËa o svojih ugotovitvah. Na koncu skupaj ugotovite, katere trditve so pravilne, in jih oznaËite. DEBATA

V razredu organizirajte debato. Debatirata dve skupini, vsako sestavljajo trije Ëlani. Ena skupina trditev zagovarja, druga ji nasprotuje. »lani debatnih skupin, tako zagovorniške kot nasprotne, se morajo vsebinsko pripraviti, ne glede na to, kakšno je njihovo osebno prepriËanje o problemu. Izberejo tudi govorca.

jig

Zagovorniška skupina najprej predstavi svoje argumente, nato jih govorec nasprotne strani zavrne in predstavi argumente svoje skupine. Debaterjev naj med njihovim govorom nihËe ne prekinja. Poslušalci pripravijo vprašanja, s katerimi poskušajo omajati argumente obeh skupin. »lani skupin nato na novo oblikujejo argumente, ponudijo nove dokaze, primere in podatke. V zakljuËnem govoru predstavnika obeh skupin zavrneta ali sprejmeta nove ugotovitve druge skupine in razmislita, ali je možen tudi kompromis. Poslušalci na koncu ovrednotijo nastop obeh skupin.

GOVORNI NASTOP

Izberite eno od ponujenih tem. Na govorni nastop se dobro pripravite. (Pri tem si lahko pomagate z uËbenikom, str. 164−173.) Najprej poišËite ustrezno gradivo (strokovno literaturo, fotografije, preglednice itd.) in ga uredite. Nato besedilo napišite. Pri govornem nastopu obiËajno nastaneta dve besedili ‡ eno je namenjeno vam, drugo poslušalcem. Prvo je lahko obsežnejše in pri zahtevnih govornih nastopih spominja na scenarij. Besedilo za poslušalce pa naj vsebuje samo bistvene podatke, ki jih boste med govornim nastopom nadgradili. Pripravite ga v obliki elektronskih prosojnic. Drugi del priprave je naËrtovanje govornega nastopa. Pri tem morate upoštevati prostor in Ëas, ki sta vam namenjena, razpoložljivo tehnologijo in seveda naslovnika.

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 3

05/03/14 14:25

Govorni nastop je kot veËina besedil sestavljen iz uvoda, jedra in zakljuËka. Naslednji napotki so le osnutek; sami ga lahko nadgradite v enkraten dogodek za vas in za poslušalce. Uvod Jedro ZakljuËek

jig

ar n

a. co m

• predstavitev govorca • predstavitev teme in namena • opredelitev strokovnega podroËja in opis problema • predstavitev metod dela • predstavitev vsebine in ugotovitev • povzetek ali sklep • povabilo k razpravi • zahvala mentorju in vsem, ki so vam pomagali Pripravljen govorni nastop izvedite v razredu. Potrudite se biti dober govorec: govorite v knjižnem jeziku in pazite na nebesedno sporazumevanje (jakost in hitrost govorjenja, poudarjanje besed, geste in mimiko, gibanje po prostoru …). Po govornem nastopu naj vas uËitelj in sošolci ocenijo (v obliki opisne ali številËne ocene). Pomembno je, da se ocenite tudi sami, kajti le vi veste, v Ëem ste lahko naslednjiË še boljši. »e imate možnost, svoj govorni nastop tudi posnemite.

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 4

05/03/14 14:25

KAZALO 1 SPORAZUMEVANJE . ...........................................................................

a. co m

7 Pomen sporazumevanja . ................................................................................ 7 Dejavniki sporazumevanja ............................................................................. 8 Motnje pri sporazumevanju ........................................................................... 10 Nebesedno in besedno sporazumevanje .................................................... 12 RazËlemba neumetnostnega besedila . ........................................................ 14

2 JEZIK . .............................................................................................................. 17

