9789617053456

Jurij Senegačnik

a. co m

GE GRAFIJA

SLOVENIJE

kn

jig

ar n

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK za 9. razred osnovne šole

geografija slovenije sdz.indd 1

07/02/2019 14:43

GEOGRAFIJA SLOVENIJE

Samostojni delovni zvezek za 9. razred osnovne šole Avtor dr. Jurij Senegačnik Strokovni pregled Alenka Lepoša Berro, Andrej Krumpak, Tomaž Oršič

Lektorica Katja Paladin

a. co m

Urednik dr. Jurij Senegačnik

Zemljevidi in grafikoni dr. Jerneja Fridl (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), mag. Mateja Rihtaršič, Ana Seifert, Darko Simeršek Risbe Gregor Markelj

Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Fraport Slovenija, d. o. o., Revoz, d. d., Park Škocjanske jame (foto Borut Lozej) Oprema in oblikovanje Beti Jazbec Računalniški prelom Goran Čurčič

jig

Ljubljana 2020 Prva izdaja, 1. ponatis

ar n

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Tisk Zrinski, d. o. o.

Naklada 3000 izvodov

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

kn

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.2)(076.1)

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

geografija slovenije sdz.indd 2

SENEGAČNIK, Jurij, 1957– Geografija Slovenije. Samostojni delovni zvezek za 9. razred osnovne šole / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Jerneja Fridl … [et al.] ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik … et al.]. – 1. izd., 1. ponatis – Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7053-45-6 COBISS.SI-ID 24822019

12/08/2020 11:16

Kazalo Naravnogeografske značilnosti

a. co m

5 Slovenija je majhna in raznolika država znotraj Evropske unije ....................................................... 6 Slovenijo lahko delimo na različne načine ........................................................................................................... 12 Izoblikovanost površja je tesno povezana s kamninsko sestavo .................................................. 16 Raznolikost podnebja vpliva tudi na rastlinstvo ............................................................................................ 23 Naša država je še vedno bogata z vodo ................................................................................................................ 29

Družbenogeografske značilnosti

ar n

33 Kakšne spremembe doživlja naše prebivalstvo ............................................................................................. 34 Naša naselja so se spremenila ........................................................................................................................................... 48 Pomen kmetijstva in gozdarstva je vse manjši ............................................................................................... 52 Kaj se dogaja z našim rudarstvom in energetiko .......................................................................................... 60 Industrija je še vedno ena najpomembnejših dejavnosti .................................................................... 65 Promet ima pomembno vlogo v gospodarstvu in družbi .................................................................. 69 Med storitvene dejavnosti spadata tudi turizem in trgovina ........................................................... 75 Varstvo okolja je ena od naših najpomembnejših nalog ..................................................................... 80

Slovenske pokrajine

jig

86 Alpske pokrajine zajemajo visokogorja z vmesnimi dolinami ......................................................... 87 Predalpske pokrajine so srce Slovenije ................................................................................................................. 100 V Dinarskokraških pokrajinah se planote menjavajo s podolji .................................................... 112 Obsredozemske pokrajine so slovenski del Sredozemlja .................................................................. 124 Obpanonske pokrajine sestavljajo ravnine in gričevja ......................................................................... 136

kn

Abecedno kazalo pojmov ....................................................................................................................................................... 147 Abecedno kazalo geografskih imen ............................................................................................................................. 148 Spletni naslovi za geografijo Slovenije ....................................................................................................................... 150

geografija slovenije sdz.indd 3

07/02/2019 14:43

Ključ za uporabo samostojnega delovnega zvezka 86

48

N ARAVNOGE OGRAFS KE ZN AČI LNOS TI

2

Slovenske pokrajine

Naslov tematskega sklopa

DR U Ž B EN O GEO GR A F SK E Z N AČI L N O S TI

Naša naselja so se spremenila Naselja običajno delimo na podeželska in mestna

Naslov vsebinskega sklopa (poglavja)

V Sloveniji je okoli 6000 naselij, kar je glede na majhno število prebivalcev precejšnja številka. Številna naselja na hribovitem in odmaknjenem podeželju so zelo majhna in imajo le po nekaj hiš.

a. co m

Naselja v osnovi delimo na podeželska in mestna, čeprav je mejo med njimi čedalje teže potegniti. Vprašljiva postaja tudi oznaka vas oz. vaško naselje, s katero so nekoč označevali skoraj vsa podeželska naselja. Vaščani so se ukvar­ jali s kmetijstvom in so bili vezani na okoliška zemljišča. To se je videlo že na zunaj, saj so vas sestavljali kmečki domovi in njihova gospodarska poslopja.

