9789617070385

a. co m ar n jig

kn slovenija 1 ucb 001-005.indd 1

05/08/2019 10:26

SLOVENIJA 1 GEOGRAFIJA ZA 3. LETNIK GIMNAZIJ Avtor dr. Jurij SenegaËnik Recenzentki Ingrid Florjanc, dr. Metka Špes

a. co m

Strokovni pregled posameznih vsebinskih sklopov dr. Andrej »erne (promet), Aleksander Jakoš (prebivalstvo), dr. Ana Korže Vovk (prsti in rastlinstvo), dr. Karel Natek (geološka zgradba in površje), dr. Darko Ogrin (podnebje), dr. Dušan Plut (vodovje in okolje), dr. Marjan Ravbar (naselja, poselitev in regionalni razvoj), dr. Milivoja Šircelj (naravno gibanje prebivalstva), dr. Jernej ZupanËiË (narodnostna problematika) Svetovalci Tanja Boltin, Marinka DervariË, Alenka Dragoš, Mària Gàal, Stojan GojËiË, Marjeta HoËevar, Eva Jeler Fegeš, Veronika Lazarini Filo, Ludvik MiheliË, Saša Mislej, Vilijem Podgoršek, Sibila Sabo, Eva Slekovec, Marjan Veber, Nika Veronek, Marjeta Vidmar Urednik dr. Jurij SenegaËnik Lektorica Renata VrËkovnik

Zemljevidi in grafikoni Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, mag. Mateja RihtaršiË, Ana Seifert Barba, Darko Simeršek Ilustracije Gregor Markelj

ar n

Fotografije Andreja SenegaËnik, dr. Jurij SenegaËnik, Rudnik lignita Velenje Oprema in oblikovanje Gorazd Rogelj RaËunalniški prelom Dušan Obštetar

jig

Izdala in založila Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Za založbo Matic Jurkošek Naklada 1500 izvodov Tisk Grafostil, d. o. o.

Ljubljana 2019 »etrta izdaja

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na seji dne 15. 4. 2010 s sklepom št. 6130-1/2010/88 potrdil uËbenik Slovenija 1, Geografija za 3. letnik gimnazij, ki ga je napisal Jurij SenegaËnik, za gimnazijsko izobraževanje.

kn

© Modrijan izobraževanje, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Modrijan izobraževanje, d. o. o., Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

slovenija 1 ucb 001-005.indd 2

CIP − Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(075.3) SENEGA»NIK, Jurij, 1957− Slovenija 1 : geografija za 3. letnik gimnazij / Jurij SenegaËnik ; [zemljevidi in grafikoni Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Mateja RihtaršiË ; ilustracije Gregor Markelj ; fotografije Andreja SenegaËnik, Jurij SenegaËnik, Rudnik lignita Velenje]. − 4. izd. − Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2019 ISBN 978-961-7070-38-5 COBIS.SI-ID 300884480

05/08/2019 10:26

SLOVENIJA UVOD_PRELOM

7/5/09

14:18

Page 3

KAZALO NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE

28 12 25 32 39 50

ar na .c om

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Podnebje kot odraz različnih dejavnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pestrost prsti in rastlinstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naravne nesreče in podnebne spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7

SODOBNI DRUŽBENOGEOGRAFSKI PROCESI IN PROBLEMI

57

kn

jig

Kaj se dogaja z našim prebivalstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Naša naselja doživljajo preobrazbo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Vloga kmetijstva in gozdarstva je vse manjša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Pomen rudarstva, energetike in industrije se spreminja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Promet in turizem sta pomembni storitveni dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Kakšna je naša skrb za prostor in okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

SLOVENIJA UVOD_PRELOM

7/5/09

14:18

Page 4

O UČBENIKU

ar na .c om

Učbenik Slovenija 1 je prvi od dveh učbenikov, namenjenih obravnavi geografije Slovenije. V njem smo uporabili občegeografski pristop. To pomeni, da smo obravnavali Slovenijo kot celoto po poglavjih obče geografije, ne pa po posameznih pokrajinah, kot je to predvideno v učbeniku Slovenija 2. Zasnova in notranja zgradba učbenika Slovenija 1 sta podobni kot v učbenikih Obča geografija, Svet in Evropa. Morda še najbolj očitna razlika je v tem, da Slovenijo 1 sestavljata le dva velika tematska sklopa, eden je namenjen naravnogeografskim osnovam, drugi sodobnim družbenogeografskim procesom in problemom.

Pred vsakim tematskim sklopom je dvostranski napovednik. Na levi strani je celostranska slika z značilnim motivom, ki je nekakšen slikovni uvod v tematski sklop. Na desni strani sledijo: naslov tematskega sklopa, tri uvodna motivacijska vprašanja, manjša motivacijska slika, motivacijsko besedilo kot uvod v tematski sklop in napoved vsebinskih sklopov. Učbenik bogati skrben izbor kartografskega in slikovnega gradiva, ki ni namenjeno le ponazoritvi besedila, ampak predvsem samostojnemu izgrajevanju procesnega znanja.