Razvoj jezikov . .................................................................................................. 17 Razvoj pisave . ................................................................................................... 19 Razvoj slovenšËine ........................................................................................... 19 SlovenšËina danes . .......................................................................................... 23 Kaj je jezik .......................................................................................................... 25 RazËlemba neumetnostnega besedila . ........................................................ 28

ar n

3 BESEDILO ..................................................................................................... 31 Kaj je besedilo ................................................................................................... 31 Tema in vsebina ................................................................................................ 32 Umetnostna in neumetnostna besedila . .................................................... 37 Predstavitev osebe . ......................................................................................... 38 RazËlemba neumetnostnega besedila . ........................................................ 40

jig

4 SPORO»EVALEC ..................................................................................... 43 Kdo je sporoËevalec ......................................................................................... 43 Subjektivizirana in objektivizirana besedila .............................................. 44 SporoËevalËev namen ..................................................................................... 45 Oglaševalno besedilo ...................................................................................... 47 Predstavitev izdelka . ....................................................................................... 48 RazËlemba neumetnostnega besedila . ........................................................ 51

5 NASLOVNIK ................................................................................................ 54

Kdo je naslovnik . .............................................................................................. 54 Enogovorna in dvogovorna besedila . .......................................................... 55 Zasebna in javna besedila .............................................................................. 57 Predstavitev naprave ....................................................................................... 61 Predstavitev kraja in poti . .............................................................................. 63 RazËlemba neumetnostnega besedila . ........................................................ 64

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 5

05/03/14 14:25

6 OKOLIŠ»INE SPORAZUMEVANJA ............................................ 68 Kaj so okolišËine sporazumevanja . .............................................................. 68 Socialne zvrsti slovenšËine ............................................................................ 70 Glasovi knjižne slovenšËine ........................................................................... 71 Uradna in neuradna besedila . ....................................................................... 75 Uradno vabilo, opraviËilo in zahvala ............................................................ 76 RazËlemba neumetnostnega besedila . ........................................................ 81

a. co m

7 PRENOSNIK ............................................................................................... 86

Kaj je prenosnik ............................................................................................... 86 Zapisana besedila . .......................................................................................... 87 Govorjena besedila ......................................................................................... 89 Intervju .............................................................................................................. 90 RazËlemba neumetnostnega besedila . ........................................................ 92

8 SPREJEMANJE IN TVORJENJE BESEDILA ....................... 96 Sprejemanje besedila ..................................................................................... 96 Tvorjenje besedila ........................................................................................... 103

jig

ar n

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 6

05/03/14 14:25

SPORAZUMEVANJE 1. Preberite besedilo.

a. co m

Pomen sporazumevanja Urbani pušËavnik

ﬂIme mi je Jasuaki Uada, star sem 21 let, v Tokio sem se preselil iz Nigate.« Jasuaki je hikikomoro, kot pravijo mladim ljudem, veËinoma fantom med dvanajstim in tridesetim letom, ki se izkljuËijo iz sveta, živijo kot nekakšni novodobni pušËavniki in popolnoma ignorirajo obiËajna pravila družbe. Svet, pravijo, se jih popolnoma niË ne tiËe.

otakujev, ki se prav tako zapirajo med štiri stene, a se hoËejo v nasprotju s hikikomo ri potrditi z delom. Ponavadi so to raËunal niški zagrizenci, ki ne gredo iz hiše, ker se jim zdi, da jim ni treba. Verjamejo v tehno logijo, ki je postala njihov naËin življenja. Hikikomorom je, nasprotno, popolno ma vseeno. Ne išËejo svoje identitete, nimajo cilja, ne ustvarjajo, samo mir hoËe jo. Vzrok so prevelike zahteve v šoli in družbi nasploh, še bolj pa odsotnost star šev, ki jih zaradi dela nikoli ni doma, otro

ar n

Zapirajo se v svoje stanovanje (ali v svojo sobo, Ëe živijo s starši) in ne upošte vajo žive duše. Jasuaki je pustil šolo in se nehal brigati za prijatelje, spi podnevi in vse noËi gleda televizijo, igra videoigrice ali bere stripe. Komunicira samo po inter netu. Na Japonskem se mladi že dobro de setletje najrazliËneje in ne vedno najbolj zdravo upirajo noremu tempu staršev. Nekateri novi trendi so se razrasli v resno družbeno bolezen: zaËelo se je s pojavom

