DN100114 katalog slovenscina 2010 splet 2

Page 1

znanje nas dela velike

Ĺ OLSKO LETO 2010/11

Rokusova

slovenĹĄÄ?ina V DRUGEM IN TRETJEM TRILETJU OSNOVNE Ĺ OLE EKO EKOLOĹ KO EKOL GRADIVO

EKO OLOĹ KO GRADIVO

EKO OLOĹ KO GRADIVO Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina KriĹžaj Ortarr in Marja BeĹĄter Turk

SlovenĹĄÄ?ina za vsak dan UÄŒBENIK

ZA SLOVENĹ ÄŒINO V 7. RAZREDU OSNOVNE Ĺ OLE

POSODOBLJENA IZDAJA

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina KriĹžaj Ortar in Marja BeĹĄter Turk

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina KriĹžaj Ortar in Marja BeĹĄter Turk

Gradim slovenski jezik 4

3. IZDAJA

Gradim slovenski jezik 5

UÄŒBENIK

ZA SLOVENĹ ÄŒINO V 4. RAZREDU OSNOVNE Ĺ OLE

UÄŒBENIK

ZA SLOVENĹ ÄŒINO V 5. RAZREDU OSNOVNE Ĺ OLE

POSODOBLJENA IZDAJA

2/17/09 2:19:08 PM

4:> 4:>;>w:> 6A038E>

EKOLOĹ KOLOĹ KO Ĺ KO GRADIV GR RADIVO Nana Cajhen, Cajhen, Nevenka Drusany, Drusany, Dragica Kapko, Kapko, Martina KriĹž KriĹžaj Ortarr in Marja BeĹĄ BeĹĄter Turk

SlovenĹĄÄ?ina za vsak dan

14A8;> BERILO

iP # aPiaTS ^b]^e]T ƒ^[T za 4. razred osnovne ĹĄole

8

UÄŒBENIK ZA SLOVENĹ ÄŒINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE Ĺ OLE

4. IZDAJA

<X[T]P <X[TeP 1[P XĂł 6PYP :^b 3aPV^ <TV[XĂ´ Milena Mileva BlaĹžić, Gaja Kos, Drago MegliÄ?, =T P AXc[^_ X] <PaXYP]RP 0YƒP EX X]cX] NeĹžka Ritlop in Marijanca AjĹĄa ViĹžintin

4 # EKOLOĹ KOLOĹ KO Ĺ KO GRADIV GRA RADIVO

BERILO

za 7. razred osnovne ĹĄole

Milena Mileva BlaĹžić, Blanka BoĹĄnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Ĺ˝bogar in Marica Ĺ˝vegliÄ?

7

7

znanje nas dela velike

PREGLEDNICE sestavni deli kompletov

4–7

PREDSTAVITEV KOMPLETOV jezikovni pouk

8–11

književni pouk

12–15

DODATNO GRADIVO gradivo za izbirne predmete

16–17

zbirki Znam za več in PLONK

18

kontaktni podatki

19

Ljubim – po slovensko, namensko! Da bi bila slovenščina dolgočasna in nepriljubljena – le kje ste slišali kaj takega, lepo vas prosim! Vem, vem – porečete, da me luna trka, in, roko na srce, vsaj deloma vam moram dati prav. Mislim, ne tega, da sem malo za luno, temveč – da, prav imate, tisto o slovenščini se res (pre)pogosto sliši. Vendar pa moram takoj tukaj in zdaj povedati, da se temu upiram. In to naj bo s krempljem podčrtano (če si smem podobo sposoditi pri mojstrici slovenske besede). Kot slovenistka, učiteljica z nekajletno kilometrino na učilniškem parketu, sem bila prav zaradi svojega notranjega občutka vesela ugotovitev raziskave, ki jo je po naročilu Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo RS izvedel Inštitut za civilizacijo in kulturo in na katere smo slovenisti, vajeni vsega hudega,  – tole sem nujno morala vriniti –, težko čakali. Tezo o nepriljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega predmeta so rezultati vsaj zamajali, če že ne ovrgli. Med poukom angleščine in slovenščine po priljubljenosti, tako raziskava, ni statistične razlike. Pouk slovenščine je bolj priljubljen od pouka matematike in družbe ter manj priljubljen od pouka zgodovine in geografije. Zlata sredina, torej. Sprejemljivo. Hočem reči: Sprejemljivo? Raba jezika je izbira. Zavestna odločitev vsakega posameznika. So ljudje, ki se tega zavedajo, in oni, ki jim to (še) ne pride do živega. Za to, da ljubim, namensko, kar je izrečeno in zapisano prav po slovensko, moram slovenščino poznati; če nekaj dobro poznam, lažje izbiram.