Naslov podpoglavja

Zaradi velikih družbenih sprememb in opuščanja kme­ tijstva se je sčasoma spremenil tudi zunanji videz pode­ želskih naselij. Gospodarskih poslopij je vedno manj, vse več novih hiš v nekdanjih vaseh pa je takih, kot jih gradijo v mestih. Tudi način življenja je vedno bolj podo­ ben tistemu v mestih. Zato govorimo o urbanizaciji podeželja, številne nekdanje vasi pa označujemo kot urbanizirana podeželska naselja.

Slikovni napovednik

Nove stanovanjske hiše na obrobju podeželskih naselij (Mislinjska dolina)

Razlikujemo več tipov podeželskih naselij

Najmanjša oblika so samotne kmetije. Na njih se vsaj do določene mere pravi­ loma še vedno ukvarjajo s kmetijstvom. Posamezno samotno kmetijo sestavlja več poslopij, tako da je od daleč videti kot majhna vas. Kmetije so druga od druge precej oddaljene.

Vezno besedilo

Vmesna oblika med samotnimi kmetijami in strnjenimi naselji so zaselki. To so manjša podeželska naselja, ki praviloma nimajo več kot deset domačij. Samotne kmetije in zaselki so najbolj značilni za predalpska hribovja.

VSEBINSKI SKLOPI

Posebna oblika so razložena naselja, pri katerih so domačije med seboj odda­ ljene od nekaj deset do nekaj sto metrov. Najbolj značilna so za obpanonska gričevja, kjer so hiše razložene po slemenih.

1 Alpske pokrajine zajemajo visokogorje z vmesnimi dolinami 2 Predalpske pokrajine so srce Slovenije 3 V Dinarskokraških pokrajinah se planote menjavajo s podolji 4 Obsredozemske pokrajine so slovenski del Sredozemlja 5 Obpanonske pokrajine sestavljajo ravnine in gričevja

Napoved vsebinskih sklopov

ar n

Samotna kmetija v Rovtarskem hribovju

38

izobraženimi. Tako med priseljenimi kot med odseljenimi prevladujejo moški.

Vaja

Novi pojmi z razlago

kn

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje, pri katerih se zahtevnost stopnjuje Povzetek

geografija slovenije sdz.indd 4

DR U Ž B EN O GEO GR A F SK E Z N AČI L N O S TI

Vaja 33 Odgovori na vprašanja.

Vir: SURS

KAKO JE NARAŠČALO SKUPNO ŠTEVILO PREBIVALCEV SLOVENIJE

Sredi 19. stoletja je na območju današnje države živelo le nekaj več kot milijon prebivalcev, leta 2005 pa je ta številka presegla 2 milijona. Proti koncu 19. in na začetku 20. stoletja je število prebivalcev naraščalo zelo počasi, saj je bil naravni prirast sicer visok, vendar ga je spremljalo največje odse­ ljevanje v naši zgodovini. Število prebivalcev je najhitreje naraščalo v drugi polovici 20. sto­ letja, še posebej v sedemdesetih letih, ko je naravni prirast že upadal, istočasno pa je bil zelo močan selitveni prirast iz drugih delov Jugoslavije. Po osamosvojitvi je naravni pri­ rast zelo majhen ali negativen, zato se skupno število prebivalcev povečuje počasi in pred­ vsem zaradi priseljevanja.

a) Kaj prikazuje leva slika?

b) Kdaj se je pomen tega pristanišča še posebej povečal?

c) Kako se imenuje letališče na sliki?

č) V katerih slovenskih krajih imamo še dve pomembnejši letališči?

Vir: SURS

Rubrika »Kdo želi vedeti več?« za doseganje zahtevnejših učnih ciljev

Razložena naselja na slemenih Slovenskih goric

Poleg zunanjih so pomembne tudi notranje selitve. Med njimi posebno mesto za­ vzemajo dnevne selitve. V njih so vklju­ čeni tisti, ki se vozijo na šolanje ali na delo v drug kraj. Med delovno aktivnimi je v Sloveniji več kot polovica takšnih, ki delov­ nega mesta nimajo v občini, kjer prebi­ vajo, ampak se na delo vozijo v katero od drugih občin.