1 ke pa vzgajata televizija in raËunalnik. Nji hov umik je beg od realnosti, duhovni samomor ‡ vendar jim je vseeno. Jasuaki živi od videoiger, filmov in predelane hrane. Nekaj noËi na teden dela v pekarni, kjer mu šef pusti kljuË, da se jima ni treba sreËati, nazaj grede v tr govini nakupi vse, kar potrebuje za ves teden, in potem ga ni veË videti. ﬂVen grem le ponoËi, ker noËem nikogar sreËa ti,« pravi. Ne zanima ga, kaj se dogaja okrog njega. Uradnih statistik o tem, koli ko je takih fantov, ni, posebno zato, ker družine prikrivajo, kako je z njihovimi otro ki. Vsekakor jih je Ëedalje veË ‡ po neka terih ocenah že milijon, kar pomeni vsak deseti mladeniË. NajveË jih je v Tokiu, kjer se je iz družbe tako ali drugaËe umaknil kar vsak sedmi fant, eksistencialna epide mija pa se je že razširila na Korejo, Tajvan in Hongkong, piše Panorama. (Prirejeno po: Delo, 5. julij 2005.)

jig

a) Pojasnite razliko med hikikomori in otakuji. b) Zakaj se je Jasuaki izloËil iz družbe? c) Primerjajte njegovo življenje z življenjem Kasparja Hauserja. Ë) Menite, da sodobna tehnologija lahko nadomesti medËloveške odnose? Napišite sestavek, v katerem boste utemeljili odgovor. ________________________________________________________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________________________________________________________

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 7

05/03/14 14:25

Dejavniki sporazumevanja 1. Preberite besedila. 2

a. co m

t 05 671 20 80

(Delo, 5. marec 2007.)

ar n

(Delo, 30. april 2007.)

jig

Parkirna hiša, d. o. o.

ParkirišËe 1

Pero! Mica, Kejka in Bela so že doma, Tinka in Pega sta še zunaj. Midva prideva pozno! Poišči si kaj za večerjo. PS: Psa sta že jedla!

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 8

 Tvoja potepuška starša

S P O R A Z U M E V A N J E

05/03/14 14:25

a) Ugotovite, kdo so sporoËevalci in naslovniki besedil. SporoËevalec

Naslovnik

1. besedilo 2. besedilo

a. co m

3. besedilo 4. besedilo 5. besedilo

b) Katera besedila vsebujejo podatke, ki omogoËajo vzpostaviti stik s sporoËevalcem? Razložite, zakaj so ti podatki potrebni.

________________________________________________________________________________________________________________________________

ar n

c) Po katerem prenosniku so bila besedila posredovana? _____________________________________________________________ Ë) Navedite tista besedila, katerih vsebina ni primerna za posredovanje po slušnem prenosniku, in svojo izbiro utemeljite. ________________________________________________________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________________________________________________________

jig

d) Drugo besedilo prilagodite tako, da bo primerno za oglaševanje po radiu. ________________________________________________________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________________________________________________________

S P O R A Z U M E V A N J E

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 9

05/03/14 14:25

a. co m

2. V shemo vpišite dejavnike sporazumevanja pri pouku.

Kdo je med poukom sporoËevalec in kdo naslovnik? Odgovor utemeljite. _

Motnje pri sporazumevanju

ar n

1. Preberite Blaževo, Mašino in Aleševo zgodbo.

Maši se zdi oËe prestrog. Pa ne samo zdi, tudi v resnici je tak in tega se tudi sam zaveda, vendar ne more iz svo je kože in jo graja, kadar koli Ëesa ne na redi ali pozabi kaj narediti. Narobe je, Ëe Maša ne ugasne luËi, Ëe torbe ne pripra vi pravoËasno, Ëe ne pospravi zobne kr taËke in podobno. Že najmanjša malen kost je lahko povod za grajanje. Zaradi svoje zahtevnosti trpi tudi sam.

jig

Blaž že nekaj mesecev ne govori s starši. OËitno je, da se za njihove bese de sploh ne zmeni. Ocene ima tako sla be, da se bo težko izognil ponavljanju. Sploh pa v šoli ni nikoli blestel, bil je sa njaË. To so ugotovili vsi uËitelji.

