9789617070880

Jurij Senegačnik

m

GEOGRAFIJA SODOBNE EVROPE

kn

jig

ar

na

.c o

Učbenik za 2. in 3. letnik gimnazije

GSE UC 2021 Notranjost.indd 1

19/08/2021 19:21

GEOGRAFIJA SODOBNE EVROPE Učbenik za 2. in 3. letnik gimnazije Avtor dr. Jurij Senegačnik Recenzenta dr. Miha Koderman, Ingrid Florjanc Strokovni pregled vseh poglavij dr. Karel Natek

m

Urednik dr. Jurij Senegačnik Lektorica Katja Paladin Vsebinski osnutki zemljevidov in grafikonov dr. Jurij Senegačnik

.c o

Zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič Vsebinski osnutki risb dr. Jurij Senegačnik Risbe Gregor Markelj

Oblikovanje naslovnice Beti Jazbec Oblikovanje in prelom notranjosti Jasna Karnar Izdajatelj in založnik Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Prva izdaja Naklada 3000 izvodov

ar

Za založbo Matic Jurkošek

na

Fotografije dr. Jurij Senegačnik, Viljem Podgoršek, Shutterstock, iStock by Getty Images

Tisk Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o.

jig

Ljubljana 2021

Vse knjige in dodatna gradiva založbe Modrijan izobraževanje dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

kn

Učbenik Geografija sodobne Evrope je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na svoji 216. seji dne 17. 8. 2021 s sklepom št. 613-1/2021/106 potrdil kot učbenik za 2. in 3. letnik gimnazije. © Modrijan izobraževanje, d. o. o. (2021). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(4)(075.3)

Modrijan izobraževanje, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 44 00 telefaks: 01 513 46 99 telefonska naročila: 01 513 44 04 e-pošta: narocila@modrijan-izobrazevanje.si www.modrijan-izobrazevanje.si, www.knjigarna.com

GSE UC 2021 Notranjost.indd 2

SENEGAČNIK, Jurij, 1957 Geografija sodobne Evrope. Učbenik za 2. in 3. letnik gimnazije / Jurij Senegačnik ; [zemljevidi in grafikoni Miha Brvar, Barbara Pavlič ; risbe Gregor Markelj ; fotografije Jurij Senegačnik ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan izobraževanje, 2021 ISBN 978-961-7070-88-0 COBISS.SI-ID 71934723

19/08/2021 19:21

Kazalo UVOD

Evropa in njen naravnogeografski okvir Družbenogeografski procesi v sodobni Evropi

7 7 16

SREDNJA EVROPA

33 34 41

m

Geografski okvir Srednje Evrope Izbrani geografski procesi in problemi po državah

SEVERNA EVROPA

ZAHODNA EVROPA

Geografski okvir Zahodne Evrope Izbrani geografski procesi in problemi po državah

JUŽNA EVROPA

JUGOVZHODNA EVROPA

na

Geografski okvir Južne Evrope Izbrani geografski procesi in problemi po državah

57 58 65

.c o

Geografski okvir Severne Evrope Izbrani geografski procesi in problemi po državah

Geografski okvir Jugovzhodne Evrope Izbrani geografski procesi in problemi po državah

VZHODNA EVROPA Z AZIJSKIM DELOM RUSIJE

ar

Vzhodna Evropa in njen geografski okvir Družbeni okvir od carske Rusije do danes Izbrani geografski problemi in procesi po državah

97 98 109 116 117 128 137 138 144 148

kn

jig

77 78 82

GSE UC 2021 Notranjost.indd 3

19/08/2021 19:21

Predgovor Zasnova učbenika Geografija sodobne Evrope je zelo podobna zasnovi učbenika Geografija sodobnega sveta. Prav tako gre za problemsko zasnovano regionalno geografijo, le da ne obravnava različnih kontinentov, ampak le enega – Evropo. Nekakšna izjema je le poglavje o Rusiji. Vključuje namreč tudi oris azijskega dela te velikanske države.

m

Učbenik sestavlja sedem poglavij. Prvo je namenjeno splošni geografiji Evrope, preostalih šest pa geografiji posameznih evropskih geografskih enot. Vsako poglavje se začne z naslovom, tremi motivacijskimi vprašanji in zanimivostjo, ki nas popelje v posamezen del Evrope.

na

.c o

V učbeniku smo uporabili kombiniran regionalni pristop po regijah in državah ter njihovih osrednjih problemih. Prvo poglavje je splošnogeografski uvod, v katerem Evropo obravnavamo kot celoto, osredotočamo pa se na njene poglavitne naravne in družbene značilnosti. Sledi pregled posameznih evropskih geografskih enot, ki ga začnemo s Srednjo in končamo z Vzhodno Evropo. Pri vsaki geografski enoti najprej obravnavamo njen naravni in družbeni geografski okvir, potem pa sledi obravnava izbranih geografskih procesov in problemov po posameznih državah ali skupinah držav. Pandemija covida-19, ki je v času nastajanja tega učbenika močno zaznamovala ves svet, je omenjena le na nekaj mestih. Končne ugotovitve o vseh njenih posledicah v Evropi bomo lahko podali šele čez nekaj let.

jig

ar

Poleg osnovnega besedila so v učbeniku še dodatne vsebine, zbrane v treh različnih rubrikah. Prva se imenuje Zanimivosti. Vsebuje različna zanimiva dejstva, ki popestrijo učno snov. Druga rubrika, imenovana Primeri, vključuje različne aktualne primere, ki se praviloma nanašajo na osrednje geografske probleme posameznih regij ali držav. Tretja rubrika se imenuje Gremo še globlje in vključuje zahtevnejše učne vsebine in podrobnosti. Vse te rubrike bo učitelj vključeval v pouk po lastni presoji.

