9789617053500

Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak

a. co m

OBČA GEOGRAFIJA

kn

jig

ar n

Delovni zvezek za 1. letnik gimnazije

OG DZ 2020 Notranjost.indd 1

20/07/2020 12:55

OBČA GEOGRAFIJA

Delovni zvezek za 1. letnik gimnazije Avtorja dr. Jurij Senegačnik (vaje 1–36, 52–72, 87–104), Borut Drobnjak (vaje 37–51, 73–86) Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Katja Paladin

Zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, Darko Simeršek Vsebinski osnutki risb dr. Jurij Senegačnik Risbe Gregor Markelj Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Shutterstock (natančen seznam na koncu knjige) Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Tisk Zrinski, d. o. o.

Naklada 2000 izvodov Ljubljana 2020

jig

2. izdaja

ar n

Za založbo Matic Jurkošek

a. co m

Vsebinski osnutki zemljevidov in grafikonov dr. Jurij Senegačnik

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2019). Vse pravice pridržane.

kn

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

OG DZ 2020 Notranjost.indd 2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911(075.3)(076.1) SENEGAČNIK, Jurij, 1957 Obča geografija. Delovni zvezek za 1. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik, Borut Drobnjak ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič, Darko Simeršek ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik, Andreja Senegačnik, Shuttertsock]. - 2. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2020 ISBN 978-961-7070-83-5 1. Drobnjak, Borut COBISS.SI-ID 302660096

20/07/2020 12:55

Kazalo

Uvod Zgradba Zemlje in njeno površje

5

7 25

Prst in rastlinstvo

36

Vodovje

a. co m

Podnebje

41

Prebivalstvo in naselja

55

kn

jig

ar n

Gospodarske dejavnosti in urejanje prostora

47

OG DZ 2020 Notranjost.indd 3

20/07/2020 12:55

DELOVNEMU ZVEZKU NA POT

a. co m

Vaje v tem delovnem zvezku dopolnjujejo učbenik Obča geografija.

Sledijo razporeditvi učne snovi v učbeniku, njihovo število pa ustreza obsegu posameznih tematskih sklopov. Vaje so zelo raznolike – dolge in kratke, zahtevne in manj zahtevne. Vaje, označene z znakom * (zvezdico), so zahtevnejše. Namenjene so preverjanju višje ravni znanja. Od tebe bodo terjale tudi obilico samostojnega razmišljanja, povezovanja novega znanja s starim in uporabo veščin. Pri njihovem reševanju boš moral pogosto tudi preudarno sklepati in sprejemati samostojne odločitve.

V delovni zvezek smo namerno vključili nekoliko več vaj. Tako boste imeli pri pouku geografije ali pri domačem delu večjo možnost izbire. Nihče ne pričakuje, da boste v šolskem letu rešili prav vse vaje. Zagotovo vam bo reševanje vsake od njih zelo pomagalo pri utrjevanju znanja, hkrati pa boste preverili svoje znanje.

kn

jig

ar n

Urednik

OG DZ 2020 Notranjost.indd 4

20/07/2020 12:55

UVOD 1. Kaj je geografija in kaj preučuje Skrbno preberi spodnje trditve. Tri so pravilne, druge napačne. Če je trditev pravilna, obkroži DA, pri napačnih trditvah pa obkroži NE in na črte pod njimi napiši pravilne.

a. co m

Beseda zemljepis je slovenski prevod besede geologija.

DA NE

Do 19. stoletja je bilo v ospredju geografskega dela opisovanje pojavov na Zemljinem površju.

DA NE

Geografija posameznih pojavov ne obravnava v medsebojni povezanosti, ampak ločeno.

DA NE

DA NE

ar n

Predmet geografije je Zemljino površje ali geosfera.

Geografija obravnava tako celotno Zemljino površje kot njegove posamezne dele – pokrajine.

DA NE

jig

Pokrajine praviloma prehajajo druga v drugo z zelo jasno razvidnimi mejami.

DA NE

2. Obča in regionalna geografija

kn

Skrbno preberi spodnje trditve. Tri so pravilne, druge pa napačne. Obkroži številke pravilnih trditev.

1 Občo geografijo delimo na fizično in kemično.

2 Regionalna geografija preučuje posamezen pojav po vsem svetu.

3 V geografiji izraz pokrajina pomeni samosvojo celoto s številnimi skupnimi značilnostmi.

4 Pojem obča geografija pomeni isto kot splošna geografija.

5 Izraz pokrajina se pogosto enači s tujim izrazom regija.

6 Več manjših pokrajin v nobenem primeru ne moremo združiti v eno večjo.

5

OG DZ 2020 Notranjost.indd 5

20/07/2020 12:55

3. Veje geografije v povezavi z naravnimi in družbenimi sestavinami

a. co m

Na prvo črto pod vsako sliko napiši, kakšen element pokrajine (naravnogeografski ali družbenogeografski) prikazuje. Na drugo črto napiši, katera veja geografije preučuje ta element.

Element pokrajine:

Element pokrajine:

Veja geografije:

jig

ar n

Veja geografije:

Element pokrajine:

Veja geografije:

Veja geografije:

Element pokrajine:

Element pokrajine:

Veja geografije:

Veja geografije:

kn

Element pokrajine:

6

OG DZ 2020 Notranjost.indd 6

20/07/2020 12:55

ZGRADBA ZEMLJE IN NJENO POVRŠJE

a. co m

4. Dve vrsti sil in preoblikovalnih procesov

kn

jig

ar n

Pred seboj imaš štiri slike. Na črto pod vsako napiši, ali gre za delovanje notranjih ali zunanjih (preoblikovalnih) procesov.

