ar na .c om
jig
kn
ar na .c om
jig
kn
Kazalo Od zore do mraka
4 7
Kako raziskujemo
10
Sonce in senca
ar na .c om
SNOVI
Tekočine in trdne snovi
12
Snovi v naravi
14
Segrevanje spremeni snovi
16
Magneti
18
PROSTOR
Streha nad glavo
20
Gugalnica in vzvod
KAKO SE GIBLJE
Promet
25
Vozila s kolesi in brez njih
28
Tudi peš se daleč pride
32
34
Od zbiralnika do pipe
38
Od elektrarne do vtičnice
42
V telo in iz telesa Hrana
46 48
Zrak
51
Kri
54
Sporočila
56
kn
V hišo in iz nje
jig
KAJ POTUJE
VSI RAZLIČNI – VSI ŽIVI
Različni, a podobni
58
Zakaj različni
61
Kako različni Kraljestvo rastlin
64 66
Kraljestvo živali
70
ar na .c om
Sonce in senca
Sonce je svetilo, ker sveti. To pomeni, da oddaja svetlobo. Iz svetila gredo žarki naravnost na vse strani. Ko zadenejo ob predmet, ki ni prozoren, ne morejo skozenj, in za predmetom nastane senca.
Georges Seurat, Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte, 1884
jig
V svetlobi vidimo predmete okrog sebe. Ko stopimo v temno sobo, moramo prižgati luč. Svetloba iz svetila pride do predmeta, se od njega odbije in nekaj je pride tudi v naše oko.
kn
Namizna svetilka s senčnikom osvetljuje predvsem mizo. V močnem soncu zastremo okna učilnice z roletami. V avtu zavesimo okno pred sončnimi žarki, ki nam sijejo v oči.
Sence istega predmeta so lahko različno velike.
Z lutkami se lahko igramo senčno gledališče. Lutka meče senco, če jo postavimo med svetilo in steno. Ko premikamo lutke, se sence premikajo sem in tja, pa tudi njihova velikost se spreminja.
ar na .c om
Ko stojimo blizu žarometa, je naša senca na steni velika. Ko se od žarometa oddaljimo, se senca zmanjša.
kn
jig
Tudi svetilo se lahko premika. Ko premikamo ročno svetilko, se senca predmeta veča ali manjša, premika pa se tudi sem in tja. Če želimo opazovati, kako se spreminja senca zaradi premikanja svetila, mora predmet mirovati.
Tudi Sonce se navidezno premika po nebu, vendar potuje počasi. Da se na prostem premika senca, opazimo šele čez nekaj časa.
ar na .c om
Premikanje sence zaradi navideznega potovanja Sonca po nebu lahko uporabimo za merjenje časa. Na dvorišču pred šolo, kjer sije sonce, zjutraj postavimo pokonci na tla palico. Vsako celo uro narišemo njeno senco in zraven zapišemo uro. Naslednje dni preverjamo, ali naša sončna ura pravilno kaže čas.
Če smo sence na tleh skrbno zarisovali, vidimo, da niso vse črte enako dolge. Najdaljše so zjutraj in zvečer, ko je Sonce nizko nad obzorjem. Opoldne, ko je Sonce najviše na nebu, je senca najkrajša.
jig
Kadar se pozimi nastavljamo soncu, ne ležemo na ravna tla. Raje se prislonimo na poševen breg, ki gleda proti jugu. Tako se sonce upira v nas in nam je topleje. Če zapičimo palico pravokotno v tak breg, opoldne skoraj nima sence. Tak breg je prisojen. Na nasprotni strani hriba, ki je obrnjena proti severu, je hladneje. Tam je osojna stran.
S sončnimi urami so merili čas že v starih časih. Še danes vidimo sončne ure na cerkvah, mestnih hišah itd.
kn
Na prisojnem bregu bodo zacveteli prvi zvončki. Na osojni strani pa je še sneg.
Svetloba potuje naravnost. Če zadene ob oviro, nastane za njo senca. Če se predmet ali svetilo premikata, se premika tudi senca. Velikost sence se spreminja z razdaljo med svetilom in predmetom. Premikanje sence zaradi navideznega potovanja Sonca po nebu lahko uporabimo za merjenje časa. Tako delujejo sončne ure.
Od zore do mraka
ar na .c om
Ko večkrat čez dan pogledaš v jasno nebo, se zdi, kot da se Sonce premika po nebu.
Tako so mislili tudi v starih časih. Ljudje so zelo dolgo verjeli, da se Sonce in vse zvezdno nebo vrtita okoli Zemlje.
jig
V grški mitologiji je Sonce (Helij) bog, ki v zlati kočiji potuje po nebu.
kn
Ko so gibanje zvezd, planetov, Lune in Sonca začeli natančneje opazovati, se je pojavila misel: »Kaj pa, če Sonce miruje in se Zemlja vrti?«
Kdo se premika? Ko pred semaforjem čakaš v avtu in gledaš sosednji avto, se ti včasih zdi, da se premikaš, v resnici pa se premika sosednji avto.
6
ar na .c om
Ko so izumili teleskop za natančnejše opazovanje neba, so zamisel, da se Zemlja vrti, potrdili. Ker se Zemlja vrti, se nam zdi, da se Sonce, planeti in zvezde premikajo po nebu.
Zemlja se zavrti okoli svoje osi v 24 urah. To je en dan.
Na Zemljo sveti Sonce in jo osvetljuje. Na delu Zemlje, ki je obrnjen stran od Sonca, je noč, na delu, ki je obrnjen proti Soncu, pa dan.
jig
Zaradi vrtenja Zemlje se menjavata dan ali svetli del dneva in noč ali temni del dneva.
kn
Tako je videti Zemlja iz vesolja. Osvetljen je vedno le del Zemlje.
Na osvetljenem delu je dan.
Na neosvetljenem delu je noč.
100
95
75
100
Poglejmo na Zemljo iznad severnega tečaja. Zemljan se vrti skupaj z njo, zato se zanj dan in noč izmenjujeta.
95
75
25
5
5
0
0
ar na .c om
25
Zvečer se Zemlja že toliko zavrti, da je Sonce ne osvetljuje več. Vidimo, da Sonce zahaja. Počasi se začne temniti. Če je nebo jasno, se pojavi večerna zarja. Na zemljo pade mrak.
kn
jig
Preden Sonce vzide, se začne daniti. To je čas zore. Na jasnem nebu se pojavi jutranja zarja.
100
100
95
95
75
75
25
5
0
Del Zemlje, ki je obrnjen stran od Sonca, ima noč, drugi del Zemlje pa dan. Ker se Zemlja vrti, se noč in dan menjavata. Zemlja se v enem dnevu, to je v 24 urah, zavrti enkrat okrog svoje osi. Med temnim in svetlim delom dneva je mrak.
25
5
0
Kako raziskujemo
ar na .c om
Kaj že vemo?
jig
Kaj nas še zanima?
kn
Kaj bomo opazovali? Kaj bomo merili? Kaj bomo zapisali? Kaj bomo naredili najprej, kaj za tem?