Pri pisanju učbenika smo si prizadevali doseči različne cilje, med katerimi pa moramo jasno izpostaviti željo po čim bolj aktualnem in hkrati tudi čim bolj zanimivem prikazu geografske podobe naše mlade države. Poleg osnovnega besedila so v učbeniku še dodatne vsebine, ki vključujejo tri rubrike, učiteljem in dijakom dobro znane že iz naših prejšnjih učbenikov. To so rubrike »Zanimivosti«, »Primer« in »Za kanček več«. Prva opisuje različne zanimivosti, povezane z aktualno snovjo v osnovnem besedilu, v drugi so detajli, ki dodatno osvetljujejo različne izbrane probleme, v tretji pa vsebine, ki jih učni načrt (še) ne predvideva. Te rubrike naj učitelj vključi v pouk po lastni presoji. Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja, katerih zahtevnost se stopnjuje.

Temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju znanja, predvsem pa razvijanju procesnega znanja, je namenjen delovni zvezek Slovenija 1. Njegova prednost je predvsem v številnih grafikonih, ki spodbujajo dijaka k samostojnemu razmišljanju, analizi, sintezi in delanju zaključkov.

Uporabniku učbenika utegne pomagati tudi ključ za njegovo uporabo, ki je na naslednji strani. Na koncu učbenika sta še kazalo manj znanih strokovnih izrazov in seznam uporabljene literature. Prosimo vas, da nam vse morebitne pripombe ali sugestije pošljete na elektronski naslov jurij@modrijan.si.

kn

jig

Urednik

SLOVENIJA UVOD_PRELOM

7/5/09

14:18

Page 5

KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA slikovna motivacija v tematski sklop naslov tematskega sklopa

NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE

naravnogeografske značilnosti bi izpostavil, če bi moral • Katere tujcu v enem samem stavku kratko in jedrnato predstaviti našo

uvodna vprašanja manjša motivacijska slika

državo?

katerih naravnogeografskih elementih (površje, podnebje, • Na prst, rastlinstvo, vodovje) se v Sloveniji po tvojem mnenju najbolj kaže vpliv človekovega delovanja?

Katera naravnogeografska posebnost nas po tvojem mnenju dela • najbolj prepoznavne, hkrati pa se zaradi nje najbolj razlikujemo od drugih evropskih in svetovnih držav?

ar na .c om

Naravnogeografske značilnosti naše države bi morale biti stalnica, ki se ne bi smela spreminjati. Pa vendar ni tako. Naše površje se res spreminja zelo počasi, saj z izjemo različnih naravnih katastrof v času našega življenja ne moremo zaznati spreminjanja reliefnih oblik ali njihove nadmorske višine. Precej drugače pa je pri podnebju – trije glavni podnebni tipi sicer ostajajo isti, vendar se je njihov obseg v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb že nekoliko spremenil. Podobno velja za razporeditev padavin, za pretočne rečne režime, za razporeditev posameznih rastlinskih in živalskih vrst itd. Naravnogeografska podoba naše države je postala nekako bolj »zapletena«, kot se je to zdelo še pred nedavnim, vendar vzroki za to povečini niso v naravi sami, ampak pri človeku, in sicer kot posledica njegovega delovanja v naravnem okolju.

NARAVNE NESREČE IN PODNEBNE SPREMEMBE •

napoved vsebinskih sklopov

VSEBINSKI SKLOPI

Uvod Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja Podnebje kot odraz različnih dejavnikov Pestrost prsti in rastlinstva Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri Naravne nesreče in podnebne spremembe

Prirejeno po: T. Verbič, Vrste kamnin (karta), Geografski atlas Slovenije, Geološki zavod Slovenije

Naravnogeografske osnove naše države bomo obdelali v »klasičnem« zaporedju, ki ga običajno uporabljajo kolikor toliko sistematični geografski pregledi posameznih regij ali držav. To pa ne pomeni, da bomo posamezne naravne elemente obravnavali izolirano, ampak prav nasprotno. Sproti bomo opozarjali na njihovo povezanost in soodvisnost z drugimi naravnimi in družbenimi elementi, ki součinkujejo na ozemlju naše države. V uvodnem poglavju se bomo seznanili predvsem z našo lego in geografskim položajem. V nadaljevanju bomo v obsežnem poglavju opozorili na izredno raznolikost geološke zgradbe in površja, pri čemer bomo morali nujno obnoviti tudi nekaj svojega znanja iz obče geografije. Sledita poglavji o podnebju ter o prsti in rastlinstvu, nato pa poglavje o vodovju. Nekakšen zaključek naravnogeografskega pregleda je poglavje o naravnih nesrečah in podnebnih spremembah.

motivacijsko besedilo kot uvod v tematski sklop

Slovenijo pestijo najrazličnejše naravne nesreče

Naravne nesreče so izredni naravni pojavi, ki imajo za posledico gmotno škodo in človeške žrtve. V Sloveniji slednjih ne terjajo dosti, gmotna škoda pa je ogromna. Vsako leto znaša od 2 do 3 % BDP. Med naravne nesreče uvrščamo potres, poplavo, sušo, prekomerno snežno odejo, točo, žled, snežni in zemeljski plaz, usad, skalni podor, pozebo, orkanski veter ipd.