Aleš oËita oËetu, da ga ima ves Ëas za ﬂbebca«. Mama potrdi, da se oËe res tako vede. OËe pojasni, da razlog za to ni hudobija. ﬂTako ga spodbujam,« ra zloži.

(Prirejeno po: Alain Braconnier, Kako razumeti mladostnika, UËila, TržiË 2001.)

a) Navedite vsaj en vzrok, zakaj imajo Blaž, Maša in Aleš težave pri sporazumevanju s starši.

________________________________________________________________________________________________________________________

Maša: ________________________________________________________________________________________________________________________ Aleš:

________________________________________________________________________________________________________________________

Blaž:

b) Pozorno preberite naslednje trditve in ugotovite, na Ëigavo zgodbo se nanašajo ‡ Blaževo, Mašino ali Aleševo. __________ ��_

Eden od udeležencev sporazumevanja se ne more ali ne želi vživeti v doživljanje druge osebe.

__________ ��_

Udeleženca sporazumevanja sicer govorita isti jezik, a imajo besede pri vsakem od njiju drugaËen pomen; naslovnik sporoËila razume drugaËe, kot si želi sporoËevalec.

_______ ��____

Motnje pri sporazumevanju izhajajo iz negativne samopodobe enega od udeležencev sporazumevanja.

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 10

S P O R A Z U M E V A N J E

05/03/14 14:25

c) Blaževo, Mašino in Aleševo zgodbo je obravnaval tudi psiholog. Preberite njegove komentarje in jih povežite z ustreznim imenom. Blaž

OËitno je, da trpi zaradi pomanjkanja samozaupanja. Zato se je tudi odloËil, da bo ﬂpo begnil« oziroma da ne bo veË govoril o tem, kar ga boli: o neuspehu. Treba je odkriti ogenj v njem. Kadar se mladostnik zavije v molk, je to znamenje, da so mu ranili telo in dušo.

Maša

OËe ravna napaËno, kajti sin njegove besede doživlja drugaËe, kot so mišljene. Spodbuda je zapleten psihološki dejavnik, pri katerem bi moralo biti najpomembneje, da se drugi poËuti dobro. OËe tega oËitno še ni dojel.

Aleš

a. co m

ﬂObseden sem,« si je oËe doloËil diagnozo. In ni se motil. Kljub temu pa je trdil, da ima pogosto prav in da bo njegov otrok dobro vzgojen, Ëeprav s takim oËetom ni lahko.

2. Sporazumevanje lahko ovira tudi neznanje jezika. Preberite besedili, ki sta bili javno objavljeni, in ju popravite. V prvo popravke vpišite, drugo pa ponovno napišite. 1

HERMETI»NA DOZA

SPET JE LETO NA OKOLI IN V ČETRETK 21. IN V PETEK 22.NOVEMBR A BOMO IMELI V DRUŽBI REDNO PRESOJO SISTEMA R AVNANJA Z OKOLJEM. K AJ JE TO R AVNENJE Z OKOLJEM? ČAS BEŽI, BEŽI IN DA NAS NE BO POVOZIL SE TUDI VI NA VAŠEM DELOVNEM MESTU VPR AŠAJETE:« K AJ PA JE MOJA NAOGA V ZVEZI Z R AVNANJEM Z OKOLJEM?« ČE ODGOVOR A NIMATE TAKOJ V MISLIH, SI PREBERITE NAVODILA, VPR AŠAJTE PREDPODATAVLJENEGA VODJO …. TUDI ZAPOSLENI MOR AMO STALNO PREVERJATI SVOJE ZNANJE, GA OBNAVLJATI, DA OSTANEMO KONKURENČNI TER OHR ANIMO IN IZBOLŠAMO SVEOJE DELOVNO IN BIVALNO OKOLJE.

