ar na .c om
jig
kn
ar na .c om
jig
kn
Drage učenke in učenci!
ar na .c om
Pred vami je malo drugačen učbenik, kot ste jih poznali doslej. Z njim boste lahko poglobili znanje, ki ste ga že pridobili, in se naučili nekaj novih stvari. Učbenik Znanka ali uganka 4 je sestavljen iz dveh delov. Tako smo se avtorice odločile zato, ker upamo, da ga boste kot priročnik uporabljali tudi v višjih razredih. Vanj boste pogledali takrat, ko boste potrebovali pomoč pri pisanju besed, opisov in krajših besedil. V prvem delu učbenika boste našli poglavja o jeziku. Spoznali boste tudi razliko med prvim in drugim jezikom ter besednim in nebesednim sporazumevanjem. Pisali boste različne povedi in pri tem uporabljali ustrezna ločila. V učbeniku boste lahko vedno preverili, kako se zapišejo nekatere težje besede in kako si pri njihovem zapisovanju pomagamo. Z drugim delom učbenika si boste lahko pomagali pri branju in pisanju opravičila, prošnje, zahvale in različnih opisov. Naučili se boste izpolniti prijavnico in vprašalnik o osebnih podatkih. Tudi vaši govorni nastopi bodo boljši, saj se boste lahko naučili, kako se lahko nanje dobro pripravite.
Da se boste v učbeniku lažje znašli, vas pri posameznih poglavjih spremljajo posebni znaki, razloženi v legendi. Upamo, da se boste še posebej razveselili znaka za bistre glave. Ta označuje naloge, ki od vas zahtevajo veliko domišljije in iznajdljivosti. Za lažje učenje so v učbeniku pomembne stvari poudarjene z barvno podlago. Ko boste hoteli izvedeti kaj več, pa preberite, kaj vam sporočajo vrstniki iz učbenika. Želimo, da vam bo učenje lažje, za kar je poskrbel tudi ilustrator. V vsem tem, kar se boste iz učbenika naučili, se boste preizkusili ob reševanju nalog v delovnem zvezku. Ob naslovih so navedene strani, kjer so naloge na določeno temo.
jig
Kljub rabi učbenika bo v glavah še vedno ostala kakšna uganka, ki je ne boste znali razvozlati. Da bo slovenščina postala vaša dobra znanka, imate še čas. V nadaljnjih letih šolanja bo marsikatero vprašanje dobilo svoj odgovor. Avtorice
kn
Legenda
pogovor, govorjenje
za bistre glave
branje
pisanje v zvezek
poslušanje (in ponavljanje)
skupinsko delo
izgovor ali branje besed
zapisovanje besed
KAZALO I. del
ar na .c om
JEZIK ......................................................................................................................... 8 Prvi in drugi jezik ...................................................................................... 8 Tuji jezik .........................................................................................................10 Sporazumevamo se ..................................................................................11 VELIKA IN MALA ZAČETNICA ..............................................................14 Imena bitij ..................................................................................................... 15 Besede iz imen bitij ...................................................................................17
Zemljepisna imena .................................................................................. 19 Besede iz zemljepisnih imen ................................................................ 20
Stvarna imena .. .......................................................................................... 21
LOČILA .................................................................................................................. 23 Pika, vprašaj, klicaj in vejica ............................................................ 23
kn
jig
NAGAJIVKE ........................................................................................................ 24 Predlog z ali s ............................................................................................. 25 Predlog k ali h ............................................................................................ 27 Predlog v ........................................................................................................ 28 Včasih drugače slišimo, kot pišemo ............................................. 29 Pišemo brez težav .................................................................................... 31 Polglasnik ..................................................................................................... 33 Besede z lj in nj .......................................................................................... 34 ŠTEVNIK .............................................................................................................. 36
POVED .................................................................................................................. 38 Kaj je poved ................................................................................................. 38 Pripovedne, vprašalne in vzklične povedi .... ............................ 40 Trdilne in nikalne povedi .................................................................... 43
4
II. del
ar na .c om
BESEDILA ............................................................................................. 46 Opravičilo ........................................................................................ 46 Prošnja in zahvala ......................................................................... 47 Prijavnica ......................................................................................... 49 Vprašalnik o osebnih podatkih ................................................ 52 POSLUŠAMO ....................................................................................... 53
Osebni pogovor .............................................................................. 53
Telefonski pogovor ........................................................................ 55 BEREMO ............................................................................................... 58 Novica ............................................................................................... 58 Cenik ................................................................................................. 60
jig
PIŠEMO ................................................................................................. 62 Opis osebe ....................................................................................... 62 Opis živali ........................................................................................ 65 Opis poklica .................................................................................... 68 Opis življenja osebe ...................................................................... 70
kn
GOVORIMO ......................................................................................... 72 Predstavitev živali ......................................................................... 72 Predstavitev poklica ..................................................................... 75
5
ar na .c om
jig
kn
ar na .c om
jig
kn I. del
JEZIK
ar na .c om
Prvi in drugi jezik Preberi besedilo.