Potres je stalna nevarnost, saj se na našem ozemlju stikata dve litosferski plošči, seka pa ga več kot sto Vzroki človeških žrtev naravnih nesreč Uničena koruza zaradi toče (Mače) pomembnejših prelomov. Potresno najbolj ogroženi območji sta tolminsko in idrijsko, močnejši potres je mogoč tudi na območju Ljubljanske in Krške kotline ter drugod. Učinki potresa so najmanjši na trdni geološki podlagi (apnenci, dolomiti, magmatske in metamorfne kamnine), na kateri je sicer večji del našega površja, najbolj uničujoči pa so na mehanskih sedimentnih kamninah (npr. na produ), ki zapolnjujejo nekatere kotline, v katerih so največje zgostitve našega prebivalstva (zlasti Ljubljanska kotlina).

Marmor

naslov vsebinskega sklopa podnaslov vsebinskega sklopa

Vrste kamnin glede na nastanek

Hotaveljski in kraški marmor v resnici nista metamorfni kamnini

Marsikje v Sloveniji se radi pohvalijo, da imajo dele stavb iz marmorja, ki ga režejo (kopljejo) v kamnolomih v Hotavljah v Poljanski dolini ali na Krasu. Videz tega »marmorja« na zglajeni površini sicer res spominja na pravi marmor, vendar gre po geoloških kriterijih v resnici za sedimentno kamnino apnenec, ki ni doživel prave metamorfoze.

rubrika »Zanimivosti«

Kamnolom pri Lipici na Krasu

jig

Sedimentnih kamnin je v Sloveniji na površju daleč največ, kar 93 %, kar je precej nad svetovnim povprečjem.

Mehanske sedimentne kamnine so nastale tako, da so tekoče vode (lahko tudi led ali veter) delce preperelih kamnin od nekod odnašale in jih drugod odlagale. Odneseni delci lahko izvirajo od katerih koli treh osnovnih vrst kamnin (magmatskih, metamorfnih ali sedimentnih), ko pa se odložijo, govorimo le še o sedimentnih kamninah.

Mehanske sedimentne kamnine delimo še naprej na nesprijete in sprijete. Vse se najprej odložijo kot nesprijete, sčasoma pa se sprimejo oz. zlepijo, razen če za to nimajo dovolj časa oziroma primernih pogojev. Nesprijete so npr. grušč, prod in pesek, sprijete pa breča, konglomerat in peščenjak.

Breča

osnovno besedilo prašanja za ponavljanje in utrjevanje

Konglomerat

Naravne nesreče v Sloveniji

Poplava je naraven pojav oz. proces, s katerim se narava sama »uravnava«, krivdo za škodo in žrtve pa moramo pripisati človekovim dejavnostim in obnašanju. Razlikujemo običajne ali redne poplave (ker so pogoste, jih ne štejemo med naravne nesreče) ter velike katastrofalne poplave. Najbolj poplavno ogrožena so dna dolin in kotlin ob

50

Naravnogeografske osnove

Iz najbolj drobnih delcev (glinenih mineralov), ki jih s prostim očesom ne vidimo več, je sestavljena glina. Iz gline s sprijetjem nastane glinavec, če pa se sprimejo drobna zrna gline in apnenca ali dolomita, nastane lapor. Posebna mehanska sedimentna kamnina je fliš. Pri njem ne gre za enotno kamnino, ampak za menjavanje plasti predvsem laporja in peščenjaka.

14

kn

lahko razberemo iz rahlega povečanja deleža tistih merilnih postaj na naših vodotokih, kjer se je voda uvrstila v prvi in drugi kakovostni razred.

V naših jezerih je največji problem čezmerno kopičenje hranilnih snovi, zlasti fosforja, kar imenujemo evtrofikacija. V zadnjih letih se stanje ni bistveno spreminjalo. Med večjimi jezeri je še najčistejše Bohinjsko, vendar tudi v njem že beležijo večji vnos škodljivih snovi. Zanimivo je, da je bilo zelo onesnaženo ravno jezero, ki je eden od prepoznavnih simbolov naše države – Blejsko jezero.