jig

ar n

IDEALNA ZA OHRANJANJE SVEŽINE KRUHA PECIVA IN SLADIC. PREPRE»UJE IZ SUŠITEV PRIPRAVLJENIH ŽIVIL IN JIH S»ITI PRED INSEKTI ITD. ZELO PRIMERNA JE ZA SERVIRANJE VAŠIH JEDI. POKROV LAHKO UPORABIMO TUDI ZA POKRIVANJE STEKLENIH, KRISTALNIH IN DRUGIH PODSTAVKOV POSODA OMOGO»A ZELO PREPROSTO »IŠ»ENJE IN JE ZANESLJIVO PRIPORO»LJIVA ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL.

OBVESTILO ZAPOSLENIM

________________________________________________________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________________________________________________ _

S P O R A Z U M E V A N J E

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 11

05/03/14 14:25

3. Nekatere šale so duhovite zato, ker namenoma vsebujejo nesporazume. Preberite zgled in dopolnite besedili. flMravlje delajo brez odmora veË kot 12 ur dnevno,« razlaga uËitelj biologije uËencem, flkaj nam to pove?« PriËakovan odgovor: flDa so pridne.« Duhovit odgovor:

a. co m

ﬂDa imajo slab sindikat.«

Zaradi velikega števila študentov v dvorani si je profesor omislil miniaturni mikrofon in pred predavanjem vprašal: ﬂAli me študentje v zadnji vrsti slišite?«

PriËakovan odgovor: _ ____________________________________________________________________________________________________

Duhovit odgovor:

_ ____________________________________________________________________________________________________

ﬂPri nas vas bo vsako jutro zbudil petelin!« je dejal gospodar na kmeËkem turizmu mešËanu, ki je pravkar prišel na desetdnevne poËitnice.

PriËakovan odgovor: _ ____________________________________________________________________________________________________

Duhovit odgovor:

_ ____________________________________________________________________________________________________

ar n

Nebesedno in besedno sporazumevanje

1. Oglejte si razglednico Evropskega parlamenta in razložite povezavo med besednim in nebesednim delom sporoËila. _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________

jig

_______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________

(Evropski parlament.)

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 12

_______________________________________________________________________________

S P O R A Z U M E V A N J E

05/03/14 14:25

2. Preberite strip. a) PodËrtajte ustrezni izraz.

Risbe dopolnjujejo/ponazarjajo besedilo. ?!!

KDO? VELIKI POKONČNI DRZNI LOVEC? OBČUDOVANJA VREDNA VZTRAJNOST.

a. co m

b) Povzemite tisti del dogajanja, ki je izražen z risbami.

OH, NE! SPET JE TUKAJ!

____________________________________________________________

DVONOŽEC, HE! SAMO POGLEJ SI TO BEDNO BITJE V BOJU ZA OBSTANEK …

MISLIM, DA SVA PRIČA ŠE ENI IZUMIRAJOČI VRSTI …

NARAVNA SELEKCIJA, KAJ HOČEŠ …

PATETIČNO …

PA SAJ NE BO NOBENE ŠKODE …

ar n

KU KU, RIBICA …

(Mladina, http://www.mladina.si.)

3. Umetniško izražanje je svojevrstno sporazumevanje s svetom in samim sabo. Oglejte si kip francoskega kiparja Augusta Rodina Poljub in ga opišite. ___________________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________________

jig

___________________________________________________________________________________

S P O R A Z U M E V A N J E

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 13

05/03/14 14:25

a. co m

OD MNENJA DO UTEMELJITVE • Procesi, ki jih oznaËujemo s skupnim pojmom sporazumevanje, so stari toliko kot Ëloveštvo. • OkolišËine pomembno vplivajo na sporazumevanje. • Sporazumevanje ne poteka le med ljudmi, ampak tudi v vsakem posamezniku. • Sporazumevanja ne moremo ukazati. • Govorimo z govorili, toda sporazumevamo se z vsem telesom. • Nebesedno sporazumevanje lahko v celoti nadomesti besedno. • Nebesedno sporazumevanje je natanËnejše od besednega. • »ustva izražamo predvsem z besednim sporazumevanjem. • Besedno sporazumevanje je lažje obvladovati kot nebesedno. • Tudi molk je sporazumevanje.

