9789617053326

a. co m

DELOVNI ZVEZEK ZA 8. IN 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE

ar n

1. DEL

jig

Margareta Vrtačnik

Andrej Godec

kn

Saša A. Glažar

Katarina S. Wissiak Grm

1-del-Kemija-DZ-uvodne.indd PRVA NOTRANJA DELOVNI 11.indd 1

20.11.20189.7.14 10:29:41 9:41

Moja prva kemija Delovni zvezek za 8. in 9. razred osnovne šole 1. del Avtorji dr. Margareta Vrtačnik, dr. Katarina S. Wissiak Grm, dr. Saša A. Glažar, dr. Andrej Godec

a. co m

Recenzentke dr. Saša Petriček, Barbara Rubin Urednica Špela Fortuna Lektorica Zala Mikeln

Ilustratorji Darko Simeršek, Jera Jakše, Metka Žerovnik, Margareta Vrtačnik, Igor Cerar Fotografije arhiv založbe Modrijan, Tomaž Lunder Oprema in oblikovanje Branka Smodiš Prelom Vilma Zupan

jig

ar n

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk JP Službeni glasnik Naklada 1500 izvodov Ljubljana 2021 Druga izdaja, 1. ponatis

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

1-del-Kemija-DZ-uvodne.indd 2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 54(075.2)(076) MOJA prva kemija. Delovni zvezek za 8. in 9. razred osnovne šole / Margareta Vrtačnik … [et al.] ; [ilustratorji Darko Simeršek … [et al.] ; fotografije arhiv založbe Modrijan, Tomaž Lunder]. – 2. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7053-32-6 (zv. 1) 1. Vrtačnik, Margareta COBISS.SI-ID 36183043

13. 01. 2021 09:16:37

Kazalo 1. Kaj je kemija

5

Kemija je eksperimentalna veda

5

2. Snov je iz delcev

10

3. Atom in periodni sistem

10 11 11 12

a. co m

Snov je povsod Kako veliki so delci snovi Atomi in molekule se gibljejo Osebna izkaznica elementov in spojin

17

Atom je zgrajen iz manjših delcev 17 Vrstno in masno število 19 Izotopi 21 Elektronska ovojnica 23 Atomi v periodnem sistemu 26 Atome primerjamo po masi 31

ar n

4. Povezovanje delcev Ionska vez Kovalentna vez

5. Kemijske reakcije

35 35 44

50 50 50 53 56 61

6. Elementi v periodnem sistemu

64

Elementi v naravi Večina elementov je kovin Nekovine prevladujejo v živem svetu Halogeni elementi Žlahtni plini

64 65 73 75 77

kn

jig

Snovi se spreminjajo Kako zaznamo spremembe Energija in kemijska sprememba Zapišimo kemijsko reakcijo Masa snovi se pri reakciji ne spremeni

7. Kisline, baze in soli Kisline in baze Kako nastanejo kisline in baze Zakaj so raztopine kisle in bazične Kaj se zgodi, če zmešamo kislo in bazično raztopino Masni delež topljenca v raztopini Kako vpliva temperatura na topnost snovi

78 78 82 83 86 90 92

Pomoč pri prebiranju delovnega zvezka Dragi učenci, pred vami je delovni zvezek, ki dopolnjuje učbenik Moja prva kemija. Vse dejavnosti so zasnovane tako, da sledijo razporedu učne snovi v učbeniku.

a. co m

V posameznih poglavjih so naloge različnih vrst in zahtevnosti, s katerimi si boste utrdili, preverili in razširili svoje znanje o kemiji. Ker je kemija eksperimentalna veda, so v delovnem zvezku navodila za izvajanje poskusov. Preprostejše boste naredili sami, zahtevnejše pa vam bo pokazal učitelj. Na koncu opisa vsakega poskusa so vprašanja, na katera boste lahko odgovorili, če boste poskus skrbno spremljali. Želimo, da bi bilo vaše delo z našim učbenikom in delovnim zvezkom prijetno in uspešno ter vam v veselje.

Avtorji

Pomoč pri reševanju nalog so ikone:

ar n

poskus – izvedejo ga učenci

demonstracijski poskus – izvede ga učitelj

jig

zanimivost – dodatno branje za poglobitev ali razširitev znanja

uporaba spletnih gradiv – modeli, animacije, poskusi – na www.modrijan.si

kn

(Šolski program → Gradiva za učitelje → Osnovna šola → Kemija)

uporaba kompleta modelov

ponazoritev z igro

12

naloge, označene z rdečo barvo, zahtevajo nekoliko poglobljeno znanje

1.