Naravnogeografske osnove

Z večanjem naklona narašča delež gozda. V ravnih legah so gozd marsikje popolnoma izkrčili zaradi širjenja njivskih površin in naselij, v zadnjem času tudi prometnic. Vendar gozd uspeva le nekje do 30°, pri večjem naklonu postaja površje prestrmo tudi za gozd, povečuje pa se intenzivnost pobočnih procesov erozije in denudacije. V visokih gorah so takšni procesi podori, v nekoliko nižjih legah pa zemeljski plazovi in usadi. Zemeljski plazovi so na primer pogosti v predalpskem Posavskem hribovju, kjer so ponekod precejšnje strmine. Usadi so pogosti tudi na manj odpornih terciarnih sedimentih obpanonskega gričevja. Danes je največja gostota prebivalstva tam, kjer so nakloni najmanjši. Desetletja nazaj je bilo drugače, saj so ljudje v večji meri kot danes poseljevali tudi bolj hribovita območja.

Dolga pot Blejskega jezera do »ozdravitve« Očitni znaki evtrofikacije Blejskega jezera so se začeli kazati že sredi 20. stoletja. Zaradi izrazito majhne naravne pretočnosti in zatišne lege so se začele v jezeru prekomerno kopičiti organske in hranljive snovi iz kanalizacije, ki ni več zadoščala potrebam naraščajočega prebivalstva in turističnih dejavnosti. V jezeru se je zato večkrat zelo razmnožil fitoplankton, še posebej cianobakterije, kar se je na zunaj kazalo kot »cvetenje« jezera. Vodna površina je dobila značilno temnordečo prevleko. Ker je jezero za Slovence simbolnega pomena, je to seveda hitro postalo neke vrste »nacionalni problem«. Reševati so ga začeli številne komisije in strokovnjaki, ki pa žal niso bili enotnega mnenja, kaj storiti. Prav zato se je sanacija jezera vlekla zelo počasi, Blejci in širša javnost pa so začeli nad vsem skupaj obupavati. Že prva sanacijska komisija je leta 1954 zahtevala prenovo kanalizacije, saj je bila ta glavni vzrok onesnaževanja, vendar tega ni dosegla. Leta 1964 so v jezero speljali pritok iz bližnje reke Radovne, s čimer so želeli povečati pretočnost in prezračenje jezera, ki mu je zlasti v spodnjih plasteh začelo primanjkovati kisika. Ker ukrep ni dal želenih učinkov, so začeli leta 1981 s posebno natego odvajati »mrtvo« vodo iz globjih plasti, kjer je bilo nakopičenih največ strupenih snovi. Šele ta ukrep se je izkazal kot uspešen. Med letoma 1982 in 1985 pa so začeli končno intenzivneje prenavljati tudi kanalizacijo. Če bi s tem začeli 30 let prej, bi bilo jezeru in njegovim ljubiteljem marsikaj prihranjenega.

Eden glavnih virov onesnaževanja je gosta poselitev okoli Blejskega jezera.

rubrika »Primer« Obpanonska Slovenija ima v povprečju najmanjše naklone (stik Ravenskega in Goričkega v Prekmurju).

Zakaj niso v Sloveniji vse lege zastopane enakomerno?

V alpskem in predalpskem svetu prevladuje alpska smer slemenitve vzhod–zahod, zato je večina pobočij severnih ali južnih. V dinarskokraškem svetu pa prevladuje dinarska smer slemenitve, pri kateri prevladujejo severovzhodna in jugozahodna pobočja. Vse skupaj še dodatno zaplete potek državnih meja. Meja z Avstrijo poteka po Karavankah v smeri vzhod–zahod. Tako so južna pobočja Karavank pri nas, severna pobočja pa v Avstriji, zato imamo »presežek« južnih leg. Meja z Italijo ravno tako poteka po slemenih, ki nekako »vijugajo« od severa proti jugu. Na slovenski strani meje je zato več vzhodnih, na italijanski pa zahodnih pobočij. Na drugi strani države pa meja proti Hrvaški ne poteka po slemenih, ampak po rekah Sotli in Kolpi. Na naši strani meje je zato več vzhodnih in južnih pobočij kot severnih in zahodnih.

Na ekološko občutljivost slovenskega morja zaradi njegove majhnosti, plitvosti in relativne zaprtosti smo že opozorili. V njem so bila kljub sorazmerno intenzivnemu pomorskemu prometu za zdaj le izlitja manjših količin olj, ki pa imajo zaradi posebnih značilnosti našega morja vsaj v primerjavi z odprtimi morji precejšnje negativne vplive na okolje. Ker pa postaja severni Jadran zaradi svoje geografske lege ena pomembnejših svetovnih plovnih poti za nafto, njene derivate in druge nevarne snovi, se tveganja večajo. Veliko negodovanja tako na naši kot na italijanski strani so povzročile zamisli o izgradnji plinskih terminalov sredi zaliva, ki bi zgostitev prometa in možnost katastrofičnih dogodkov le še povečali. Sedanja onesnaženost slovenskega morja je razumljivo največja v Koprskem zalivu, kjer je nakopičenih največ virov Slovensko morje je podvrženo številnim okoljskim pritiskom. onesnaževanja.