Bil si čisto majhen, ko si poskušal izgovoriti glasove, kmalu nato tudi besede. Med prvimi je bila beseda mama. Na svoj način si ponavljal besede, ki si jih najprej slišal doma od staršev in bližnjih sorodnikov, pozneje tudi v svojem okolju. Potem si besede začel povezovati. Tako si se začel sporazumevati. Zdaj izražaš že bolj zapletene misli, se učiš, bereš … Enako je s tvojimi vrstniki drugod po svetu, v drugih državah, na drugih celinah.
jig
Govorica, v kateri se najprej v svojem ožjem okolju sporazumevaš, je tvoj prvi jezik. Pravimo mu materni jezik ali materinščina. Če si po rodu Slovenec, je tvoj materni jezik slovenščina.
kn
V Republiki Sloveniji živijo pripadniki dveh manjšin, katerih prvi jezik ni slovenščina. To so Madžari in Italijani. Tudi oni se sporazumevajo v svojem maternem jeziku: Madžari v madžarščini, Italijani v italijanščini. Slovenščine se navadno naučijo v svojem širšem okolju in šoli. Podobno velja tudi za večino Romov. Za vse te je slovenščina drugi jezik. V sosednjih državah živijo Slovenci, katerih prvi jezik (materinščina) je slovenščina. Njihov drugi jezik je jezik okolja: v Italiji italijanščina, v Avstriji nemščina, na Madžarskem madžarščina in na Hrvaškem hrvaščina.
8
ar na .c om jig
kn
Kateri jezik je prvi ali materni jezik? Kje vse ga uporabljaš? Ali imaš materinščino rad? Razloži. Za koga v Republiki Sloveniji je slovenščina drugi jezik?
Reši naloge v delovnem zvezku.
9
Tuji jezik Preberi besedilo.
jig
ar na .c om
Ko si se že dobro sporazumeval v svojem jeziku, si verjetno opazil, da govorice nekaterih ljudi ne razumeš, ravno tako ne nekaterih jezikovnih sporočil televizijskih oddaj ali na spletnih straneh, seveda tudi ne knjig in revij, ki niso napisane v slovenščini. Mogoče si že obiskal kako tujo državo. Tudi tam verjetno nisi ničesar razumel. Morda si si zaželel, da bi slišano in zapisano razumel, potem pa si izvedel, da se boš moral neznanega jezika učiti. Mogoče poznaš kakega vrstnika, ki se je s starši priselil v Slovenijo z drugega konca sveta. Verjetno si opazil, da mu je slovenščina neznana, tuja, podobno kot tebi drugi jeziki.
kn
Jezik, ki ni tvoja materinščina, je tuji jezik. Učiš se ga v šoli, na tečaju, zasebno. Slovenščina je tuji jezik za tujce, ki so se za krajši ali daljši čas priselili v Slovenijo. Če se želijo sporazumevati s Slovenci ali se zaposliti, se na tečajih, zasebno, ponekod pa tudi v šolah učijo slovenščine. Otroci iz družin, kjer je eden od staršev tujec, drugi pa Slovenec, se pogosto sporazumevajo v dveh maternih jezikih.
10
Kateri jezik je zate tuji jezik? Ali misliš, da se je koristno učiti tujega jezika? Razloži. Ali se ti zdi pomembnejše znanje materinščine kot znanje tujega jezika? Razloži.
ar na .c om
Reši naloge v delovnem zvezku.
Sporazumevamo se
kn
jig
Nebesedno sporazumevanje
Kako imenujemo prikaz s sličicami? Oglej si ga in odgovori. Kje se zgodba dogaja? Kaj počne deček? Kdo gre prvi na skakalnico? Ali je deklica skočila? Kako to veš? Kaj počne deček v bazenu, medtem ko je deklica na skakalnici? Zakaj tako misliš?
11
Preberi besedilo. Besedno sporazumevanje
ar na .c om
Med počitnicami sta se Jaka in Mojca pogosto kopala v bazenu. Jaka je bil zelo pogumen, saj je neprestano skakal z visoke skakalne ploščadi. Izvajal je vsemogoče skoke. Mojci je bil najbolj všeč tisti, pri katerem se je v zraku zavrtel. Mikalo jo je, da bi tudi sama poskusila. Po lestvi se je pogumno vzpela do skakalne ploščadi. Kar naenkrat jo je uščipnilo v trebuhu. Zdelo se ji je, da je skakalna ploščad še enkrat višja. Pokleknila je in pokukala čez rob. Iz bazena ji je Jaka mahal in vpil, naj ne bo taka reva in naj vendar že skoči. Mojca ga zaradi strahu sploh ni slišala. Zagrabila je ploščad tako močno, da so postali njeni členki na rokah beli. Kako je ime deklici in dečku? Kakšne kopalke imata na sebi? Ali je Mojca slišala Jako, ko jo je spodbujal, naj skoči? Razloži. Kateri skok je bil Mojci najbolj všeč? Kako je Mojca začutila, da jo je strah? Kakšne barve so tla ob bazenu? Ali si odgovore na vprašanja izvedel v stripu ali zgodbi? Razloži.
jig
Razmisli o tem, kaj izveš v stripu, v zgodbi pa ne, in obratno (kaj izveš v zgodbi in ne v stripu).
kn
Mojca se je na koncu le opogumila in skočila v vodo. Jaka je bil ponosen nanjo, zato jo je povabil na sladoled. Pojesti sta ga morala v slaščičarni blizu bazena, ker jima je znak ob bazenu prepovedoval vstop s sladoledom. Poleg tega znaka sta ob bazenu videla še druge.
12