Zgradba Zemlje in njeno površje | 7

OG DZ 2020 Notranjost.indd 7

20/07/2020 12:55

5. Litosfera in njena zgradba Oglej si risbo prereza Zemljine skorje in dela plašča. Reši naloge. a) S črno barvo označi mejo med skorjo in plaščem.

1

b) Z rdečo barvo označi mejo med astenosfero in litosfero. c) Kakšen je zgornji del plašča v primerjavi z ostalimi deli plašča?

2

č) S številkami od 1 do 4 so označeni posamezni deli plašča in skorje.

1

2

3

4

a. co m

Na spodnje črte k posamezni številki napiši njihova poimenovanja.

3

d) Kje je kontinentalna skorja najdebelejša?

4

*6. Pangea

jig

ar n

Oglej si položaj nekdanjih delov Pangee (večinoma gre za današnje celine) pred 250 milijoni let (leva karta) in danes (desna karta).

a) Na levi karti so posamezni deli Pangee označeni s številkami od 1 do 7. Na spodnje črte k vsaki številki napiši današnje ime posameznega dela.

1

kn

2

3

4

5

6

7

b) Na isti karti je na sredini vsakega dela Pangee rdeča pika. Iz vsake pike nariši kratko puščico v tisto smer, v katero se je premikal ta del praceline. Za orientacijo si pomagaj z desno karto. c) Kateri del Pangee je po tvoji oceni »prepotoval« največjo razdaljo?

8 | Zgradba Zemlje in njeno površje

OG DZ 2020 Notranjost.indd 8

20/07/2020 12:55

7. Tektonika plošč Skrbno preberi spodnje trditve. Štiri so pravilne, druge pa napačne. Obkroži številke pravilnih trditev.

1 Wegener se pri svoji teoriji ni oziral na razširjenost enakih fosilov na obeh straneh Atlantika.

2 Starost oceanskega dna se z oddaljevanjem od srednjeoceanskih hrbtov povečuje.

3 Pangea je začela razpadati pred 15 milijoni let.

4 Sistem srednjeoceanskih hrbtov je pravzaprav najdaljši gorski sistem na Zemlji.

5 V določenih primerih se ena litosferska plošča ob »šivu« pogreza pod drugo in se počasi raztali v astenosferi.

6 Glavni vir energije za tektoniko plošč je razpadanje radioaktivnih elementov v notranjosti Zemlje.

a. co m

7 Globokomorski jarki nastajajo z razmikanjem litosferskih plošč.

A

8. Stiki litosferskih plošč Na risbi so s črkami A, B in C označena tri območja stikov litosferskih plošč. Na spodnje črte napiši, za kakšen stik gre v posameznem primeru (razmikanje, približevanje ali premikanje plošč druge ob drugi).

A B

ar n

C

B

C

*9. Nagubana gorstva

Oglej si risbe in odgovori na vprašanja.

B

C

Č

D

kn

jig

A

a) Na risbi so označena območja A, B, C, Č in D. Vsako od njih je bodisi jedro antiklinale bodisi jedro sinklinale.

Na spodnje črte napiši ustrezno rešitev k posamezni črki.

A

B

C

Č

D

Zgradba Zemlje in njeno površje | 9

OG DZ 2020 Notranjost.indd 9

20/07/2020 12:56

b) Zakaj je na območju Č dolina, in ne gorski hrbet?

c) Zakaj je na območju D dolina, in ne gorski hrbet?

a. co m

č) Zakaj so v skrajnem levem delu risbe na površju lepo vidne pravilne gube, v skrajnem desnem delu pa je površje povsem drugačno? Navedi razloge za to.

ar n

10. Gorstva različnega nastanka

kn

jig

Oglej si sliki in odgovori na vprašanja.

a) Kakšno gorstvo (po nastanku) je prikazano na levi sliki in kakšno na desni – nagubano ali grudasto?

b) Kako imenujemo dvignjene in kako ugreznjene dele površja v grudastih gorstvih?

c) V čem se grudasta gorstva (če jih gledamo iz zraka) že na prvi pogled razlikujejo od nagubanih?

10 | Zgradba Zemlje in njeno površje

OG DZ 2020 Notranjost.indd 10

20/07/2020 12:56

*11. Dva vulkanska izbruha Dobil si enkratno priložnost, da z ekipo znanstvenikov s helikopterjem poletiš nad območji dveh zelo različnih vulkanskih izbruhov. Okolica obeh izbruhov je gozdnata. Na območju vulkana A prihaja na površje težko tekoča lava, v kateri je veliko vodne pare in plinov, na območju vulkana B pa lahko tekoča lava. Napiši fantazijski opis poleta nad enim in drugim vulkanom. Pri tem ne pozabi omeniti, kateri izbruh si boste lahko ogledali bolj od blizu, kje nastaja višji stožec, kje se je lava že razlila na širše območje, kje je v okolici večja škoda in podobno.

a. co m

Vulkan A

ar n

Vulkan B

12. Vulkanizem in postvulkanski pojavi

kn

jig

Oglej si štiri slike in na črto pod vsako napiši, katero reliefno obliko ali pojav prikazuje.

Zgradba Zemlje in njeno površje | 11

OG DZ 2020 Notranjost.indd 11

20/07/2020 12:56