Na koncu vsakega vsebinskega sklopa so vprašanja, katerih zahtevnost se stopnjuje.

kn

Temeljitejšemu utrjevanju in preverjanju znanja, predvsem pa razvijanju procesnega znanja je namenjen delovni zvezek Geografija sodobne Evrope.

GSE UC 2021 Notranjost.indd 4

Uporabniku učbenika utegne pomagati tudi ključ za njegovo uporabo, opisan na naslednji strani. Na koncu so zbrani še dodatki (kazalo manj znanih strokovnih izrazov in pregled statističnih podatkov o državah).

Avtor

19/08/2021 19:21

KLJUČ ZA UPORABO UČBENIKA

naslov vsebinskega sklopa (poglavja)

IZBRANI GEOGRAFSKI PROBLEMI IN PROCESI PO DRŽAVAH

naslov podpoglavja

RUSIJA Rusija je po površini največja država na svetu, saj se razteza kar prek 11 časovnih pasov. Naravno okolje se spreminja na zelo velike razdalje. Zlasti v Sibiriji so na voljo neizmerna naravna bogastva, ki jih bodo lahko izkoriščale še prihodnje generacije. Rusija je kot največja nekdanja sovjetska zvezna republika dejanska naslednica SZ. Po odpravi državnega socializma se je soočila z dramatično družbeno in gospodarsko krizo, po letu 2000 pa se je postopoma spet postavila na noge in si do določene mere povrnila položaj pomembne svetovne (vele)sile.

VZHODNA EVROPA Z AZIJSKIM DELOM RUSIJE

naslov tematskega sklopa

• Na kaj najprej pomisliš (v naravnem in družbenem pogledu) ob imenu Vzhodna Evropa?

uvodna vprašanja za motivacijo

Prodaja vseh mogočih izdelkov na ulici je v času tranzicije za mnoge pomenila skoraj edino možnost preživetja.

• Ali meniš, da je azijski del Rusije smiselno obravnavati skupaj z njenim evropskim delom? Bi bilo po tvojem mnenju bolj prav, če bi ga obravnavali v okviru Azije?

motivacijska slika

Kdo so finančni oligarhi?

se lahko s pridom naslonili na že prej stkane »zveze in poznanstva«. Zaradi korupcije, ki se je močno razpasla, jim je v kratkem času in pogosto na nezakonit način uspelo pridobiti velikansko premoženje. Tako je na eni strani nastal nov sloj izjemno bogatih tajkunov – v Rusiji jih imenujejo kar finančni oligarhi – na drugi strani pa so se življenjske razmere večine prebivalstva izrazito poslabšale.

Nove oblasti so odpravile številne ovire za tuja vlaganja, omogočile prihod uvoženega blaga na domači trg, predvsem pa umaknile državni nadzor nad cenami za večino blaga. Že v nekaj tednih so cene močno poskočile. To stanje je izkoristil ozek sloj novih podjetnikov, ki so nekdanje državno imetje kupovali po nizkih cenah, ki jih je določila država, prodajali pa po mnogo višjih tržnih cenah. Ker je večina od njih izhajala iz nekdanje družbene elite, so

.c o

• Ali se ti zdi, da se ruskemu gospodarstvu obetajo boljši ali slabši časi? Kako utemeljuješ svoje mnenje?

m

DRAMATIČNE POSLEDICE GOSPODARSKE IN DRUŽBENE TRANZICIJE PO RAZPADU SZ Ruski predsednik Jelcin je v devetdesetih letih popeljal Rusijo na mučno pot v tržno gospodarstvo in demokracijo, vendar brez jasnega koncepta in s pogosto katastrofalnimi učinki. Obdobje prehoda iz ene družbene ureditve v drugo imenujemo tranzicija. Eden prvih ciljev je bila privatizacija gospodarstva. To je pomenilo prenos lastništva večine podjetij, ki jih je do tedaj upravljala država, v roke novim, zasebnim lastnikom.

Črpališče nafte sredi močno ojezerjene tundre

Industrijska proizvodnja je v prvih letih močno upadla, saj sta se kupna moč prebivalstva in potrošnja zelo znižali. Številna industrijska podjetja so propadla, druga so svojo proizvodnjo bodisi zmanjšala ali preusmerila.

Sredi leta 1995 je zaradi privatizacije že 80 % zaposlenih v industriji Nafta in zemeljski plin sredi skrajno neprijaznega naravnega okolja kmetijstvo kmetijstvo 14,3 % 4,7 % delalo v podjetjih v zasebni lasti.

V večjih podjetjih, še posebej v najDesettisoči jezer, neizmerna prostranstva tajge in tundre, izjemno nizke temperature in donosnejši energetski panogi, pa storitvene industrija zamrznjeno površje pozimi ter neprehodna močvirja in roji komarjev poleti – vse to je le dejavnosti storitvene je država obdržala pomemben ali 32,4 % 37 % dejavnosti industrija kratek opis razmer, ki so za človeka vse prej kot znosne. Kljub temu je ravno Tjumenska 62,9 % celo večinski delež. Deleža BDP-ja 48,7 % regija v zahodni Sibiriji, v katero spadata tudi dve velikanski avtonomni okrožji na severu, v industriji in kmetijstvu sta močno upadla, močno pa se je povečal daleč najpomembnejša energetska regija v Rusiji. Po letu 2000 je zabeležila eno največjih 1991 pomen storitvenih dejavnosti.

