9789617053395

Robert Čepon

kn

jig

ar n

a. co m

Zdravstvena terminologija

ZT-001-014-uvod.indd 1

20.11.2018 9:56:06

Zdravstvena terminologija

Strokovni pregled dr. Matej Hriberšek Martina Kešnar, prof.

Urednica Bronislava Aubelj Oprema, oblikovanje in prelom Vilma Zupan Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk Cicero, d. o. o.

ar n

Naklada 1000 izvodov

a. co m

Avtor Robert Čepon, prof.

jig

Ljubljana 2021 Druga izdaja, 1. ponatis

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

zdravstvena terminologija ucb 001-014-uvod.indd 2

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.124'02'36(035) 61:811.124'02'373.46 ČEPON, Robert ČEPZdravstvena terminologija / Robert Čepon. – 2. izd., 1. ponatis. – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7053-39-5 COBISS.SI-ID 36186115

13. 01. 2021 09:47:10

»Omnium artium medicina nobilissima est,« pravi latinski izrek. Izmed vseh umetnosti je najplemenitejša medicina. Nekaj plemenitosti ji nedvomno daje prav latinščina, klasični jezik, brez katerega izrazne moči in lepote medicina danes ne bi bila takšna, kakršna je.

a. co m

Latinščina se je po tistem, ko je prenehala biti sporazumevalni jezik – nadomestili so jo romanski jeziki –, ohranila kot jezik znanstvenikov: pravnikov, naravoslovcev, zdravnikov ... Latinščina je namreč svetovni, univerzalni jezik zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. Kakor vsi pravniki na svetu razumejo pomen izreka Ignorantia juris nocet, tako vsi zdravniki na svetu vedo, da fractura claviculae neonati pomeni 'zlom ključnice pri novorojenčku'.

ar n

Priročnik Zdravstvena terminologija je delovni učbenik ali samostojni delovni zvezek, ki je namenjen učencem srednjih zdravstvenih šol ter študentom medicine in zdravstvene nege, pa tudi drugim, ki želijo hitro in učinkovito spoznati osnove latinskega jezika v medicini ter se seznaniti s temeljnimi izrazi zdravstvene terminologije. Kakor vsako drugo učno gradivo tudi Zdravstvena terminologija terja od učitelja ali mentorja, da svoje učence skoznjo usmerja in vodi, jih spremlja pri izpolnjevanju nalog ter jih spodbuja k uporabi sodobnih terminoloških slovarjev bodisi v knjižni ali elektronski obliki.

jig

Zdravstvena terminologija je zgrajena iz več delov. Uvodu, ki kratko povzame razvoj latinskega znanstvenega jezika, sledijo izbrana poglavja iz latinske slovnice. Obravnavane so le tiste vsebine, ki so nujne za razumevanje zdravstvenih terminov. Naslednja enota nudi nekaj vaj za poimenovanje delov telesa in telesnih organov, nemara najzanimivejše pa je poglavje o zloženkah in sestavljenkah – zdravstvena terminologija bi bila namreč prav siromašna, ko ne bi vključevala številnih terminov, ki so bili prevzeti iz grškega jezika. V dodatku so še druge zanimive vsebine, zaradi katerih bo ostala Zdravstvena terminologija nepogrešljiv priročnik še dolgo po zaključku šolanja.

kn

Na koncu je latinsko-slovenski slovar, ki naj služi kot pripomoček za pomnjenje osnovne terminologije – učenci naj se namreč čimprej navadijo uporabljati sodobne elektronske in spletne vire.

Veliko uspeha pri učenju in v bodočem poklicu vam želita

ZT-001-014-uvod.indd 3

avtor in urednica

19.1.2014 18:41:37

Seznam krajšav

ar n

a. co m

arabsko ednina ženski spol (femininum) grško imenovalnik latinsko moški spol (masculinum) moški spol množina srednji spol (neutrum) beseda z nasprotnim pomenom (antonim) množina (pluralis) primerjaj rodilnik scilicet: namreč, in sicer, to je ... sklon slovensko srednji spol to je ženski spol

kn

jig

ar. ed. f gr. im. lat. m m. sp. mn. n naspr. pl prim. rod. sc. skl. slov. sr. sp. tj. ž. sp.

ZT-001-014-uvod.indd 4

19.1.2014 18:41:37

Vsebina 7

O latinskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oris zgodovinskega razvoja medicinske terminologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Obdobje grško-rimske antike (od Hipokrata do leta 476 n. št.) . . . . . . . . . . . . . . . . .