Spoštovani učiteljice in učitelji, profesorice in profesorji! Želim vam, da bi se vaši učenci pri pouku slovenščine dobro počutili, da bi se radi sprehajali po poteh, ki jim jih boste pretanjeno razkrivali; in da bi pri vaših urah zadovoljno v znanju rasli tako tisti, ki jih verzi in zgodbe ponesejo v kodrlajsasto zelene sanjarije, kot tisti drugi, ki razmišljajo logično in stvarno. Naj bo slovenščina jezik samozavestnih in ozaveščenih ljudi in prostor omikanega in odprtega dialoga. Če lahko k temu prispevajo tudi gradiva, ki jih za vas in vaše učence s tehtnim premislekom pripravljamo pri naši založbi, bom še toliko bolj vesela.

Dubravka Berc Prah, urednica za slovenščino Založbe Rokus Klett

R O K U S O VA S L O V E N Š Č I N A V D R U G E M I N T R E T J E M T R I L E T J U

jezikovni pouk posodobljen delovni zvezek

EKO OLOŠKO GRADIVO

4. razred

posodobljen samostojni delovni zvezek E O

posodobljen učbenik

EKO OLOŠKO GRADIVO

EKO OLOŠKO GRADIVO

učbenik

EK EKO KOLOŠK KO O GRADIV IVO O

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko,

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Gradim slovenski jezik 4

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Martina Dragica Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Gradim slovenski jezik 4

Gradim Gradim slovenski jezik 4 slovenski jezik 4 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del el SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. del POSODOBLJENA IZDAJA

DELOVNI ZVEZEK

UČBENIK

ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

POSODOBLJENA IZDAJA

POSODOBLJENA IZDAJA

POSODOBLJENA IZDAJA

GSJ 4 SDZ 2009 1 del.indd 1

GSJ4 prenova 2008.indd 1

7/1/09 12:51:24 PM

3/16/09 1:10:44 PM

EKO EKOLOŠKO EKOL GRADIVO

EKOL EKOLOŠKO EKOLO GRADIVO

EKO EKOLOŠKO EKOLO GRADIVO

5. razred 3. IZDAJA

Gradim slovenski jezik 5

2.

2. Gradim Gradim slovenski jezik 5 slovenski jezik 5

3.

Gradim slovenski jezik 5

IZDAJA

IZDAJA

IZDAJA

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

UČBENIK

EKOLOŠKO EKOL EKO OLOŠKO GRADIVO

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

12:51:24 PM

GSJ 4 SDZ 2009 1 del.indd 1

2/17/09 2:19:08 PM GSJ 4 DZ NASLOVNICA.indd 1

ZA SLOVENŠČINO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA SLOVENŠČINO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

spomladi 2011

6. razred

spomladi 2011

EKO OLOŠKO GRADIVO

spomladi 2011

EKO OLOŠKO GRADIVO

EKO OLOŠKO GRADIVO Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

Slovenščina za vsak dan

7

Slovenščina za vsak dan

UČBENIK

7

Nana Cajhen, Cajhen j , Nevenka ka Drusa Drusany, Drusany ny, Dragi Dragica Kapko, Martina Križaj Kriiža aj Ort Ortar rtarr in Ma Marja Bešter B Turk Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

7

Slovenščina za vsak dan dan Slovenščina za vsak dan SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

EEKO KOL KO OLOŠK KO O GRADIVO

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

7

ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. DEL SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENŠČINO V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE, 1. DEL POSODOBLJENA IZDAJA

POSODOBLJENA IZDAJA

POSODOBLJENA IZDAJA

POSODOBLJENA IZDAJA

7. razred

SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1

/11/09 12:53:42 PM

SZVD SDZ 2009 naslovnica 1del.indd 1

6/11/09 12:53:42 PM

EKOLOŠ K KOLOŠKO EKOLO KOLOŠKO ŠKO GRADIV GRA ADIVO

EKOLOŠ KOLOŠKO ŠKO GRADIV GRA ADIVO

EKOLOŠ KOLOŠKO ŠKO GRADIVO GRA ADIVO

Slovenščina za vsak dan

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

Nana Cajhen, Cajhen, Nevenka Drusany, Drusany, Dragica Kapko, Kapko, Martina Križ Križaj Ortarr in Marja Beš Bešter Turk

Nana Cajhen, Cajhen, Nevenka Drusany, Drusany, Dragica Kapko, Kapko, Martina Križ Križaj Ortarr in Marja Beš Bešter Turk

8

Slovenščina za vsak dan

Slovenščina za vsak dan an Slovenščina za vsak dan SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

8

8

DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA SLOVENŠČINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

ZA SLOVENŠČINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

4.