Priselitve in odselitve v obdobju 1920–2017

jig

Rubrika »Ali veš?« z različnimi zanimivostmi, ki širijo tvoja obzorja

74

DR UŽBE NOGE OGRAFS KE ZN AČI LNOS TI

Zaselek Kostrevnica v Posavskem hribovju

Skupno število prebivalcev Slovenije v obdobju 1857–2018

KAKO JE Z NARAVNIM IN SELITVENIM PRIRASTOM DRUGOD PO EVROPI

Nihanja naravnega in selitvenega prirasta opažajo tudi druge države Evropske unije, pri čemer so njene najbolj razvite članice tradicionalno območje priseljevanja, ki se nadaljuje tudi danes. Najbolj neugoden razvoj prebivalstva imajo nekatere postsocia­ listične države, pri katerih sta tako naravni kot selitveni prirast negativna. Druga skupina držav ima že vrsto let negativen naravni, a pozitiven selitveni prirast. Najpomembnejša med njimi je Nemčija. Tretjo skupino držav pa sestavljajo tiste s pozitivnim narav­ nim in selitvenim prirastom.

tranzitna država – država, prek katere potekajo prometni tokovi med različnimi državami prometni koridor – pas ozemlja, po katerem potekajo glavne cestne in železniške povezave slovenski cestni križ – osnovno ogrodje najpomembnejših slovenskih cest, ki ima obliko križa s presečiščem v Ljubljani Slovenika – cestna povezava prek Slovenije v smeri jugozahod–severovzhod Ilirika – cestna povezava prek Slovenije v smeri severozahod–jugovzhod

● Katere vrste prometa ločimo glede na način prevoza? ● Katere so prednosti cestnega prometa v primerjavi z železniškim? ● Zakaj ni realno pričakovati, da bi v Sloveniji večina zaposlenih na delovno mesto potovala z vlakom?

Slovenija je tranzitna država, v kateri se križata V. in X. evropski prometni koridor. Promet delimo na potniški in blagovni (tovorni) promet. V Sloveniji ima največji pomen cestni promet. Po številu osebnih avtomobilov smo precej nad povprečjem EU. Slovenski cestni križ sestavljata Slovenika in Ilirika. Naš železniški promet je močno zaostal za cestnim. Naši okni v svet sta Luka Koper in Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

Naravni in selitveni prirast prebivalstva v evropskih državah leta 2017

07/02/2019 14:43

N A R AV N O G E O G R A F SK E Z N AČI LNO S T I

5

kn

jig

ar n

a. co m

Naravnogeografske značilnosti

geografija slovenije sdz.indd 5

VSEBINSKI SKLOPI 1 Slovenija je majhna in raznolika država znotraj Evropske unije 2 Slovenijo lahko delimo na različne načine 3 Izoblikovanost površja je tesno povezana s kamninsko sestavo 4 Raznolikost podnebja vpliva tudi na rastlinstvo 5 Naša država je še vedno bogata z vodo

07/02/2019 14:43

6

N AR AVNOGE OGR AF S K E Z N AČI L N O S T I

1

Slovenija je majhna in raznolika država znotraj Evropske unije Kje je naša država v evropskem in svetovnem merilu

a. co m

Slovenija je po površini in številu prebivalcev ena najmanjših evropskih držav.

Na površini 20 271 km2 živi nekaj več kot 2 milijona prebivalcev (2 097 195 dne 1. 4. 2020).

jig

ar n

Primerjava površin evropskih držav v km2

kn

Primerjava števila prebivalcev evropskih držav

geografija slovenije sdz.indd 6

Spada tudi med najmlajše države na svetu. Na svetovnem političnem zem­ ljevidu se je kot samostojna država pojavila šele leta 1991. Zaradi teh razlogov vedo po svetu o Sloveniji zelo malo in nas zamenjujejo z drugimi državami, predvsem s Slovaško. Majhnost našega državnega ozemlja in števila prebi­val­ cev pa ni nujno ovira za samostojnost in ugoden gospodarski razvoj. V so­­ dobnem svetu si države ugled pridobivajo predvsem s kakovostjo življenjskega standarda in s tvornim sodelovanjem v mednarodni skupnosti. V tem pogledu smo na dobri poti, saj z 22 083 € bruto domačega proizvoda na prebivalca (leta 2018) znotraj Evropske unije spadamo med srednje razvite države. V sve­ tovnem merilu smo del razvitega sveta, znotraj katerega spadamo med države z najmanjšo stopnjo neenakosti. To pomeni, da imamo v primerjavi z drugimi eno najbolj enakomernih porazdelitev dohodka in premoženja med prebival­ stvom. Uspešno smo vključeni v mednarodno skupnost in tvorno sodelujemo v številnih mednarodnih organizacijah.