Srednji vek (476–1492) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Novi vek (od leta 1492 dalje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7 8 8 10 11

I. Izbrana poglavja iz latinske slovnice

15

Glasoslovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Oblikoslovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . besedne vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . spol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . sklon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . število . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . prva in druga sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . prilastek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . tretja sklanjatev – samostalniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . tretja sklanjatev – pridevniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . četrta sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . peta sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

16 19 19 20 20 21 21 21 25 28 33 39 41

II. Poimenovanje delov človeškega telesa

43

jig

ar n

a. co m

Uvod v spoznavanje zdravstvene terminologije

kn

corpus humanum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ossa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . musculi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vasa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pelvis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . organa interna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . auris . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . oculus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . dentes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

III. Tvorjeni medicinski izrazi

44 46 48 50 52 53 54 55 56 59

zloženke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 sestavljenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Pregled najpogostejših sestavnih delov zloženk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ZT-001-014-uvod.indd 5

67

19.1.2014 18:41:37

Dodatek

59 77 89 93 95 99 100

Slovar

103

kn

jig

ar n

a. co m

Pregled zloženk in sestavljenk v zdravstveni terminologiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vnetja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Latinske krajšave v anatomiji, medicini in farmaciji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Medicinske vede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Hipokratova prisega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Človek in zdravje v latinskih izrekih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ZT-001-014-uvod.indd 6

19.1.2014 18:41:37

7

O latinskem jeziku

a. co m

Uvod v spoznavanje zdravstvene terminologije

Latinščina je članica velike indoevropske družine jezikov, v kateri so med drugimi indijščina, grščina ter germanski, slovanski in romanski jeziki.

Latinski jezik je bil jezik rimske države, ki je prvotno obsegala le pokrajino Lacij na zahodu osrednjega dela Apeninskega polotoka. Tu, na bregovih reke Tibere, so indoevropski Latini v sredini 8. stoletja pr. n. št. ustanovili Rim, glavno mesto države, ki si je v teku nekaj stoletij z neprestanimi vojnami najprej podredila Apeninski polotok, nato pa je svojo oblast vsilila tudi vsem ljudstvom Evrope, Azije in Afrike, ki so živela na obalah Sredozemskega morja.

ar n

Po propadu rimske države so se iz pogovorne latinščine polagoma razvili romanski jeziki (portugalščina, španščina, francoščina, italijanščina, romunščina), literarna latinščina pa je v nekoliko spremenjeni obliki živela dalje in bila skozi celotno obdobje srednjega veka mednarodni jezik, ki je povezoval evropske izobražence; skoraj vsa dela posvetne, verske in znanstvene vsebine, nastala v tem obdobju, so napisana v latinščini.

jig

Kljub postopni uveljavitvi nacionalnih jezikov v novem veku se je latinščina kot jezik znanosti uporabljala v večini evropskih držav vse do sredine 18. stoletja.

kn

V latinščini so pisali tudi slovenski izobraženci. S področja medicine lahko omenimo kardiologa Marka Gerbca (1658–1718) ter Marka Antona Plenčiča (1705– 1786), profesorja na dunajski medicinski fakulteti in osebnega zdravnika cesarice Marije Terezije, ki ga prištevamo med utemeljitelje sodobne mikrobiologije, epidemiologije in imunologije.

Danes noben narod ne govori latinsko, vendar pa to ni mrtev jezik,

ZT-001-014-uvod.indd 7

Simbol rimske države, zibelke latinskega jezika, je volkulja, ki hrani dvojčka Romula in Rema.

19.1.2014 18:41:37

8

ZDRAVSTVENA TERMINOLOGIJA

saj se zaradi preciznosti, enopomenskosti in mednarodne razumljivosti uporablja v strokovni terminologiji številnih znanosti.

a. co m

Oris zgodovinskega razvoja medicinske terminologije Elementi in besede starogrškega in latinskega jezika, ki danes tvorijo veliko večino sodobnih medicinskih terminov, so z jezikovnozgodovinskega stališča zelo raznoliki. Nekateri se nespremenjeni uporabljajo že več kot dva tisoč let, drugi so skozi stoletja doživeli oblikovne in pomenske spremembe, večina pa je neologizmov, tj. besed, ki so bile z naraščajočimi poimenovalnimi potrebami, ki spremljajo razvoj medicinske znanosti skozi stoletja, skovane na novo.

ar n

V nastajanju in oblikovanju medicinskega besednjaka, ki je neposreden odraz razvoja medicinske znanosti, lahko shematično ločimo tri velika obdobja: – grško-rimsko antiko (od Hipokrata do 1eta 476 n. št.)

– srednji vek (476–1492) – novi vek (od leta 1492 dalje)

Obdobje grško-rimske antike (od Hipokrata do leta 476 n. št.)

kn

jig

Grško obdobje se prične z ustvarjalcem znanstvene medicine Hipokratom (460–377 pr. n. št.), domnevnim avtorjem znamenite zdravniške prisege, in traja do Galena (129–200 n. št.), znamenitega grškega zdravnika, ki je deloval v Rimu.