2017 gospodarskih rasti v celotni državi. Vanjo so na veliko vlagali tudi tuji investitorji. V regiji

motivacijsko besedilo

na

namreč načrpajo večino ruske nafte in zemeljskega plina.

Deleži BDP-ja v kmetijstvu, industriji in storitvenih dejavnostih leta 1991 in leta 2017 Mesto Tjumen na jugu, ob transsibirski železnici, je upravno in gospodarsko središče regije, nafto in plin pa črpajo precej bolj na severu. Naftna črpališča so večinoma zgoščena 148 | Vzhodna Evropa z azijskim delom Rusije v Hanti-Mansijskem, črpališča zemeljskega plina pa v Jamalo-Nenškem avtonomnem okrožju, ki leži v še manj prijaznem tundrskem okolju na skrajnem severu. Okrožji, ki sta dobili ime po sibirskih staroselcih, so v zadnjih desetletjih preplavili delavci od drugod. Ker črpanje ter transport nafte in plina potekata v skrajno neugodnih razmerah, je njihovo delo zelo težko, po drugi strani pa so tudi zaslužki veliki. Na polotoku Jamal so zgradili tudi najseverneje ležečo železnico na svetu.

rubrika »Zanimivosti«

VSEBINSKI SKLOPI

napoved vsebinskih sklopov

Naravni okvir obravnavane geografske enote Družbeni okvir od carske Rusije do danes

Izbrani geografski problemi in procesi po posameznih državah

i jeni pojm

poudar

edilo

o bes osnovn

a cel tiska ačilne i je bilo težo pri dob je bil stajale zn rni Evrop ledenih likansko vršju na ja v Seve v je z ve obdobju dinavije so na po bo površ dobe. V eni pokro l iz Skan nja ledu šnjo podo in medledene debel led pokrov itve sega premika Za dana 3000 m se je ta poleden i teže in b ledene Do h le do e. rad bji va itv Za do nja ob denih e oblike 1. leden njost. ko se me ledenišk različnih bju medle ntalne po v Zemljino notra ulacijske krov je v e. V obdo kontine 2. ne akum kanske greznilo Ledeni po ne Evrop ale različ i je in Juž r. fjordi). koliko po so ostaj 3. je zarad e, Sredn m se je zato ne eniške oblike (np dn , nji ho tila Za ros ije. led je dele Za ine 1 krova sp andinav erozijske v sosedn enega po se (do viš delom Sk no daleč vati. To rednjim ja ledu lnega led os igo jen ti nta dv še različ tal ne i pro nti poma umikal se je zarad »teža« ko ije začel posto , a na sk i). iža tanjšal in an sip dinav enitve zn dobi velik renski na del Skan su poled ji ledeni (npr. mo osrednji bila v ča po zadn novesja rja, ki je Ko se je dina mo tavitve rav e vzpos nes. Gla ponovn je še da o) nadalju let na cm

Češki celo za več kot 80 %. To se je zgodilo predvsem na račun zmanjšanja emisij v industriji in energetiki.

Na Češkem, kjer so bili pri zmanjšanju izpustov najuspešnejši, so to dosegli predvsem z namestitvijo čistilnih naprav v termoelektrarnah, zaprtjem najbolj problematičnih obratov, modernizacijo preostale industrije in s prehodom na ogrevanje z zemeljskim plinom. Veliko uspeha so imeli tudi pri zmanjševanju količine prašnih delcev, precej manj pa pri zmanjševanju emisij dušikovih oksidov. Te so namreč predvsem posledica izpušnih plinov v prometu, ki pa se je zaradi dviga osebnega standarda v tem času le še povečal.

Po letu 2000 se je stanje v celotni Češki precej stabiliziralo.

Posledice (nekdanjega) umiranja gozdov v poljskem delu Krkonošev

Gg 2000 1600 žveplov dioksid dušikovi oksidi amonijak prašni delci

1200 800 400 2017

2015

2012

2010

2008

2006

2004

0 2002

nizma?

2000

ga vulka

1998

islandske

1996

sebnosti

Razlike med zahodnim in vzhodnim delom so bile pred padcem berlinskega zidu več kot očitne tudi na področju okolja.

Države v vzhodnem delu so pod pritiskom sovjetske doktrine pospeševale predvsem razvoj industrije, še posebej težke. Na nekaterih območjih, zlasti v delih Vzhodne Nemčije in Češke, so tovarne postavili tako rekoč v vsako vas.

V okoljskem pogledu je najbolj problematičen razvoj doživljala Vzhodna Nemčija. Ker so želeli v vseh pogledih tekmovati z zahodno sosedo, so pokrajino Saško na jugu spremenili v eno najbolj industrializiranih pokrajin na svetu.

Ker potrebne energije niso mogli pridobivati z izkoriščanjem črnega in rjavega premoga kot Zahodni Nemci, so se morali nasloniti na domači lignit, ki pa vsebuje veliko več žvepla.

Zrak je zato postal strahotno onesnažen, fasade stavb so dobile značilno rdečkasto barvo, kisli dež pa je pustošil tudi v okoliških pokrajinah.