112

Sodobni družbenogeografski procesi in problemi

Usad

Ekspozicija, tj. izpostavljenost zemljišča glede na sonce, je marsikje še odločilnejša od nadmorske višine in naklonov. Ekspozicijo lahko izražamo s stranmi neba in govorimo o severnih, južnih, vzhodnih, zahodnih in različnih vmesnih legah, lahko pa poenostavimo in govorimo le o prisojnih in osojnih legah. Če izločimo povsem ravna območja, kjer o ekspoziciji sploh ne moremo govoriti, na njih pa živi precejšen delež prebivalstva, lahko glede poselitve opazimo velikanske razlike med prisojnimi in osojnimi legami. Na prisojnih (južnih, jugozahodnih in jugovzhodnih) živi dobra polovica, na osojnih (severnih, severozahodnih in severovzhodnih) legah pa le petina prebivalstva.

rubrika »Za kanček več«

Prisojna pobočja Karavank so v Sloveniji, osojna pa v Avstriji (pogled s Kepe proti vzhodu).

1. Koliko magmatskih in koliko metamorfnih kamnin je na našem površju?

2. Zakaj so reke v pleistocenu nekaj časa odlagale velike količine nanosov, nekaj časa pa jih niso?

3. Pri katerem od osnovnih reliefnih tipov (kraški, ledeniški, rečni, morski) se preoblikovanje površja danes najbolj razlikuje od tistega pred 20 tisoč leti?

24

poudarjeni pojmi

Naravnogeografske osnove

vprašanja za ponavljanje in utrjevanje

7/5/09

15:35

Page 6

kn

jig

ar na .c om

SLOVENIJA-1. poglavje

SLOVENIJA-1. poglavje

7/5/09

15:35

Page 7

ar na .c om

NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE

naravnogeografske značilnosti bi izpostavil, če bi moral • Katere tujcu v enem samem stavku kratko in jedrnato predstaviti našo

• •

državo?

Na katerih naravnogeografskih elementih (površje, podnebje, prst, rastlinstvo, vodovje) se v Sloveniji po tvojem mnenju najbolj kaže vpliv človekovega delovanja?

Katera naravnogeografska posebnost nas po tvojem mnenju dela najbolj prepoznavne, hkrati pa se zaradi nje najbolj razlikujemo od drugih evropskih in svetovnih držav?

jig

Naravnogeografske značilnosti naše države bi morale biti stalnica, ki se ne bi smela spreminjati. Pa vendar ni tako. Naše površje se res spreminja zelo počasi, saj z izjemo različnih naravnih katastrof v času našega življenja ne moremo zaznati spreminjanja reliefnih oblik ali njihove nadmorske višine. Precej drugače pa je pri podnebju – trije glavni podnebni tipi sicer ostajajo isti, vendar se je njihov obseg v zadnjih letih zaradi klimatskih sprememb že nekoliko spremenil. Podobno velja za razporeditev padavin, za pretočne rečne režime, za razporeditev posameznih rastlinskih in živalskih vrst itd. Naravnogeografska podoba naše države je postala nekako bolj »zapletena«, kot se je to zdelo še pred nedavnim, vendar vzroki za to povečini niso v naravi sami, ampak pri človeku, in sicer kot posledica njegovega delovanja v naravnem okolju.

kn

Naravnogeografske osnove naše države bomo obdelali v »klasičnem« zaporedju, ki ga običajno uporabljajo kolikor toliko sistematični geografski pregledi posameznih regij ali držav. To pa ne pomeni, da bomo posamezne naravne elemente obravnavali izolirano, ampak prav nasprotno. Sproti bomo opozarjali na njihovo povezanost in soodvisnost z drugimi naravnimi in družbenimi elementi, ki součinkujejo na ozemlju naše države. V uvodnem poglavju se bomo seznanili predvsem z našo lego in geografskim položajem. V nadaljevanju bomo v obsežnem poglavju opozorili na izredno raznolikost geološke zgradbe in površja, pri čemer bomo morali nujno obnoviti tudi nekaj svojega znanja iz obče geografije. Sledita poglavji o podnebju ter o prsti in rastlinstvu, nato pa poglavje o vodovju. Nekakšen zaključek naravnogeografskega pregleda je poglavje o naravnih nesrečah in podnebnih spremembah.