Kar nekaj izrazov, zlasti s področja anatomije in patologije, ki so še vedno v rabi, izhaja iz tega obdobja, tako npr.: – anevrizma (gr. aneúrysma, lat. aneurysma): patološko razširjena odvodnica – artritis (gr. arthrítis, lat. arthri s): vnetje sklepa – epigastrij (gr. epigástrion, lat. epigastrium): žlička – prostata (gr. prostátes, lat. prostata): obsečnica Nekaj je tudi terminov za zdravila, npr.: – antidot (gr. antídoton, lat. an dotum): protistrup – kolirij (gr. kollýrion, lat. collyrium): tekočina za izpiranje oči

ZT-001-014-uvod.indd 8

Hipokrat velja tudi za avtorja znamenitega reka, ki se v latinščini glasi: Vita brevis, ars longa, kar pomeni: Življenje je kratko, umetnost (= medicina) dolga.

19.1.2014 18:41:38

Uvod v spoznavanje zdravstvene terminologije

9

a. co m

Galen je bil grški zdravnik, ki je od leta 165 našega štetja deloval v Rimu. Bil je osebni zdravnik cesarja Marka Avrelija. Celotno znanje grškega in rimskega sveta o farmaciji in medicini je združil v enoten sistem ter objavil več sto razprav. Njegovo ime se je ohranilo tudi v izrazu galenska zdravila – to so preprosta zdravila, ki jih pripravljajo v lekarnah in galenskih laboratorijih.

ar n

Čeprav latinski pisci niso ustvarili kakega izvirnega znanstvenega dela z medicinsko tematiko, je bil vpliv antične latinščine na oblikovanje modernega medicinskega izrazoslovja zelo velik. S prevodi, predelavami in povzetki del klasikov grške medicine, ki so jih napisali Plinij Starejši (23–79 n. št.), Celz (30 pr. n. št.–50 n. št.) in nekateri drugi avtorji, so prišli v strokovno latinščino številni grški termini, oblikovno in glasovno seveda prilagojeni strukturi latinskega jezika.

jig

Poleg zgoraj navedenih primerov omenimo še izraze: – arterija (gr. arteria, lat. arteria): žila odvodnica – hemoragija (gr. haimorrhagía, lat. haemorrhagia): krvavitev – embriotomija (gr. embryotomía, lat. embryotomia): razkosanje plodu v maternici – gangrena (gr. gángraina, lat. gangraena): odmrtje tkiva, mrtvina Sad dela prevajalcev grških del so tudi semantični kalki, tj. dobesedni prevodi grških terminov v latinščino, npr.: – gr. énteron typhlón, lat. intes num caecum: slepo črevo – gr. phlegmoné, lat. inflamma o: vnetje – gr. kóre, lat. pupilla: punčica, zenica

kn

Izvirno latinski pa so izrazi s področja makroanatomije in poimenovanje najpomembnejših notranjih organov, npr.: – caput: glava – cor: srce – cu s: koža – digitus: prst – manus: roka – nasus: nos – oculus: oko – pulmo: pljučno krilo Mens sana in corpore sano. (Juvenal) Zdrav duh v zdravem telesu.

ZT-001-014-uvod.indd 9

19.1.2014 18:41:39

10

ZDRAVSTVENA TERMINOLOGIJA

Srednji vek (476–1492)

a. co m

V obdobju od propada zahodnega rimskega cesarstva do leta 1000 je bila medicina na najnižji točki razvoja v vsej svoji zgodovini. Znanstveno ustvarjanje na področju medicine – če za redke prevode in kompilacije del antičnih avtorjev sploh lahko uporabimo ta izraz – je bilo omejeno skoraj izključno na patologijo in farmakologijo. Izobraženih zdravnikov skoraj ni bilo, bolnike so zdravili menihi zeliščarji ali pa mazači.

Gospodarski razvoj v nekaterih deželah zahodne Evrope po letu 1000 in rojstvo meščanskega stanu, željnega znanja, sta se pozitivno odrazila tudi na področju medicinske znanosti. Evropejci so začeli po večstoletnem premoru ponovno intenzivno študirati dosežke grške medicine. V latinščino pa zaradi nepoznavanja jezika in nedostopnosti originalnih besedil niso prevajali iz grščine, ampak posredno iz arabščine.

kn

jig

ar n

Primum nil nocere. (salernska medicinska šola) Prvo (načelo) je: ne škodovati.

Znamenita medicinska šola v Salernu (Schola Medica Salernitana) velja za najstarejšo medicinsko šolo na svetu; na vrhuncu slave je bila v obdobju od 10. do 13. stoletja.