Do podobne okoljske katastrofe je prišlo tudi v sosednjih pokrajinah na severu Češke in jugozahodu Poljske. Okoli tromeje med Vzhodno Nemčijo, Češko in Poljsko je nastalo eno najbolj industrializiranih in okoljsko degradiranih območij v Evropi, ki so ga poimenovali »črni trikotnik«.

Zaradi vsega tega so se že leta 1991 zbrali okoljski ministri vseh treh vpletenih držav in skupaj s predstavniki EU začrtali nov regionalni razvojni program »črnega trikotnika«. Z njim so proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah prilagodili evropskim standardom, pri čemer so se osredotočili predvsem na emisije SO2. Vsem državam vzhodnega dela Srednje Evrope je v desetletju 1990–2000 uspelo zmanjšati izpuste SO2 za več kot 50 %,

1994

loblje«

mo še g

kn

ll afjallajöku kana Eyj

jal er ni ter a 2010 sic ialno ško ajökull let mater a Eyjafjall očil veliko 9 km visoko, ruh vulkan Islandije povzr gnila do za cev. Izb pa zunaj sta se dvi po Evropi. To je t in tov ljenj, je in prah l zal živ me leč pe ba da pro pe i nesli nsk leži letalski iz temnih do. Vulka rovi pa so ju raz de. vulkanov . zgr ajena očilo ves vet aktivnih v celoti evrov ško onemog zahodni kanizmom na milijardi je skoraj čina od okoli 30 povsem 2 vul ija raj za nd im sko lo i li ivn Isla Ve povzroči teden dn se razde nin z akt starosti. družbam pasu, ki ikih različne ajših kam letalskim čju najml čez otok v obliki na površje iz vel na obmo če dir a Znani so čje se vle krat pro in cej redki.

To obmo Magma največ žci so pre 1963 je na ta nač ka. a kanski sto dva kra Let vul ka. ey. ziti rts li oto izra v otok Su ruhi oko ki razpok, nastal no orski izb pojavov, če tudi podm ali v nekaj tednih ika raznolikost izviri vro ob čilna vel krajih so ob južni ijo je zna Na več kot 300 ktr arne, toplar ne Za Island m. m ele ji. Po ene vulkanize za geoter malne o jzir ljaj ge novali sprem ndski ščajo ni so isla otoka, so poime jo izkori ki zna e, no vod du ča. Svetov jugozaho in kopališ ysir), ki leži na le otoka višje de vi, od njih (Ge pojave po svetu. ega tečajnika kro ern ledeni po vse tak šne lege v bližini sev ledeniki, pravi čji, Vatni tev. Najve Zar adi vajo ogromentalno poledeni ledenim pokro s prekri d ne še dane na kontin l Slovenije. Po seb jajo po min po nijo ki že spo velik za skoraj ki pome i vročine razpoke, nejo, se zar ad hude , je najökull kanska žrela in oča izbruh vzr ti r po da vul kar Ka vom so ledu, kane. količine niške vul podlede stalijo ogromne ov a adi izbruh nenadom jen in zar ni bilo tako. ko posel sel poplave. je otok zelo red ni več. Vedno pa Islandiji ačje pone rgije na skoraj K sreči ev 84 je v ozr t, močno pa malne ene žrt veških a geoter 1783–17 pili prs m in rab tru i v letih danes člo tu. Za zas Lak sve a ki so Vulkanize kan d po Izbruh vul ičine izmečkov, pridelek drugo a prebivalocenu, kol je in je v pleist kar četrtin liogromne tudi na podneb oblikovan ku umrla močje ve li ropa ob eniško pre so vpliva i lakote je na oto je, ki se verna Ev am o tudi led otna Se posledic l na površ odločiln

po V čem so

»Gre rubrika

Izbruh vul

Črni trikotnik, ki ga ni več

1992

šč se pri rskih plo e litosfe ršju.

Razmikanj vidi že na pov rju Thingvelli

še vedno opazno zaostajajo za zahodnimi sosedami. Ena od prioritet, s katero so se morale najprej spopasti, pa je bilo reševanje naravnost katastrofalno nakopičenih okoljskih problemov, še posebej na območju tako imenovanega »črnega trikotnika«. Ostale velike gospodarske in družbene spremembe, ki so se v teh državah odvijale po letu 1990, si bomo ogledali pri pregledu izbranih geografskih problemov v višegrajskih državah.

1990

jig

ar

Vzhodna Evropa z azijskim delom Rusije | 137

Zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, amonijaka in prašnih delcev na Češkem v obdobju 1990–2017

Katera od štirih naravnih zgradbenih enot je prisotna le v dveh državah Srednje Evrope?

Zakaj je stepa značilna za Madžarsko, ne pa npr. za severno Nemčijo?

Zakaj so lahko okoljski ministri treh držav učinkovito začrtali program sanacije okolja »črnega trikotnika« šele leta 1991, in ne že deset let prej?

40 | Srednja Evropa 60 | S

eve rna Evr

opa

rubrika »Primeri« vprašanja za ponavljanje in utrjevanje

GSE UC 2021 Notranjost.indd 5

19/08/2021 19:21

UVOD

m

• Kaj ti pomeni pojem Evropa?

• Katere so po tvojem mnenju tri najbogatejše in katere tri najrevnejše evropske države?