VSEBINSKI SKLOPI Uvod Izredna raznolikost geološke zgradbe in površja Podnebje kot odraz različnih dejavnikov Pestrost prsti in rastlinstva Slovenija je še vedno bogata z vodnimi viri Naravne nesreče in podnebne spremembe

SLOVENIJA-1. poglavje

27/3/13

14:39

Page 8

UVOD Geografska lega in geografski položaj Slovenije

jig

ar na .c om

Pri geografiji prikaz posamezne države ponavadi začnemo z obravnavo njene geografske lege. Ta praviloma močno ali celo odločilno vpliva na naravne, posledično pa tudi na družbene značilnosti posamezne države. Slovenija leži ob 46. vzporedniku, tj. skoraj natančno na polovici razdalje med ekvatorjem in severnim polom, zato sodi v klimatskem pogledu (z izjemo svojega obsredozemskega dela) v zmerno topli pas in ima razmeroma ugodno podnebje.

Z geografsko lego pa imamo poleg položaja znotraj stopinjske mreže v mislih tudi lego države glede na sosedstvo, kar dostikrat opredelju- Lega Slovenije ob 46. vzporedniku ter geografska širina in dolžina skrajnih točk njenejemo z izrazom geografski položaj. ga ozemlja Prav naša država ima znotraj Evrope edinstven geografski položaj, ki ji določa nekatere značilnosti oz. posebnosti, po katerih se pomembno razlikuje od drugih držav. Zaradi izrazito prehodne lege na stiku različnih evropskih naravnih enot je bila v zgodovini na stalnem »prepihu« med različnimi kulturnimi vplivi ter gospodarskimi in političnimi povezavami oz. skupnostmi. Takšna geostrateška lega je v preteklosti večkrat povzročala ozemeljske apetite drugih držav po našem ozemlju, v sodobni združeni Evropi pa lahko od nje pričakujemo predvsem številne prednosti. Ena od njih je prometno-tranzitna lega med različnimi deli Evrope, zaradi česar potekajo čez našo državo pomembni promet- Zaradi prometno-tranzitne lege je bila graditev avtocest ena od prednostnih nalog nove države Slovenije (viadukt Peračica). ni koridorji.

Prirejeno po: F. Lovrenčak, Slovenija v Evropi (karta), Narava Slovenije, Ljubljana 2004

•

Ob stiku različnih evropskih naravnih enot Ena od najpomembnejših naravnih značilnosti naše države je lega ob stiku štirih evropskih naravnih enot – Alp, Panonske kotline, Dinarskega gorstva in Sredozemske kotline. To lahko dobro vidimo tako na geološki kot orografski karti Evrope. Slednja prikazuje razporeditev in obliko gorovij. Posledica takšne lege je izrazita raznolikost slovenskega površja. Čeprav se tudi v nekaterih drugih evropskih državah stika več zelo različnih naravnih enot, je posebnost Slovenije v tem, da je ta raznolikost na tako majhnem ozemlju. Z avtom lahko le v nekaj urah obiščemo štiri povsem različne evropske naravne enote in doživimo izjemno raznolikost površja, za kar bi drugod v Evropi potrebovali nekaj dni. Seveda pa meje med temi

8

Prirejeno po: I. Gams, Položaj Slovenije med evropskimi makroregijami (karta), Geografija Slovenije, Ljubljana 1998

kn

•

Slovenija ob stiku štirih evropskih naravnih enot Naravnogeografske osnove

SLOVENIJA-1. poglavje

18/1/11

11:25

Page 9

vn Murska ic a

Slovenska Bistrica

Bled

Sav

in

inja Drav

Sora

Sava

Trbovlje

ijc a

Sa va

Ljubljana

Litija

Sotla

ica an blj Lju

Idrija

Nova Gorica Vipav a

Celje

Savinja

Kamnik

Tolmin

Id r

Ptuj

Velenje

ja

Kranj

So~a

Sobota

ca Pesni

Slovenj Gradec

Me`a

Jesenice

Mu ra

Maribor

Drava

va da Le

[~ a

ar na .c om

naravnimi enotami v Sloveniji še zdaleč niso izrazite, ampak prehajajo druga v drugo postopno oz. s počasnimi prehodi. Tako je izrazita prehodnost naslednja značilnost našega površja.

V Sloveniji zaradi stične lege naravnih enot nimamo »pravih« oz. tipičnih panonskih pokrajin (kot so npr. sredi Madžarske) ali tipičnih sredozemskih pokrajin (kot so npr. na jugu Italije), pač pa netipične panonske pokrajine, ki jih imenujemo obpanonske, ter netipične sredozemske pokrajine, ki jih imenujemo obsredozemske. Poleg visokih Alp bomo razlikovali tudi netipične alpske, tj. predalpske pokrajine, namesto o dinarskih pa bomo govorili o dinarskokraških pokrajinah. Kadar te skupine pokrajin smatramo kot makroregije, jih pišemo z veliko začetnico.