3.

IZDAJA

IZDAJA

IZDAJA

8. razred

4

spomladi 2011

8

ZA SLOVENŠČINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

UČBENIK

4.

9. razred

usa usany any, Drag agicca Kapko, arr iin Marja aB Be ešter Turk

spomladi 2011

spomladi 2011

3. IZDAJA

knjiĹževni pouk samostojni delovni zvezek

novo berilo

berilo

samostojni delovni zvezek

4:>; 4:>;>w:> 6A038E>

14A8;> BERILO

iP # aPiaTS ^b]^e]T ƒ^[T za 4. razred osnovne ĹĄole

<X[T]P <X[TeP 1[P XĂł 6PYP :^b 3aPV^ <TV[XĂ´ Milena Mileva BlaĹžić, Gaja Kos, Drago MegliÄ?, =T P AXc[^_ X] <PaXYP]RP 0YƒP EX X]cX] NeĹžka Ritlop in Marijanca AjĹĄa ViĹžintin

4 #

spomladi 2011

spomladi 2012

EKOLOĹ KO EKOLOĹ K OĹ KO GR GRADIV RADIVO

za 7. razred osnovne ĹĄole

BERILO

delovni zvezek

Milena Mileva BlaĹžić, Blanka BoĹĄnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Ĺ˝bogar in Marica Ĺ˝vegliÄ?

7

spomladi 2011

spomladi 2012

5

S E S TAV N I D E L I U Č B E N I Š K I H K O M P L E T O V

Jezikovni pouk Gradim slovenski jezik 4–6 4. razred

samostojni delovni zvezek učbenik delovni zvezek DVD z avdio- in videoposnetki novo

interaktivni učbenik priročnik za učitelje na www.devetletka.net dnevne priprave na www.devetletka.net letne priprave na www.devetletka.net dodatno gradivo za učence na www.devetletka.net rešitve (k učbeniku le v e-obliki, k delovnemu zvezku in samostojnemu delovnemu zvezku pa v tiskani in e-obliki na www.devetletka.net)

5. razred

Posodobljena izdaja

Dosedanja izdaja

   

   

spomladi 2010

poleti 2010

   

poleti 2010

–––

poleti 2011

–––

poleti 2010

 

  

poleti 2010

  

–––

poleti 2010

–––

poleti 2010

jeseni 2010

Posodobljena izdaja

spomladi 2010 spomladi 2010

jeseni 2011

Dosedanja izdaja

Književni pouk Svet iz besed 4. razred

5. razred

6. razred

Svet iz besed

Svet iz besed

Svet iz besed

–––

 

 

 

–––

–––

Novi svet iz besed

berilo samostojni delovni zvezek

spomladi 2010

novo

interaktivno berilo

poleti 2010

–––

novo

berilo za otroke s posebnimi potrebami na računalniški zgoščenki

poleti 2010

–––

–––

–––

priročnik za učitelje na www.devetletka.net

jeseni 2010

dnevne priprave na www.devetletka.net

jeseni 2010

nekaj primerov v priročniku za učitelje

nekaj primerov v priročniku za učitelje

letne priprave na www.devetletka.net

jeseni 2010

DVD z avdio- in videoposnetki

jeseni 2010

spletne strani www.svetizbesed.com

jeseni 2010

    

    

računalniška zgoščenka za učence

–––

dvojna avdio zgoščenka

–––

nekaj primerov v priročniku za učitelje

    

 Potrditev dosedanjih in posodobljenih ali novih izdaj velja brez omejitve, razen če se spremenijo učni načrti. V tem primeru njihova potrditev velja še dve leti po objavi spremembe.