.c o

• V kateri evropski državi zunaj Slovenije bi bilo po tvojem mnenju (še) najbolj prijetno živeti? Zakaj?

na

Eifflov stolp sredi Pariza

Eifflov stolp ni le simbol Pariza

kn

jig

ar

Ste kdaj pomislili na to, kaj oziroma kateri simbol najbolje predstavlja Evropo? Dejansko takšnega simbola za celotno Evropo ni, lahko pa najdemo nekaj znanih simbolov za posamezne države. Eden takšnih je Eifflov stolp v Parizu, ki uživa svetovni sloves. Kadar se Američani ali Azijci odpravljajo na prvi obisk Evrope, je na vrhu spiska želja praviloma Pariz. In če ga obiščejo, jih pot zagotovo zanese vsaj pod Eifflov stolp, če se zaradi prevelike množice turistov nanj ne morejo povzpeti.

Stolp iz jekla so postavili v letih 1887–1889, ko so se v Parizu pripravljali na svetovno razstavo, namenjeno praznovanju stoletnice francoske revolucije. V višino meri 324 m in je najvišja zgradba v Parizu. Čeprav ne velja za mojstrovino arhitekture, ampak za mojstrovino tehnike, je eden najbolj obiskanih kulturnih spomenikov na svetu. Doslej ga je obiskalo že okoli 250 milijonov ljudi. Če te bo pot zanesla v Pariz, ga ne pozabi obiskati tudi ti. Lepšega razgleda na eno najbolj znanih prestolnic Evrope in sveta si sploh ni mogoče zamisliti. Le obiskovalcev okoli tebe bo vedno preveč.

VSEBINSKA SKLOPA Evropa in njen naravnogeografski okvir Družbenogeografski procesi v sodobni Evropi 6 | Uvod

GSE UC 2021 Notranjost.indd 6

19/08/2021 19:21

EVROPA IN NJEN NARAVNOGEOGRAFSKI OKVIR EVROPA KOT KONTINENT

na

.c o

m

Na globusu Evropa ni videti kot samostojen kontinent, ampak le kot nekakšen podaljšek oz. večji polotok Azije. Skupaj z Azijo namreč sestavlja največjo celino sveta – Evrazijo. Kljub temu pa je Evropa samostojen kontinent. Razlogi za to so geografski, zgodovinski in kulturni. Ker je razčlenjena na številne polotoke in otoke, sta kopno in morje tako tesno povezana kot le redkokje na svetu. Evropsko podnebje je večinoma zmerno in zato zelo primerno za poselitev.

Večina ozemlja namreč leži v zmerno toplem pasu.

Subtropskemu pasu pripada le južni, subpolarnemu pa skrajni severni del celine.

Geografske meje Evrope so na severu, zahodu in jugu jasno določene, saj jo tam omejuje morje. Manj Rt Roca na Portugalskem je najzahodnejša točka celinskega dela Evrope. oprijemljiva pa je njena meja na vzhodu in jugovzhodu, kjer tako rekoč neopazno prehaja v Azijo. Ta meja je zato le neke vrste dogovor, črta na zemljevidu. Pri pouku geografije v slovenskih šolah jo vlečemo po gorovju Ural, reki Ural, Kaspijskem jezeru, Kumo-Maniškem podolju, Azovskem in Črnem morju ter skozi ožini Bospor in Dardanele.

Po površini je Evropa ena manjših celin. Ker pa je hkrati ena najgosteje poseljenih, je po številu prebivalcev takoj za Azijo in Afriko.

ar

Delež površine v % Avstralija Evropa 5,5 % 6,7 % Antarktika 8,9 % Latinska Amerika 13,9 %

Antarktika 0 preb./km2

Avstralija 5,0 preb./km2

Azija 30,1 %

Afrika 20,3 %

Severna Amerika 16,8 preb./km2

Severna Amerika 14,6 %

Latin. Amerika 31,3 preb./km2

jig

Delež števila prebivalcev v %

kn

Obeležje na Uralu, ki označuje dogovorjeno mejo med Evropo in Azijo

Severna Amerika Avstralija 0,5 % Latinska 4,7 % Amerika 8,3 % Evropa 9,6 % Azija Afrika 59,7 % 17,2 %

Kontinenti glede na površino in število prebivalcev

Afrika 44,1 preb./km2

Evropa 77,8 preb./km2

Azija 95,4 preb./km2 0

10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Kontinenti glede na gostoto prebivalstva

Evropa je eno najpomembnejših jeder človeške civilizacije. V novem veku je bila njena kulturna in civilizacijska vloga v svetu nekaj stoletij celo prevladujoča. Evropski osvajalci so evropsko kulturo širili na druge celine, žal pa je to v veliki meri potekalo s podjarmljanjem in kolonialnim izkoriščanjem. Evropa je tudi zibelka industrijske revolucije in je bila vse do 20. stoletja najrazvitejši del sveta. Zaradi zgodovinskega razvoja, narodnostne in kulturne raznolikosti je še danes razdeljena na številne države.

Po drugi svetovni vojni se je pomen Evrope v svetu začel relativno zmanjševati, po drugi strani pa so se evropske države po stoletjih medsebojnih vojn začele mirno povezovati v sedanjo Evropsko unijo (v nadaljevanju EU). Evropo je zajel val globalizacije in vanjo so se začeli množično priseljevati ljudje z drugih celin. Vse to je njeno podobo v marsičem spremenilo. Evropske države postajajo čedalje bolj večetnične in večkulturne skupnosti.