ZT-001-014-uvod.indd 10

19.1.2014 18:41:39

11

a. co m

Uvod v spoznavanje zdravstvene terminologije

Avicenna velja za največjega arabskega učenjaka v srednjem veku. Objavil je okoli 300 del, najpomembnejše pa je delo, ki je v latinščino prevedeno kot Canon medicinae. Na sliki je njegova upodobitev v stari lekarni v Olimju.

Arabci so namreč zelo visoko cenili dosežke grške znanosti in so v obdobju od 1eta 700 do leta 900 v svoj jezik prevedli vsa poglavitna dela grške in grško-rimske medicine, jim dodali obširne komentarje ter jih marsikdaj dopolnili z lastnimi odkritji in spoznanji. Najbolj znan arabski zdravnik iz tega obdobja je bil Avicenna (980–1037).

ar n

Pri prevajanju del iz arabščine v latinščino so imeli vodilno vlogo zdravniki iz južnoitalijanskega mesteca Salerno, kjer je delovala znamenita medicinska šola. Prevajalci so obogatili latinski medicinski jezik s številnimi arabskimi izrazi, pogosto le slabo prilagojenimi glasovnim in oblikovnim zahtevam latinščine.

jig

Večina teh arabizmov je bila v obdobju humanizma in renesanse nadomeščena z latinskimi besedami, nekaj pa se jih je v medicinski terminologiji ohranilo vse do današnjih dni, npr.: – lat. nucha, ar. nha: zatilje, tilnik – lat. alcoholus, ar. al kohl: alkohol

kn

Novi vek (od leta 1492 dalje)

V drugi polovici 15. in v 16. stoletju se je temeljito prenovila in sistematizirala terminologija s področja anatomije. Prek ponovnega stika s klasiki grške medicine, ki so jih tokrat množično prevajali iz izvirnikov, brez posredovanja Arabcev, ter s ponovnim odkritjem v srednjem veku skoraj povsem pozabljenih latinskih avtorjev, zlasti Plinija Starejšega in Celza, se je v kontekstu splošnega občudovanja dosežkov grške in rimske civilizacije obnovilo tudi medicinsko izrazoslovje. Iz del klasičnih avtorjev so medicinski pisci zajemali izraze, s katerimi so nadomeščali arabizme. V okviru izraznih možnosti latinskega in grškega jezika so bili skovani tudi mnogi novi izrazi, potrebni za poimenovanje številnih odkritij na področju anatomije, ki jih je po več kot tisočletnem premoru omogočalo ponovno prakticiranje seciranja človeških trupel.

ZT-001-014-uvod.indd 11

19.1.2014 18:41:39

12

ZDRAVSTVENA TERMINOLOGIJA

Carski rez in Ahilova kita

a. co m

Zdravstveno izrazje je izjemno bogato. Ob marsikaterem, danes povsem vsakdanjem terminu se je zanimivo vprašati, od kod pravzaprav izvira. Eden takih je npr. carski rez – sec o caesarea.

Antični učenjak Plinij Starejši pravi, da se je eden Cezarjevih prednikov rodil iz prerezane maternice (caeso utero) svoje matere in da od tod izvira ime Cezar. Obstaja pa tudi razlaga, da je carski rez dobil ime po rimskem zakonu lex Caesarea, ki je določal, da je treba otroka izrezati iz maternice, če je mati umrla tik pred otrokovim rojstvom.

jig

ar n

Nekateri izrazi izvirajo iz grške mitologije, npr. Ahilova kita (tendo Achillis). Ahil je bil največji grški junak. Mati Tetida mu je dala nesmrtnost, tako da ga je kot novorojenčka okopala v podzemeljski reki Stiks; ranljiva je ostala le peta, kjer ga je držala. Pred koncem trojanske vojne ga je smrtno zadel trojanski junak Paris, in to prav v predel noge, ki mu še danes pravimo Ahilova kita (kita, s katero se troglava mečna mišica pripenja na petnico).

Tetida potaplja Ahila v vodo reke Stiks (Peter Paul Rubens)

kn

Med številnimi znanstveniki, ki so bistveno prispevali k obogatitvi medicinskega izrazoslovja, lahko omenimo Francoza J. Duboisa (1478–1555), kateremu dolgujemo topografsko poimenovanje žilja, npr.: – arteria gastrica: želodčna arterija – vena renalis: ledvična vena

Flamec Andreas Vesalius (1514–1564) se je uspešno zavzel za ponovno uvedbo številnih, v srednjem veku pozabljenih terminov iz klasične latinščine, npr.: – femur: stegnenica – car lago: hrustanec – palatum: nebo v ustni votlini

ZT-001-014-uvod.indd 12

19.1.2014 18:41:39