12/08/2020 11:20

N A R AV N O G E O G R A F SK E Z N AČI LNO S T I

7

Vaja 1

a. co m

Levi graf prikazuje razmerje med površinami Slovaške, Luksemburga in Slovenije, desni pa razmerje med številom prebivalcev Hrvaške, Slovenije in Madžarske. Na črte pod obema grafoma k posamezni številki napiši ime ustrezne države.

2 067 284

2 586 km2

20 271 km2

49 036 km2

4 290 612

1

4

2

5

3

6

9 979 000

ar n

POMEMBNEJŠE EVROPSKE IN SVETOVNE ORGANIZACIJE, V KATERIH JE SLOVENIJA POLNOPRAVNA ČLANICA: Evropska unija Svet Evrope Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi Evropska banka za obnovo in razvoj

NATO Organizacija združenih narodov Svetovna trgovinska organizacija

jig

DOSEŽKI SLOVENCEV V EVROPSKEM IN SVETOVNEM MERILU

Številni Slovenci so se uveljavili v svetovnem merilu. Navedimo jih nekaj (še živečih ne bomo omenjali).

kn

Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) je zaslovel kot večstranski znanstvenik, še posebej s knjigo Slava Vojvodine Kranjske. Večstranski strokovnjak je bil tudi Jurij Vega (1754–1802), matematik, ki se je uveljavil z logaritemskimi tablicami in še marsičim.

Arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je z arhitekturnimi mojstrovinami zaslovel tudi na Dunaju in v Pragi. Med športniki je orodni telovadec Leon Štukelj (1898–1999) pred drugo svetovno vojno dosegal sam svetovni vrh; kasneje so mu sledili še številni drugi športniki. Pri tem so v svetovnem merilu verjetno največ dosegli naši alpski smu­čarji, skakalci in alpinisti. Izjemne dosežke so prispevali tudi slovenski izseljenci in njihovi potomci. Eden najbolj znanih je bil misijonar Friderik Baraga (1797–1868), ki je deloval med Indijanci v ZDA; napisal je tudi slovnico in slovar enega od indijanskih jezikov.

V ZDA se je med drugim uveljavilo že nekaj astronavtov s slovenskimi koreninami.

Doprsni kip Jožeta Plečnika v ljubljanskih Križankah

geografija slovenije sdz.indd 7

07/02/2019 14:43

8

N AR AVNOGE OGR AF S K E Z N AČI L N O S T I

Državne meje niso tudi narodne meje

a. co m

Slovenija meji na štiri države: Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Najdaljšo državno mejo imamo s Hrvaško, najkrajšo pa z Madžarsko. Državne meje pa niso hkrati tudi narodne (etnične) meje. Zunaj našega državnega ozemlja so namreč v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ostala območja, ki jih Slovenci poseljujejo že stoletja. Še v 19. stoletju so bili tam v absolutni večini, danes pa so ohranjeni le še kot narodna manjšina. Območja, kjer živijo pripadniki dveh ali več narodov, označujemo kot narodno mešana območja. Narodna (etnična) meja Slovencev se tako ne ujema z državnimi mejami, ampak poteka v Italiji zahodneje, v Avstriji in na Madžarskem pa severneje od državne meje.

jig

ar n

Narodno mešana območja pa imamo tudi znotraj naših državnih meja. Ob meji z Italijo živi italijanska, ob meji z Madžarsko pa madžarska manjšina.

kn

Narodno mešana območja – območja narodnih manjšin

Slovenija je srednjeevropska država na stiku različnih evropskih geografskih enot Slovenija leži okoli 46 ° severno od ekvatorja in okoli 15 ° vzhodno od začetnega poldnevnika. Njen geografski položaj je na jugu Srednje Evrope, kjer se ta stika z Južno Evropo. Slovenijo zaradi njenih geografskih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti uvrščamo med srednjeevropske države. Večina njenega ozemlja je bila do konca prve svetovne vojne del srednjeevropske avstro-ogrske monar­ hije. Skupna zgodovina z drugimi narodi nekdanje Avstro-Ogrske je večini Slovenije dala neizbrisen srednjeevropski pečat.