Prebivalci drugih celin si Evropo zaradi visokega življenjskega standarda, prevladujočega svetlopoltega prebivalstva in krščanske dediščine pogosto predstavljajo kot zelo enovit kontinent. Evropejcem, ki živijo v različnih

Uvod | 7

GSE UC 2021 Notranjost.indd 7

19/08/2021 19:22

.c o

m

delih Evrope, pa je jasno, da še zdaleč ni tako enovita in da se njeni posamezni deli lahko zelo razlikujejo. Pri geografiji tako znotraj nje na podlagi različnih kriterijev, naravnih in družbenih, razlikujemo več geografskih enot oziroma regij. V tem učbeniku bomo Evropo razdelili na šest geografskih enot: Srednjo, Severno, Zahodno, Južno, Jugovzhodno in Vzhodno Evropo.

Pri tem se bomo naslonili predvsem na geografsko lego, podnebje, gospodarsko usmerjenost in razvitost ter skupne zgodovinske in kulturne značilnosti.

Delitev Evrope na šest geografskih enot

na

Kako danes razumemo nekdanjo blokovsko delitev Evrope

kot posebne geografske enote tik ob Atlantskem oceanu, ampak vse »stare« kapitalistične države v zahodnem delu celine, tudi tiste, ki ležijo v Severni, Srednji ali Južni Evropi. »Evropski vzhod« pa poleg držav Vzhodne Evrope kot geografske enote vključuje tudi »nove« kapitalistične države iz Jugovzhodne Evrope in iz vzhodnega dela Srednje Evrope, vključno s Slovenijo. Rusije na Zahodu pogosto sploh ne obravnavajo kot del Evrope, ampak kot čisto posebno geografsko enoto, za kar se ima pravzaprav tudi sama.

kn

jig

ar

Še danes lahko ponekod zasledimo tudi »preprostejšo« delitev Evrope na dva dela – na razvitejši »evropski zahod« in manj razviti »evropski vzhod«. Delitev temelji na nekdanji blokovski delitvi Evrope po drugi svetovni vojni – na (gospodarsko razvitejše) kapitalistične države na zahodu in (gospodarsko praviloma manj razvite) socialistične države na vzhodu. Na kratko bi lahko rekli, da se je Evropa tedaj delila na kapitalistični zahodni blok, ki se je razvijal pod močnim vplivom ZDA, ter na socialistični vzhodni blok, ki je deloval pod okriljem Sovjetske zveze in je bil zato označen tudi kot sovjetski blok. Države v vzhodnem delu Evrope, ki so imele socialistično ureditev, so sebe označevale kot socialistične države. Ker pa so bile v njih na oblasti komunistične stranke oziroma komunisti, so jih na zahodu označevali kot komunistične države. S podrobnostmi o delovanju nekdanjih socialističnih držav se bomo seznanili predvsem v poglavju o Vzhodni Evropi, nekaj o tem pa bomo za razumevanje današnjega stanja morali povedati tudi pri poglavjih o Severni, Srednji in Jugovzhodni Evropi. Nekaj držav iz teh delov Evrope – iz Jugovzhodne Evrope prav vse – je imelo socialistično ureditev. S padcem berlinskega zidu in odpravo »železne zavese« (strogo nadzorovane meje med obema blokoma) okoli leta 1990 je bila blokovska delitev odpravljena, delitev na evropski zahod in vzhod pa se je v zavesti ljudi v marsičem ohranila do danes. »Evropski zahod« tako praviloma ne vključuje le držav Zahodne Evrope

8 | Uvod

Blokovska delitev Evrope do leta 1990

GSE UC 2021 Notranjost.indd 8

19/08/2021 19:22

EVROPA JE ZELO RAZČLENJEN KONTINENT IN IMA SKORAJ VSE TIPE OBAL

jig

ar

na

.c o

m

Evropa je ena najbolj razčlenjenih celin na svetu. Njena vzhodna polovica se na široko razprostira od juga proti severu in ima značaj prave celine. Zahodni del pa je precej drugačen, saj ga poleg osredja sestavljajo veliki polotoki (Skandinavski, Iberski, Apeninski, Balkanski), otočja in večji otoki (Islandija, Britansko otočje, Irska, Korzika, Sardinija, Sicilija, Kreta idr.). Večina evropskih obal zato leži ob stranskih morjih (npr. Baltsko, Severno, Jadransko, Črno morje) in zalivih (npr. Biskajski, Botnijski, Finski zaliv), ki se ponekod zajedajo zelo globoko v kopno. Le manjši del obal leži ob odprtem Sredozemskem morju ali Atlantskem oceanu. Najpomembnejše morske ožine so Bospor in Dardanele ter Gibraltarska vrata in Dovrska vrata, ki so del Rokavskega preliva.

Polotoki, otoki in morja Evrope

kn

Zaradi velike razčlenjenosti najdemo v Evropi skoraj vse tipe obal. Najizrazitejše predstavnice abrazijskih in akumulacijskih obal ležijo ob Atlantskem oceanu. Raznolikost obal je imela in še ima precejšen pomen za zgodovinski in gospodarski razvoj nekaterih evropskih držav, saj so se velika pristanišča in s tem pomorstvo lahko razvili le na nekaterih tipih obal.

Fjordski tip obale je najbolj razširjen na Norveškem, najdemo pa ga tudi na Islandiji in na Škotskem. Ker so fjordi (potopljene ledeniške doline) zelo globoki, omogočajo plovbo daleč v notranjost celine, za kopenski promet pa so velika ovira. Zaradi izjemnih naravnih lepot so seveda privlačni za turiste. Norvežani so čez številne fjorde že zgradili mostove ali pa pod njimi izvrtali predore.