Kaj je kemija

Kemija je eksperimentalna veda Kemijske poskuse izvajamo v kemijskem laboratoriju. V začasen laboratorij lahko spremenimo tudi učilnico. Pri eksperimentalnem delu moramo upoštevati določena pravila, laboratorijski red, ki mora biti napisan ob vstopu v laboratorij.

a. co m

1

Napiši nekaj pravil, ki veljajo v vašem šolskem laboratoriju.

Kako in zakaj moramo biti pri izvajanju poskusov zaščiteni?

3

Kako shranjujemo kemikalije, ki jih potrebujemo za izvajanje poskusov?

4

Reagenčne steklenice in plastenke, v katerih so originalno shranjene kemikalije, so označene z napisi in simboli. Simboli opozarjajo na nevarnost pri delu s takimi snovmi. Po novem sistemu označevanja nevar­ nih kemikalij GHS so razdeljeni v tri skupine.

kn

jig

ar n

2

eksplozivno

strupeno

vnetljivo

FIZIKALNE NEVARNOSTI

oksidativno

plin pod tlakom

NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE

jedko za kožo

preobčutljivost dihal, mutageno, rakotvorno, strupeno za razmnoževanje, specifično strupeno, nevarno pri vdihavanjiu

jedko za kovine NEVARNOSTI ZA OKOLJE

opozorilo za nevarnosti v blažji obliki, ki jih opisujejo drugi znaki za nevarnost in zdravje

nevarno za okolje

5

1. Kaj je kemija

Na embalaži nevarnih snovi pa bomo še vedno našli tudi stare znake.

T strupeno T+ zelo strupeno

N okolju nevarno

O oksidativno

E eksplozivno

C jedko

a. co m

F lahko vnetljivo F+ zelo lahko vnetljivo

Xn zdravju škodljivo Xi dražilno

V šolskem laboratoriju poglej embalažo za amonijak in klorovodikovo kislino. Kateri simboli so narisani na embalaži?

Amonijak: Klorovodikova kislina:

Zapiši pomen simbolov za označevanje nevarnih snovi.

C

Č

d

Oglej si embalažo različnih snovi, ki jih uporabljate v gospodinjstvu: sanitarna čistila, varekina, sredstva za čiščenje odtokov, čistilo za pečico …

Kateri simboli za nevarne snovi so na embalaži? Nariši jih in napiši njihov pomen.

kn

6

B

jig

A

ar n

5

6

Kemija je eksperimentalna veda

7

Na sliki so prikazani nekateri laboratorijski pripomočki.

A

B

A B C Č

jig

D

H

Č

I

D

J

E

K

F

L

ar n

G

C

a. co m

a) Imenuj pripomočke.

E

G

H I

J

K L

F

kn

b) Katere uporabljamo za merjenje prostornine?

8

Laboratorijski pripomočki so narejeni iz različnih materialov. Naštej pripomočke, narejene iz: a) stekla

b) keramike c) kovine

9

Za spoznavanje in utrjevanje poimenovanj šolske laboratorijske opreme si oglejte spletno stran KemInfa: »Vizualizacija kemijskih reakcij in laboratorijske opreme«. (http://www.kii.ntf.uni-lj.si/keminfo/)

7

1. Kaj je kemija

Skozi igro boste spoznavali imena in videz najpogostejše šolske laboratorijske opreme, naučili pa se boste tudi sestavljati preproste laboratorijske aparature.

10 Oglej si skici in poimenuj označene dele na aparaturah. b)

a. co m

a)

Merjenje količin

jig

ar n

Prostornino tekočine določimo tako, da jo prelijemo v merilni valj in na lestvici odčitamo prostornino.

Površina tekočine se na mestih, kjer se dotika sten merilnega valja, krivi navzgor. Nastali krivini pravimo menisk. Prostornino odčitamo na najnižji točki površine tekočine – meniska. Pri tem mora merilni valj stati na ravni površini in oko mora biti na višini stolpca tekočine.

Kako pravilno odčitavati prostornino, določajo oz. priporočajo institucije, ki se ukvarjajo z meroslovjem (naukom o meritvah). Ena od vodilnih je Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo v ZDA (angl. National Institute of Standards and technology – NIST).

Uravnavanje meniska tekočine

Maso trdnih snovi in tekočin merimo s tehtnico. Te­

kn

kočine tehtamo v čašah. Najprej stehtamo prazno čašo in potem še čašo s tekočino.

Tekočine tehtamo v čašah.

8

Kemija je eksperimentalna veda

11 Z merilnim valjem odmeri: – 50 mL vode – 50 mL gostega soka – 50 mL tekočega jogurta Izmerjene prostornine snovi stehtaj in izpolni tabelo.

Masa (g)

voda gosti sok tekoči jogurt

a. co m

50 mL snovi

Ali se mase enakih prostornin različnih snovi razlikujejo?