Del našega ozemlja, predvsem Primorska, je bil v preteklosti pod izrazitim vpli­ vom romanskega (italijanskega) dela Sredozemlja, ki spada v Južno Evropo.

geografija slovenije sdz.indd 8

07/02/2019 14:43

N A R AV N O G E O G R A F SK E Z N AČI LNO S T I

9

Zato ima ta del Slovenije še danes močne sredozemske značilnosti.

Večina današnje Slovenije je po prvi svetovni vojni ­postala del novonastale države Srbov, Hrvatov in Slo­ ven­cev, kasnejše Jugoslavije. Več kot 70 let skupnega bivanja z drugimi južnoslovanskimi narodi je ustvarilo močne vezi današnje Slovenije z balkanskim delom Južne Evrope.

a. co m

Slovenija je kot samostojna država do neke mere oživila svojo srednjeevropsko tradicijo. Po vključitvi v Evropsko unijo leta 2004 je čedalje bolj čutiti tudi vpliv te zveze, ki ima središče v Zahodni Evropi, v Bruslju.

Geografska lega Slovenije v okviru Srednje Evrope

Vaja 2

Obkroži številke tistih geografskih enot, ki se jih Slovenija neposredno ne dotika.

1 Južna Evropa

ar n

2 Srednja Evropa 3 Zahodna Evropa 4 Severna Evropa

5 Vzhodna Evropa

jig

KAJ POMENI KRATICA GEOSS?

kn

Ta kratica pomeni simbolno točko – geometrično središče Slovenije. Leži v bližini naselja Spodnja Slivna v Posavskem hribovju. Tu so postavili posebno obeležje, steber, na katerega so vklesani verzi iz Prešernove Zdravljice in točne koordinate (oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika). GEOSS je priljubljena izletniška točka in kraj različnih prireditev.

Obeležje v geometričnem središču Slovenije

Država na stiku različnih naravnih enot in jezikovnih skupin Slovenija leži na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske kotline in Jadran­ skega morja oziroma Sredozemlja. V Evropi (in verjetno tudi na svetu) ni države, kjer bi se na tako majhnem ozemlju stikale tako različne naravne enote. Zato je Slovenija v naravnogeografskem pogledu ena od najbolj raznolikih držav v

geografija slovenije sdz.indd 9

07/02/2019 14:43

10

N AR AVNOGE OGR AF S K E Z N AČI L N O S T I

Evropi, prav ta raznolikost pa je ena njenih najvidnejših značilnosti. Meje med temi naravnimi enotami v naravi niso ostre, saj so prehodi med njimi postopni. Za alpskim visokogorjem postopoma sledijo sredogorja in po­­tem gričevja, ki se počasi iztečejo pod ravno dno Pa­non­ske kotline. Tako smo prišli do druge značilnosti naše države: prehodnosti.

a. co m

Izredna raznolikost in prehodnost veljata tudi za družbenogeografsko podobo Slovenije. Tu so se stoletja prepletali kulturni vplivi različnih evropskih narodov.

Naša država je edina v Evropi, ki leži na stičišču kar štirih jezikovnih skupin: slovanske, romanske, germanske in ugrofinske. Vse to se kaže tudi v njeni današnji podobi.

Primorska nas spominja na Italijo, Gorenjska na Avstrijo, Prekmurje na Madžarsko, Bela krajina na Hrvaško.

Slovenija – na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske kotline in Jadranskega morja

ar n

Raznolikost naravnega okolja in kulturnih vplivov se odraža v tipih naselij, gospo­darstvu, narečjih in celo zna­ čaju ljudi. Čeprav je sodobni način življenja kulturne razlike med različnimi deli Slovenije že močno zmanjšal, se lahko tujcu še vedno pohvalimo: »V Evropi boste morali potovati nekaj dni, da boste našli toliko raznolikosti, kot je v Sloveniji najdete v le nekaj urah vožnje.«

Naselja na Primorskem z arhitekturo in razporeditvijo hiš spominjajo na Italijo (Šmartno v Goriških brdih).