Riaški tip je najbolj značilen za jugozahodno Irsko in severozahodno Španijo, od koder tudi izvira ime »rias«. Taka obala poteka prečno na geološko zgradbo in zato spominja na fjordski tip, le da je rias za razliko od fjorda potopljena rečna dolina. Ponekod so v riasih Fjord na Norveškem nastala pomembna pristanišča.

Uvod | 9

GSE UC 2021 Notranjost.indd 9

19/08/2021 19:22

ar

na

.c o

m

Obala dalmatinskega tipa poteka vzporedno z geološko zgradbo oz. slemenitvijo. Najznačilnejša je za Dalmacijo, ki je zaradi številnih podolgovatih polotokov in otokov turistično izredno privlačna. Estuarijski ali lijakasti tip obale je značilen za ustja rečnih dolin, ki se lijakasto razpirajo proti morju, velikim ladjam pa omogočajo plovbo le v času plime. Na koncu estuarijev so nastala nekatera pomembna pristanišča zahodnega dela Evrope (npr. London ob ustju Temze, Hamburg ob ustju Labe). Lagunski tip obale nastane v plitvih morjih, kjer dolge zemeljske kose sčasoma zaprejo Rias na severozahodu Španije dele morja. Tako nastanejo lagune. Ta tip je najizrazitejši na južnih obalah Baltskega morja in ob severnem Jadranu. Izrazit deltasti tip obale je v Evropi sorazmerno redek. Še najbolj znani sta delta Donave v Romuniji in delta Rone v Franciji (Camargue).

jig

Dalmatinski tip obale na Hrvaškem (Pag)

kn

POVRŠJE KOT POSLEDICA DELOVANJA NOTRANJIH IN ZUNANJIH SIL

Češko sredogorje v okolici Bruntála

Evropo v tektonskem pogledu delimo na štiri enote: najstarejši (predkambrijski) del Evrope, Paleoevropo, Mezoevropo in Neoevropo. Pri vsaki enoti lahko v grobem razlikujemo dva dela. Enega sestavljajo dvignjeni deli površja, drugega pa uravnani ali ugreznjeni deli, prekriti s sedimentnim pokrovom iz poznejših obdobij.

Najstarejši del Evrope sestavljata Baltski ščit, kjer predkambrijske kamnine segajo do površja, in Ruska plošča, kjer te kamnine prekrivajo sedimenti iz poznejših obdobij. Baltski ščit je delno potopljen pod Botnijskim in Finskim zalivom.

Za Paleoevropo so značilna stara kaledonska gorstva, nagubana v obdobju kaledonske orogeneze v starejšem paleozoiku. Obsegajo Skandinavsko gorstvo in velik del Britanskega otočja, kjer pa so gorovja, kot so Kambrijsko gorstvo in Penini, že močno zni-

10 | Uvod

GSE UC 2021 Notranjost.indd 10

19/08/2021 19:22

kn

jig

ar

na

.c o

m

žana. Nekoliko višje je le Škotsko višavje.

Za Mezoevropo so značilna stara hercinska gorstva, nagubana v hercinski orogenezi v mlajšem paleozoiku. Večina jih je že močno znižanih, zaradi poznejšega prelamljanja pa so marsikje dobila značaj grudastih gorstev. Danes jih poznamo kot evropska sredogorja v Srednji in Zahodni Evropi, najdemo pa jih tudi drugod (na Uralu, v osrednjem delu Iberskega polotoka). V Srednji Evropi sta najbolj znani nemško in češko sredogorje, v Zahodni Evropi pa Ardeni in Vogezi. Najpomembnejša kotlina sredi znižanih sredogorij je Pariška kotlina.

Za Neoevropo so značilna mladonagubana gorstva, nastala v času alpidske orogeneze, ki je višek dosegla v terciarju (kenozoiku). To so najvišja gorstva v Evropi (Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo idr.), ki se v več Tektonske enote Evrope verigah vlečejo čez ves južni del kontinenta in se nadaljujejo v Azijo. Med njimi je več ugreznjenih kotlin in nižin, prekritih z mlajšimi sedimenti (Panonska in Padska nižina).

Na Islandiji in ponekod v Južni Evropi je še danes živ tudi vulkanizem. Evropsko površje je močno preoblikovala pleistocenska poledenitev. Kontinentalna poledenitev je zajela skoraj vso severno polovico celine, gorska poledenitev pa tudi najvišja mladonagubana gorovja na jugu.

Izoblikovanost današnjega površja je tako posledica delovanja različnih notranjih in zunanjih procesov. Na splošno lahko rečemo, da je vzhodni del Evrope mnogo enoličnejši od drugih delov. Njegov večji del sestavlja Vzhodnoevropsko nižavje, daleč največje nižavje v Evropi, ki se proti zahodu zoži v Nemško-Poljsko nižavje. Nižji svet – nižine in kotline – najdemo tudi v velikem delu Zahodne Evrope. Drugod prevladujejo sredogorja in nizke planote z vrezanimi dolinami ali pogreznjenimi kotlinami. Slikovita gorstva so značilna za območja alpidske orogeneze in za Skandinavijo.