Razloži, zakaj lahko pride do razlik.

ar n

12 Izmeri prostornino prstana. Na voljo imaš le merilni valj. Predlagaj, kako boš izvedel poskus.

13 Izmeri gostoto kovanca za 50 centov. Na voljo imaš merilni valj in tehtnico. Opiši poskus. Da boš poskus

kn

jig

laže izvedel, lahko uporabiš tudi več kovancev hkrati.

14 Na spletni strani www.nobelprizes.com/nobel/ poglej, za kaj so bile v zadnjih petih letih podeljene No­ belove nagrade za kemijo.

9

2.

Snov je iz delcev

Snov je povsod Dopolni trditev. ; zavzema

Snov je vse, kar ima

. Pri temperaturi –273,16 °C bi delci

ki se nenehno

2

in je sestavljena iz

a. co m

1

Okušanje in vonjanje

.

Čeprav snovi ne vidimo več, jo lahko včasih še vedno vonjamo ali okušamo.

S tem poskusom se prepričaš, da še vedno lahko vonjamo ali okušamo delce snovi, čeprav snovi ne mo­ remo več zaznati z vidom ali tipom. Voh in okus sta dosti občutljivejša za zaznavo delcev snovi kakor vid in tip.

ar n

Potrebuješ: • zavitek mentolnih bonbonov • parfum • koščke filtrirnega papirja

• Usta si splakni z vodo in vzemi mentolni bonbon. Ko bonbon poližeš, zabeleži, koliko časa okus po

jig

bonbonu še ostane v ustih.

Zakaj čez čas v ustih nimaš več bonbona?

kn

Zakaj zaznaš okus po bonbonu tudi potem, ko bonbona ni več?

• Na filtrirni papir kani kapljico parfuma in papirček rahlo stresaj.

Zakaj zaznaš vonj po parfumu?

Kako je vonj prišel do tvojega nosu?

10

,

Kako veliki so delci snovi 3

Dopolni shemo.

SNOVI

homogene

elementi

4

a. co m

čiste snovi

Naštete snovi razvrsti med čiste snovi in zmesi. Čiste snovi opredeli kot spojino ali element. moka, voda, kisik, zrak, ogljikov dioksid, železo, masa za čevapčiče, kalcij, morska voda

Čista snov – element: Čista snov – spojina: Zmes: Slike prikazujejo zgradbo treh snovi.

A

ar n

5

B

C

a) Katere slike prikazujejo zgradbo elementa?

jig

b) Katere slike prikazujejo zgradbo spojine?

c) Katere slike prikazujejo zgradbo čiste snovi?

kn

Atomi in molekule se gibljejo

6

Odgovori na vprašanja. a) Snov je lahko v treh agregatnih stanjih. Naštej jih. Zraven zapiši tudi kratice, s katerimi jih ozna­čujemo.

b) Gibanje je ena od značilnosti delcev snovi. Pojasni, kakšno je gibanje delcev snovi v posameznem agre­ gatnem stanju.

11

2. Snov je iz delcev

c) V kakšnem agregatnem stanju so snovi pri sobnih pogojih?

7

voda, olje, sneg, zrak, les, kisik, malinovec, živo srebro

a. co m

Snov lahko prehaja iz enega v drugo agregatno stanje. Opiši taljenje, kondenzacijo in sublimacijo. Zraven navedi tudi primere.

8

V spletnih gradivih si oglej poskus Sublimacija suhega ledu in odgovori na vprašanja. a) V kakšnem agregatnem stanju je ogljikov dioksid pri poskusu?

ar n

b) Navedi drugo ime za trden ogljikov dioksid.

c) Pri kateri temperaturi začne trden ogljikov dioksid sublimirati? č) Kako se spreminja temperatura v čaši z ogljikovim dioksidom? d) Kako ugotovimo, da ogljikov dioksid prehaja iz trdnega v plinasto stanje?

jig

e) Ali je ogljikov dioksid težji ali lažji od zraka? Kako smo to dokazali?

f ) Zakaj ga uporabljamo za gašenje požarov?

kn

Osebna izkaznica elementov in spojin

9

Reši kemijsko detektivsko uganko. Vpiši simbole in imena elementov. Za reševanje te naloge potrebuješ periodni sistem elementov.

V neurejeno sobo inšpektorja Helija (

) je ves zadihan prišel gospod detektiv Ar (

in mu sporočil, da je pravkar dobil anonimno obvestilo o izginotju gospoda Vodika ( je povedal, da je bil gospod H (

) ). Neimenovani

) nazadnje viden na sprehodu z gospodom Kisikom (

).

Inšpektor He (

) se je zastrmel skozi okno. Mimo je ravno tisti hip prišla lepotica

gospodična Pt (

), ob njej pa se je ves napihnjen šopiril gospodič Baker (

12

). Detektiv