Vaja 3

jig

Reši rebus. Dobil boš pomembno značilnost naše države.

kn

1 2 3 4 5 6 1 2 3

D = H R = D __ __ __ __ __ __ __ __ __ __

Vaja 4

Vplivi sosednjih narodov prihajajo v Slovenijo iz različnih smeri. Poišči pare in jih poveži s črtami. ugrofinski narodi

sever

južnoslovanski narodi

jug in jugovzhod

germanski narodi

zahod

romanski narodi

severovzhod

geografija slovenije sdz.indd 10

07/02/2019 14:43

N A R AV N O G E O G R A F SK E Z N AČI LNO S T I

11

Slovenija in Evropska unija Leta 2004 je naša država postala polnopravna članica Evropske unije (EU). Njene članice ob pomoči skupnih institucij enotno urejajo le tista področja, na katerih skupaj dosegajo boljše rezultate, kot če bi delovale same.

a. co m

Slovenija sama ni dovolj močna, da bi lahko uspešno tekmovala na področju svetovne trgovine, z včlanitvijo v Unijo pa je postala del največjega prosto­ trgovinskega območja na svetu. Zaradi enotnega trga so se za nas znižale številne cene, izbira blaga in storitev pa se je povečala. Članstvo v EU nam prinaša številne ugodnosti in prednosti. Slovenščina je p ­ ostala eden od enakopravnih in uradnih jezikov EU.

Znotraj EU se je izoblikoval enoten trg, znotraj katerega so nastopile štiri temeljne svoboščine – prost pretok blaga, kapitala, oseb in storitev. To pomeni, da se lahko tudi naši državljani prosto gibljejo, živijo, študirajo ali kandidirajo za delovna mesta v katerikoli članici EU. Eden najpomembnejših pogojev za zaposlitev v EU je ustrezno znanje. Unija v zvezi s tem izvaja različne programe izobraževanja in usposabljanja ter spodbuja meddržavne izmenjave učiteljev, študentov in drugih.

Zastave članic Evropske unije pred stavbo Evropskega parlamenta v Strasbourgu

ar n

Slovenija je postala tudi upravičena do črpanja finančnih sredstev (denarja) iz evropskih skladov, namenjenih razvoju manj razvitih delov posameznih članic, zaposlovanju in kmetijstvu.

jig

Slovenija soodloča o prihodnosti Evrope, ob nastopu različnih kriznih situacij pa si znotraj EU delimo tudi skup­ ­­na tveganja. Z vstopom v EU smo namreč nase prevzeli tudi skupno odgovornost in vrsto obveznosti. Za primer lahko vzamemo področje varstva okolja. Zaradi upoštevanja standardov EU na tem področju smo med drugim določili posebna naravovarstvena območja Natura 2000, ki so del širše evropske mreže, namenjene varstvu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

Tabla v Trnovskem gozdu, ki opozarja na območje Natura 2000

kn

narodno mešana območja – območja, kjer živijo pripadniki dveh ali več narodov

● Kolikšna je površina Slovenije in kolikšno je število njenih prebivalcev? ● Zakaj Slovenijo uvrščamo med srednjeevropske države? ● Slovenija in Madžarska sta srednjeevropski državi na približno enaki oddaljenosti od ekvatorja.

Katera od njiju ima več južnoevropskih potez?

Naša država je ena najmanjših v Evropi. Uvršča se med srednje razvite evropske države. Ponekod ob državnih mejah so narodno mešana območja. Slovenija je srednjeevropska država na stiku različnih evropskih geografskih enot. Med njenimi značilnostmi izstopata raznolikost in prehodnost. V njej se stikajo različne evropske naravne enote in jezikovne skupine. Sodobni način življenja je zmanjšal kulturne razlike med različnimi deli države. Vključenost v Evropsko unijo Sloveniji prinaša številne ugodnosti in prednosti. Postali smo del enotnega evropskega trga s prostim pretokom blaga, kapitala, oseb in storitev. Z vstopom v Evropsko unijo smo prevzeli tudi skupno odgovornost in številne obveznosti.

geografija slovenije sdz.indd 11

07/02/2019 14:43

12

N AR AVNOGE OGR AF S K E Z N AČI L N O S T I

2

Slovenijo lahko delimo na različne načine V čem se razlikujeta upravna in naravnogeografska delitev Slovenije?

kn

jig

ar n

a. co m

Upravna delitev države je delitev ozemlja na več upravnih enot, ki se imenujejo pokrajine, okraji, občine in podobno. Takšno delitev izvede vsaka država, in sicer zato, da lahko državna uprava deluje čim bolj učinkovito. Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, nismo pa še dosegli soglasja, na katere večje upravne enote bi jo razdelili. Je pa med nami še vedno zelo živa delitev na nekdanje zgodovinske dežele iz časov Avstro-Ogrske, to je na Gorenjsko, Dolenjsko, Notra­njsko, Štajersko, Primorsko in Prekmurje, čeprav je uradno nehala veljati že pred razpadom monarhije.