6

Slovenščina za vsak dan 7–9 6. razred

7. razred

8. razred

Dosedanja izdaja

Posodobljena izdaja

Dosedanja izdaja

Dosedanja izdaja

Dosedanja izdaja

   

   

   

spomladi 2010

poleti 2010

   

   

–––

poleti 2010

–––

poleti 2011

–––

–––

  

poleti 2010

poleti 2010

  

  

–––

 

   –––

poleti 2010

–––

–––

poleti 2010

8. razred

9. razred

Svet iz besed

Svet iz besed

Svet iz besed

–––

 

 

 

poleti 2010

–––

–––

–––

poleti 2010

–––

–––

–––

jeseni 2010

jeseni 2010

nekaj primerov v priročniku za učitelje

nekaj primerov v priročniku za učitelje

nekaj primerov v priročniku za učitelje

    

    

    

jeseni 2011

Posodobljena izdaja

9. razred

spomladi 2010 spomladi 2010

jeseni 2011

Novi svet iz besed 4–9 7. razred Novi svet iz besed

spomladi 2010

jeseni 2010 jeseni 2010 jeseni 2010 ––– –––

Kompleti Gradim slovenski jezik 6 in Slovenščina za vsak dan 9 ter Novi svet iz besed 5 in 8 bodo na voljo že spomladi 2011, vsi preostali posodobljeni ali novi kompleti pa spomladi 2012.

7

KOMPLETI ZA JEZIKOVNI POUK | GRADIM SLOVENSKI JEZIK IN SLOVENŠČINA ZA VSAK DAN

EKO OLOŠ GRADIVOKO

UČBENIK

EKO

4

O EKO EKOLOŠK EKOL GRADIVO

FSC. ovo.

Kapko, Drusany, Dragica Nana Cajhen, NevenkaOrtarr in Marja Bešter Turk Martina Križaj

OLOŠKO EKO GRADIVO

5

UČBENIK

UČBENIK

7

vsak dan Slovenščina za UČBENIK

ZA SLOVENŠČINO

V 7. RAZREDU

EKOLOŠ KOLOŠKO OŠKO GRA GRADIV RADIVO

8

Nana Cajhen, Cajhen, Nevenka

Drusany, Dragica Kapko, Drusany, Kapko, Martina Križ Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk Beš

UČBENIK

rju s certifi katom FSC. lulozo, posadi jo novo.

EKO

Avtorice: dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Dragica Kapko, Nana Cajhen in Nevenka Drusany

7

Slovenščina za vsak dan

UČBENIK

ZA SLOVENŠČINO

OSNOVNE ŠOLE

V OSMEM RAZREDU

8

OSNOVNE ŠOLE

4. IZDAJA

IZDAJA POSODOBLJENA

UČBENIKNO V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE ZA SLOVENŠČI

PM

Za pouk slovenskega jezika v drugem triletju toplo priporočamo učne komplete Gradim slovenski jezik, za pouk slovenskega jezika v tretjem triletju pa učne komplete Slovenščina za vsak dan. Učni kompleti so s svojo prikupnostjo in premišljenim didaktičnim pristopom prepričali že mnoge in dejstvo, da so pred nami nove, posodobljene izdaje tega gradiva, to zgovorno potrjuje.

Samostojni delovni zvezek je namenjen tistim, ki imate raje vse, tj. razlago in vaje, na enem mestu. Gre za gradivo, ki kombinira prvine učbenika s prvinami delovnega zvezka. Učenci v učbenik praviloma ne morejo/smejo vpisovati svojih odgovorov/rešitev, v samostojni delovni zvezek pa jih lahko. Z uporabo samostojnega delovnega zvezka se izognete nepotrebnemu prepisovanju in prerisovanju (npr. iz učbenika v zvezek), učni proces poteka hitreje in bolj osredotočeno. Tako gradivo učitelju in učencem omogoča, da se pri pouku namesto z organizacijskimi ali tehničnimi zapleti zares ukvarjajo z jezikovnimi problemi in s skupnimi močmi pogosteje dosegajo višje taksonomske stopnje znanja.

Priznani in uveljavljeni avtorski ekipi je tudi tokrat uspelo pripraviti učno gradivo, ki ponuja za vsakogar nekaj – učiteljem in učiteljicam omogoča, da suvereno in samozavestno kreirajo učni proces, učencem in učenkam pa, da igrivo in zabavno rastejo v svoji sporazumevalni zmožnosti.

Samostojni delovni zvezek je zasnovan enako kot učbenik, tudi v njem učenci z lastno aktivnostjo in na podlagi različnih miselnih procesov prihajajo do spoznanj, ugotovitev, izpeljujejo lastne sklepe. Slovnična in pravopisna pravila, ki so plod učenčevega logičnega sklepanja in ki jih je treba shraniti v trajni spomin, oblikovno izstopajo, kar olajša pomnjenje. Piktogrami preprosto in učinkovito učencu povedo, katero sporazumevalno zmožnost razvija z reševanjem posamezne naloge, pestro slikovno gradivo pa poskrbi za ponazoritev obravnavanega in hkrati za sprostitev ob primernem humorju.