M ir na

Kr{ko

a

k Kr

Novo mesto

Postojna

Piv

ka

Ko~evje

Re k

a

J A D R A N S K O

^rnomelj

Ilirska Bistrica

M O R J E

Koper Dragonja

0

10

20

30 km

Ko lpa

alpske pokrajine predalpske pokrajine dinarskokra{ke pokrajine obsredozemske pokrajine obpanonske pokrajine

Avtorji: Drago Natek, Darko Ogrin, Igor @iberna

© Geografski in{titut AM ZRC SAZU

jig

Naravna členitev slovenskega ozemlja na pet makroregij: Alpske, Predalpske, Dinarskokraške, Obsredozemske in Obpanonske pokrajine

Na stiku različnih jezikovnih skupin, kulturnih vplivov in geografskih enot Slovenski jezik sodi v skupino južnoslovanskih jezikov. Med južnoslovanskimi narodi poseljujejo Slovenci, ki so eden najmanjših slovanskih narodov, ozemlje z najbolj severozahodno lego, med vsemi slovanskimi narodi pa imajo le še Čehi svoje ozemlje tako daleč proti zahodu. Posebnost slovenskega ozemlja je v tem, da leži na stiku štirih jezikovnih skupin (slovanske, romanske, germanske in ugrofinske) oz. na nekakšnem presečišču glavnih evropskih jezikov in kultur. Kljub križanju interesnih sfer večjih sosednjih narodov je Slovencem uspelo skozi zgodovino na relativno majhnem ozemlju ohraniti svoj jezik in razviti svojo lastno kulturo.

kn

•

Primorska strnjena naselja z ozkimi ulicami in značilno arhitekturo že od daleč kažejo izrazit sredozemski vpliv (Šmarje v Vipavskih brdih).

9

SLOVENIJA-1. poglavje

27/3/13

14:41

Page 10

kn

Prirejeno po: I. Gams, Slovenija na stiku Srednje in Sredozemske Evrope (karta), Geografija Slovenije, Ljubljana 1998

jig

ar na .c om

Vpliv sosedov pa je bolj kot na jezikovnem opazen na kulturnem področju. Vsi so številčno večji narodi od Slovencev, na širjenje njihove kulture na naše ozemlje pa je vplivalo predvsem dejstvo, da pred letom 1991 nismo imeli samostojne države, ampak smo pripadali državam s središči v različnih delih Evrope. Zato smo bili stalno podvrženi kulturni, civilizacijski, gospodarski in politični prevladi iz središč zunaj slovenskega etničnega ozemlja.

V rimski dobi je ozemlje današnje Slovenije pripadalo državi s središčem v Južni Evropi oz. Sredozemlju. Močni sredozemski kulturni vplivi so k nam prihajali tudi v srednjem in novem veku in so se do danes ohranili predvsem v jugozahodni Sloveniji, in sicer večinoma v stavbarstvu, pa tudi v gospodarski usmerjenosti, načinu življenja in mentaliteti prebivalstva.

Najdaljše obdobje, tj. kar 11 stoletij, je ozemlje današnje Slovenije pripadalo državam, ki so imele sedež v Srednji in deloma tudi v Zahodni Evropi. Še posebej izrazit srednjeevropski pečat nam je dalo skupno bivanje z drugimi srednjeevropskimi narodi v okviru avstrijske in kasneje avstro-ogrske habsburške monarhije.

Nekdanje avstrijske dežele Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška, Trst in Istra so se v zavesti ljudi marsikje obdržale do danes. Slovenijo tako uvrščamo v Srednjo Evropo, čeprav ima njen jugozahodni del sredozemski oz. južnoevropski značaj.

Po prvi svetovni vojni se je večina našega ozemlja (z izjemo Primor- Samotne kmetije v hribovju med Velenjsko in Slovenjgraško kotlino. Takšna oblika poseske) zaradi obrambe pred stalno litve je sicer značilna za nemško govoreče dežele v Srednji Evropi. grožnjo germanizacije s severa prostovoljno pridružila novonastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasnejši Jugoslaviji. Prej ni nikoli pripadala državam tega dela Evrope, ki ga označujemo kot Jugovzhodna Evropa oz. Balkan. Tedaj so se v upravno-politično enoto z imenom Slovenija prvič združile nekdanja avstrijska dežela Kranjska ter del Štajerske in Koroške, od ogrskega dela monarhije pa Prekmurje. Avstrijske dežele Goriška, Trst in Istra ter manjši del Kranjske so bile priključene Italiji in v času fašizma izpostavljene močnim raznarodovalnim pritiskom. Slovenija je v okviru Jugoslavije ostala sedem desetletij in bila tako v kraljevini kot v socialistični Jugoslaviji po drugi svetovni vojni njen najbolj razviti del, ki je z izjemo obdobja takoj po drugi svetovni vojni vseskozi obdržal stike z najbolj razvitimi deli Evrope.