Zgodovinske dežele na slovenskem ozemlju

Karavanke imajo alpsko smer slemenitve.

geografija slovenije sdz.indd 12

Pri pouku geografije ne bomo uporabljali upravne, ampak naravnogeografsko delitev Slovenije. Ta temelji predvsem na reliefnih značilnostih, delno pa tudi na podnebju in rastlinstvu. Pri reliefu ni pomembna le višina, temveč tudi smer slemenitve. Na našem ozemlju se stikata dve glavni smeri slemenitve – alpska in dinarska. Pri alpski potekajo slemena v smeri zahod–vzhod, pri dinarski pa v smeri severozahod–jugovzhod.

Slovenijo delimo na pet naravnogeografskih enot, pri čemer je vsaka od njih sestavljena iz več pokrajin. Naravnogeografske enote so: Alpske, Predalpske, Dinarskokraške, Obsredozemske in Obpanonske pokrajine.

07/02/2019 14:43

N A R AV N O G E O G R A F SK E Z N AČI LNO S T I

Me`a

Jesenice

Slovenska Bistrica Bled

Sav

Nova Gorica

Sava

b Lju

a

nic

lja

Idrija

Vipav a

Celje

Trbovlje

Ljubljana

Litija

Sa va

Sotla

Sora

ijc a

Kamnik

a. co m

Id r

Ptuj

inja Drav

Savinja

Tolmin

Sobota

Velenje in ja

Kranj

So~a

ura

ca Pesni

Slovenj Gradec

vn Murska ica M

va da Le

[~ a

Maribor

Drava

13

M ir na

Kr{ko

a

k Kr

Novo mesto

Postojna Piv ka

Ko~evje

Re k

a

J A D R A N S K O

Ilirska Bistrica

M O R J E

Koper Dragonja

0

10

20

^rnomelj Ko lpa

30 km

Avtorji: Drago Natek, Darko Ogrin, Igor @iberna

© Geografski in{titut AM ZRC SAZU

ar n

Naravnogeografske enote Slovenije

Alpske pokrajine Predalpske pokrajine Dinarskokra{ke pokrajine Obsredozemske pokrajine Obpanonske pokrajine

Naravnogeografske enote se precej razlikujejo

kn

jig

Alpske pokrajine ležijo v severozahodni Sloveniji. Obsegajo predvsem alpska viso­ kogorja (svet nad zgornjo gozdno mejo) in vmesne doline. Površje je večinoma iz apnencev, zanj so značilni ostri vrhovi in strma pobočja. Najvišji vrhovi segajo nad 2000 m nadmorske višine. Alpske pokrajine so večinoma poseljene le v dolinah. Visoko­ gorje je sicer neposeljeno, zaradi naravnih lepot in možnosti za športno-rekreativne dejavnosti pa ima pomembno vlogo. Če­ prav zavzemajo Alpske pokrajine le majhen del našega površja, Slovenijo zaradi njih velikokrat prištevajo med alpske države.

Kamniško-Savinjske Alpe nad Jezerskim

Predalpske pokrajine se v velikem loku raztezajo od italijanske meje na zahodu prek osrednje Slovenije do avstrijske meje na severu. Najvišji vrhovi niso tako ostri in ne dosegajo zgornje gozdne meje. Le redko sežejo čez 1500 m. Tak tip površja označujemo kot hribovja. Predalpske pokrajine imajo pestrejšo geološko sestavo od Alpskih. V hribovjih se apnenci in dolomiti menjavajo z različnimi za vodo neprepustnimi kamninami. Ozke doline se marsikje razširijo v kotline. Predalpske pokrajine so precej gosteje poseljene od Alpskih. Tu so nastale nekatere največje zgostitve prebivalstva in nekatera najpomembnejša gospodarska središča v državi.

geografija slovenije sdz.indd 13

07/02/2019 14:43