DEBATA • Želja po sporazumevanju pri najstnikih ni tako izrazita kot pri otrocih. Želijo si samote in se pogosto zapirajo vase. • Pouk je neposredno sporazumevanje med uËiteljem in uËenci. Zaradi razliËnih vlog sporazumevanje med njimi ne more biti iskreno.

ar n

GOVORNI NASTOP • Izberite žival, rožo, barvo ali število in predstavite njegovo simboliko. Pomagate si lahko s knjigami Simbo lika živali, Simbolika števil in Simbolika cvetja T. Germa ter Slovar simbolov J. Chevaliera in A. Gheerbranta.

Zvezdana Majhen

Govorite z otrokom, kajti molk ni zlato!

jig

Pogovor z otrokom se zaËne že v maminem trebuhu. Od rojstva dalje mu ob negovanju in hranjenju pripovedujmo, kaj poËnemo, ter mu tudi z besedami povejmo, da ga imamo radi. Izražanje toplih Ëustev je otroku najboljša spodbuda za govor, kajti šele poslušanje zanesljivo aktivira potrebo, da bi se govorno odzival.

ZaËetki pogovora Razvoj govora danes delimo v dve ob dobji: predjezikovno obdobje in obdobje pravega govora. DojenËek se z nami sporazumeva z jokom, smehom in posebnim telesnim odzivanjem. Med jokom oblikuje tudi sa moglasnike in med hranjenjem še posa mezne znaËilne soglasnike. Po tretjem mesecu nastopi faza be bljanja. Otrok ugotovi, da se z glasovi, ki jih sproža, lahko tudi igra. S ponavljanjem in povezovanjem nastanejo kombinacije, ki zanj še nimajo pomena: ma-ma, ba-ba, pa-pa … Po 10. mesecu nakljuËno ponav ljane besede dobijo pomen in proti koncu

prvega leta lahko otroci že spregovorijo nekaj besed. Ker je otrokov intelektualni razvoj hitrejši od govora, razume veË, kot lahko pove z besedami, zato si pomaga s kriË anjem, smehom, mahanjem, kaza njem. Obdobje pravega govora V drugem letu besedni zaklad pospe šeno narašËa; med 18. in 22. mesecem malËek obvlada Ëez 100 besed, ob dopol njenem drugem letu že dvakrat toliko. Iz govorjava je seveda še neizdelana ‡ tvori posamezne glasove ali dodaja zloge, ki ne spadajo k besedi.

Okoli Ëetrtega leta govor prestopi po membno Ërto; otrok postavlja odraslim vse veË vprašanj, ki se nanašajo na pove zave med predmeti in pojavi, pa tudi na odnose med ljudmi in živalmi. Pogosto ponavljajoËa se vprašanja imajo poseben pomen. Z veËkrat slišanim odgovorom si otrok utrjuje in dopolnjuje znanje, kajti ra zumevanje razmerij ni enostavno. Do konca petega leta obsega besedi šËe otroka že 14 000 besed. Pred vsto pom v šolo so otroci sposobni tvoriti stav ke, ki vkljuËujejo celo veË kot 10 besed. Osnovni razvoj govora Razvoj izgovorjave, osnovnih slov niËnih pravil in besednega zaklada za vsakdanjo rabo se v grobem konËa pri pe tih letih. Otrok razume, da imajo besede pomen, da se z njimi sporazumeva. Ven dar bi Ëlovek ostal komunikacijski invalid, Ëe bi se zadovoljil zgolj s temi osnovami. Na sreËo nas potreba po sporazumevanju vodi naprej ‡ v nikoli in nikjer omejen svet jezika. (Prirejeno po: Moj malËek, oktober 2004.)

GOVORICA JEZIKA-DZ-Prelom.indd 14

S P O R A Z U M E V A N J E

05/03/14 14:25