Po smrti jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita, še posebej pa z razmahom centralističnih teženj iz Srbije, se je Slovenija čutila v Jugoslaviji čedalje bolj utesnjeno. Leta 1990, še pred krvavim razpadom Jugoslavije, je izvedla plebiscit za samostojno državo in se naslednje leto tudi osamosvojila. Z nastankom samostojne države so ponovno prišle do izraza njene srednjeevropske značilnosti, s kasnejšo vključitvijo v Evropsko unijo leta 2004 pa je vstopila v t. i. združeno Evropo.

Proslava dneva državnosti nasproti stavbe slovenskega parlamenta v Ljubljani. Na ta dan se spominjamo osamosvojitve, enega najpomembnejših dogodkov v slovenski zgodovini.

10

Položaj Slovenije na jugu Srednje Evrope

Naravnogeografske osnove

•

Kolikšni smo in kaj pomenimo v evropskem merilu?

a. co m

Slovenija meri 20 273 km2, v njej pa živi nekaj več kot dva milijona prebivalcev (2 080 908 dne 1. 1. 2019). Tako po površini kot po številu prebivalcev smo ena najmanjših držav v Evropi in tudi na svetu. Prav to je eden glavnih razlogov, da smo v Evropi in v svetu slabo prepoznavni, da vedo o nas zelo malo in da nas pogosto ponesrečeno zamenjujejo s Slovaško. To pa seveda ne pomeni, da je Slovenija zaradi svoje majhnosti kakorkoli ovirana v svojem gospodarskem in družbenem razvoju.

ar n

Vrstni red evropskih držav glede na površino leta 2010

Vrstni red evropskih držav glede na število prebivalcev leta 2010

kn

jig

Ob primerjavi velikosti ali števila prebivalcev se za nami zvrsti le deset ali celo manj evropskih držav. Precej drugačno sliko dobimo, ko primerjamo vrstni red evropskih držav glede na bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca ter glede na indeks človekovega razvoja. Tako pri prvem kot pri drugem kazalcu smo zaradi gospodarske krize od leta 2008 dalje na lestvici vseh evropskih držav nekoliko padli. Ob tem je treba poudariti, da smo glede teh dveh kazalcev še vedno na vrhu postsocialističnih držav, v svetovnem merilu pa sodimo v krog razvitih držav.

Do gospodarske krize so se razlike v razvitosti med najbolj razvitimi evropskimi državami in Slovenijo iz leta v leto manjšale, kar je bilo med drugim posledica večje učinkovitosti tržnega gospodarstva, ki smo ga znova prevzeli po osamosvojitvi. Z nastopom gospodarske krize leta 2008 so se ti trendi za nekaj let obrnili, potem pa so sledila tudi leta visoke gospodarske rasti.

Vrstni red evropskih držav glede na BDP na prebivalca leta 2010

11

slovenija 1 ucb 006-055.indd 11

05/08/2019 10:27

7/5/09

15:35

Page 12

ar na .c om

Vir: Human Development Report 2006

SLOVENIJA-1. poglavje

Vrstni red evropskih držav glede na indeks človekovega razvoja leta 2005

1. Ob katerem vzporedniku leži naša država?

2. Zakaj je kulturni pečat Srednje Evrope v Sloveniji izrazitejši od pečata Jugovzhodne Evrope?

3. Zakaj lahko tujcu zagotovimo, da bo videl v Sloveniji v enem samem dnevu toliko različnih pokrajinskih značilnosti kot npr. v Franciji v nekaj dneh?

IZREDNA RAZNOLIKOST GEOLOŠKE ZGRADBE IN POVRŠJA •

Nekaj o pomenu kamninske sestave na splošno

vn Murska ic a

Slovenj Gradec

Jesenice

in

inja Drav

Kamnik

Sora

Trbovlje

Sava

Ljubljana

ca ica an blj Lju

Idrija

Nova Gorica

Celje

Sa va

Litija

Sotla

kn

Tolmin

Id rij

Ptuj

Velenje ja

Kranj

So~a

Slovenska Bistrica Sav

Savinja

Bled

Sobota

ca Pesni

Me`a

Mu ra

Maribor

Drava

va da Le

[~ a

jig

Nastanka in zgradbe današnjega površja Slovenije ne moremo dobro razumeti, če vsaj nekoliko ne poznamo njegove kamninske sestave. Ta je močno vplivala na izoblikovanost površja, prst, rastlinstvo, vodovje in življenje človeka od prvotne poselitve do danes.

M ir na

Kr{ko

Vipav a

a

k Kr

Novo mesto Postojna Piv ka

Ko~evje

Re k

a

J A D R A N S K O M O R J E

Koper

Ilirska Bistrica

Dragonja

0

10

20

^rnomelj

Ko lpa

Avtor: Andrej Mihevc © Geografski in{titut AM ZRC SAZU

30 km

Razširjenost kraškega površja v Sloveniji

12

Naravnogeografske osnove