Geološka zgradba je marsikje odločilno vplivala na gospodarstvo in poselitev. Na predkambrijskem Baltskem ščitu in v starih paleozojskih sredogorjih so številna nahajališča rud. Črni premog najdemo v kaledonskih in hercinskih sredogorjih od Anglije prek severne Francije, Belgije, Nemčije, Češke in Poljske do Urala. Bil je osnova za razmah industrijske revolucije v Angliji, ki se je pozneje širila proti vzhodu. S temi nahajališči se še danes v veliki meri prekriva evropska populacijska os, ki poteka v bližini 50. vzporednika od južne Anglije do Ukrajine. V sedimentnih kamninah, ki so jih v notranjosti Evrope odložili zatoki morij v terciarju, najdemo številna nahajališča rjavega premoga in lignita. Glavna črpališča nafte in zemeljskega plina so danes na območju plitvih šelfnih ali robnih morij, kot je Severno morje.

Za Nemško-Poljsko nižavje so na severovzhodu Poljske značilna ledeniška jezera (Mazurija).

Uvod | 11

GSE UC 2021 Notranjost.indd 11

19/08/2021 19:22

NA EVROPSKO PODNEBJE IN RASTLINSTVO VPLIVAJO RAZLIČNI DEJAVNIKI

kn

jig

ar

na

.c o

m

Za vremensko dogajanje v Evropi imajo velik pomen tri vremenotvorna središča.

Islandski minimum (ciklon) je stalno območje nizkega zračnega tlaka v okolici Islandije. Tam je nekakšna »porodnišnica« ciklonov, kjer se vse leto »rojevajo« potujoči cikloni, ki po različnih poteh potujejo proti vzhodu in jugovzhodu Evrope. Ko se poleti planetarno kroženje zraka s polarno fronto pomakne proti severu, prinašajo cikloni padavine predvsem severnemu delu Evrope. Ko pa se pozimi planetarno kroženje prestavi proti jugu, zaidejo cikloni tudi nad Sredozemlje in prinašajo padavine.

Zaradi razširitve azorskega maksimuma nad Sredozemlje lahko Drugo vremenotvorno središče je azorski maksituristi poleti uživajo tudi v več tednih sonca zapored (Rab). mum (anticiklon), ki vpliva na Evropo predvsem poleti.

Njenemu južnemu delu prek Afrike in Sredozemskega morja prinaša vroče in suho vreme.

Tretje središče je sibirski maksimum (anticiklon). Kadar se pozimi iznad Sibirije razširi nad Evropo, prinaša zlasti njenemu celinskemu delu zelo mrzlo, vendar lepo vreme. Namesto o sibirskem pogosto govorimo kar o vzhodnoevropskem maksimumu.

Na evropsko podnebje vplivajo še drugi podnebni dejavniki. Velik vpliv ima geografska širina, saj se Evropa razteza od približno 35. do 70. vzporednika. Pomemben del evropskega prebivalstva živi na območjih okoli 50. vzporednika ali celo severneje. V tem se Evropa precej razlikuje od Azije ali Severne Amerike, kjer je prebivalstvo mnogo bolj zgoščeno na nižjih geografskih širinah. Razlog za to je topli Severnoatlantski tok, ki obliva obale Zahodne in Severne Evrope ter s svojim blažilnim podnebnim vplivom omogoča življenje tudi daleč na severu.

Naslednji pomemben dejavnik je razporeditev kopnega in morja. V zahodnem delu Evrope, katerega precejšnji del ima polotoški ali otoški značaj, je vpliv morja zelo velik. Vzhodni del je sicer povsem celinski, vendar lahko vlažne zračne mase z Atlantika dokaj nemoteno prodirajo daleč proti Sibirski anticiklon prinaša nizke vzhodu, saj jim razen Alp in Skandinavskega gorstva ne stojijo na poti notemperature in temperaturni obrat bene večje orografske ovire. Ne glede na to kontinentalnost v Evropi izraziv kotlinah. to narašča v smeri od zahoda proti vzhodu in jugovzhodu. V tej smeri se močno zmanjšuje količina padavin, izrazito pa naraščajo letne temperaturne amplitude.

Relief močno vpliva na podnebje manjših območij.

V vseh višjih gorstvih temperature z višino naglo padajo, privetrne strani pa so mnogo bolj namočene kot zavetrne. Višje reliefne pregrade pomenijo pomembno podnebno ločnico. Najizraziteje se to kaže v Alpah, Dinarskem in Skandinavskem gorstvu. Tudi v Sloveniji lahko opazimo, da se vreme na severni strani Alp pogosto bistveno razlikuje od vremena na južni strani.

Alpe so namreč visoka ovira, ki potujočim ciklonom sicer ne more preprečiti premikanja, lahko pa precej Na privetrni strani Skandinavskega gorstva je veliko oblačnih vpliva na njihove poti. in deževnih dni.

Na podlagi teh dejavnikov so se v Evropi izoblikovali različni podnebni tipi in skupine rastlinstva. Ker je Evropa gosto poseljena, je človek naravno rastlinstvo v veliki meri že uničil ali pa nadomestil s kulturnim rastlinstvom. Gozdove je izsekal ali močno spremenil njihovo sestavo, veliko travniških pokrajin pa je spremenil v obdelovalne površine. Zato se je močno spremenila tudi prst: danes marsikje prevladujejo antropogene prsti. Večina prvotnega rastlinstva se je ohranila le na posebej zavarovanih območjih (v narodnih parkih, naravnih rezervatih ipd.). V Evropi je okoljska zavest med najvišjimi na svetu. Varovanje narave je še posebej pomembno zaradi velikega obsega obdelovalnih in pozidanih površin.

12 | Uvod

GSE UC 2021 Notranjost.indd 12

19/08/2021 19:22