Avtorice svetujejo, da se odločate za samostojne delovne zvezke, ki veljajo za najsodobnejšo obliko učnega gradiva, lahko pa izberete tudi komplete, sestavljene iz učbenika in delovnega zvezka.

Samostojni delovni zvezek praviloma izide v dveh delih (zaradi obsega), priložen pa mu je tudi zvežčič z rešitvami.

2009 1 del.indd

SAMOSTOJN

ZVEZEK

ZVEZEK I DELOVNI

1. del DELOVNI ZVEZEK,

ČINO ZA SLOVENŠ

POSODOBLJENA

IZDAJA

7/1/09 12:51:24

7/1/09 12:51:24

PM

PM

1

atom FSC. tom FSC. dijo novo. ijo novo.

EKO

EEKO KOLOŠKO IVO VO EKO OLOŠKGORADIV GRADIVO

SZVD SDZ 2009 SZVD SDZ 2009

naslovnica 1del.indd

naslovnica 1del.indd

DELOVNI ZVEZEK,

Nana Cajhen, Cajhen Nevenka Drusany Dra Drusany, Dragica ca Kapko Nana Cajhen, Nevenka Kapko, K apko, Martina Križaj rtarr in Marja Drusany,Ortar arja Bešter B er Tur Dragica Turk T urk Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

77

ščina za vsak dan SloSlo venven ščin a SAMOSTOJNI DELOVN za vsak dan I ZVEZEK SAMOSTOJNI DELOVN

SAMOSTOJNI

ZA SLOVENŠČ INO V 7. RAZREDU I ZVEZEKOSNOVNE ŠOLE, 1. ZA SLOVENŠČ INO V 7. RAZREDU DEL OSNOVNE ŠOLE, 1. DEL

POSODOBLJENA IZDAJA POSODOBLJENA IZDAJA

Slovenščina za vsak dan

Slovenščina za vsak dan

SAMOSTOJNI

DELOVNI ZVEZEK,

1. DEL

1. DEL

7 7

1

1

6/11/09 12:53:42 PM

EKOLOŠK EKOLO KOLOŠKO OŠKO EKOLOŠ KOLOŠKO ŠKO GRA GRADIVO

8 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

8

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortarr in Marja Bešter Turk

apko, apk Tur urk

Slovenščina za vsak dan Slovenšč ina za vsak dan SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK

ZA SLOVENŠČINO SAMOSTOJNI V 8. RAZREDU DELOVNI ZVEZEKOSNOVNE ŠOLE ZA SLOVENŠČINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

88 3.. 3. 3 IZDAJ IZDAJA DAJA

IZDAJA

radim GraGdi slovmensk slov enski jei jezik 5 zik 5

Gradim slovenski jezik

Gradim slovenski jezik

1. del SAMOSTOJNI

SAMOSTOJNI

ZVEZEK I DELOVNI ŠOLE, 1. del SAMOSTOJN OSNOVNE ČINO V 4. RAZREDU K ZA SLOVENŠ VNI ZVEZE1. del I DELO LJENA IZDAJA SAMOSTOJN OSNOVNE ŠOLE, POSODOB V 4. RAZREDU

1

Delovni zvezek je zamišljen kot smiselna dopolnitev učbenika. Prinaša številne naloge, ki učitelju omogočajo diferenciacijo in individualizacijo pouka, učencem pa ponujajo možnost za odpravo morebitnih vrzeli v procesu usvajanja znanja, za ponavljanje in utrjevanje. Primeren je tako za delo v šoli (individualno ali skupinsko, v dvojicah) kot za delo doma. V njem boste našli različne tipe privlačnih in zanimivih vaj, ki učence pritegnejo. Delovnemu zvezku je priložen tudi zvežčič z rešitvami. 8

Gradim jezik 4 venski zik 4 Grad sloim slovenski je

Slovenščina za vsak dan

2009 1 del.indd

5

Nana Cajhen , Neven Martina Nana Cajhen Križaj Ortar ka Drusany, Dragic , Neven in Marja Martina a Bešter Turk Kapko, Križaj Ortar ka Drusany, Dragic in Marja a Bešter Turk Kapko,

Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Bešter Turk Nana Cajhen, Ortar in Marja Martina Križaj Dragica Kapko, Nevenka Drusany, Bešter Turk Nana Cajhen, Ortar in Marja Martina Križaj

ki jezik

DELOVNI ZVEZEK, GSJ 4 SDZ

GSJ 4 SDZ

EKO OŠKO EKOL O GRADIVO OŠKO GRADIVO

SAMOSTOJN I DELOVNI

4

4

ki jezik

Obravnava besedilnih vrst je smiselno povezana z obravnavo slovničnih in pravopisnih tem, skrb za razvoj posameznih sporazumevalnih zmožnosti pa je uravnotežena. Pomembno poudarjeni sta tudi medkulturnost in razvoj digitalne zmožnosti, brez katere v sodobnem svetu najbrž ne bo več mogoče stati inu obstati. Tisto, kar je ob vsem tem najpomembnejše, pa je dejstvo, da učbenik učenca v procesu gradnje znanja ne prepušča samemu sebi, marveč ga sistematično opremlja z naborom bralnih in učnih strategij, ki mu bodo prišle prav pri slehernem učenju. Učenec je v učni proces tako vključen kot aktiven subjekt, ki ves čas uzavešča svoje početje in s tem neprisiljeno razvija odgovornost za svoje učenje.

5

EKO

EKO

p ju s certifik atom FSC. elulozo p rju s , posadi certifik jo novo. atom FSC. elulozo , posadi jo novo. EKOL EKO

KOLOŠKO EK EKO VO IVO GRADIV OLOŠKO EKO GRADIVO

Gradim slovens

Učbenik je osnovna enota učnega kompleta v katerem koli razredu. Zasnovan je v skladu s sodobnimi spoznanji didaktike jezika, tj. procesno in dialoško, in z veliko posluha za učenca. To je razvidno iz: • skrbno izbranih izhodiščnih besedil, ki so aktualna, po tematiki in slogu pa prilagojena starosti in interesom otrok v posameznem razredu; • poteka obravnave posameznega jezikovnega problema, ki pri učencih spodbuja številne miselne procese, od opazovanja, primerjanja, argumentiranja, samostojnega razmišljanja in raziskovanja do povzemanja, logičnega sklepanja in vrednotenja; • pestrega slikovnega gradiva, ki vključuje zemljevide, slike, fotografije in duhovite ilustracije.

Slovenščina za vsak dan

2:19:08

Gradim 5 slovenski jezik

Gradim slovens

2/17/09

IZDAJA

vsak dan Slovenščina za

Gradim slovensk i jezik 4

UČBENIK

ZA SLOVE NŠČINO V 4. RAZRE DU OSNOV NE ŠOLE POSODOBLJE NA IZDAJ A

3. Slovenščina za vsak dan

Kapko, Drusany, Dragica Nana Cajhen, Nevenka Marja Bešter Turk Ortar in Martina Križaj

i jezik Gradim slovensk

Gradim slovenski jezik

Nana Cajhen , Neven Martina Križaj Ortar ka Drusany, Dragic a in Marja Bešter Turk Kapko,

SAMOST OJNI SAMOST OJNI DEL DELOVNI ZVEZEK OVNI ZVE ZEK

ZA SLOVE NŠČINO V 5. RAZRE ZA SLOVE DU OSNOV NŠČINO NE ŠOLE V 5. RAZRE DU OSNOV NE ŠOLE

2. 2. IZDAJ IZDAJA DAJA

IZDAJA

DVD z avdio- in videoposnetki je nepogreĹĄljiv del uÄ?iteljevih orodij pri pouku slovenĹĄÄ?ine. Koliko bolj Ĺživa in avtentiÄ?na je obravnava npr. novice, poroÄ?ila, pogovora, Ä?e si uÄ?enci vse te besedilne vrste lahko tudi ogledajo! Posnetek lahko predvajate enkrat ali dvakrat, uÄ?enci lahko Ĺže med gledanjem reĹĄujejo pripadajoÄ?e naloge v delovnem zvezku ali samostojnem delovnem zvezku, lahko pa se o posnetku pogovorite tudi po ogledu. Vsi posnetki so primerne dolĹžine in jih je mogoÄ?e smiselno (s pripravo na gledanje in sklepno umestitvijo po gledanju) vkljuÄ?iti v uÄ?ni proces oz. v posamezno uro. Za boljĹĄi pregled nad vsebino DVD in za laĹžjo vsebinsko analizo posnetih besedil je DVD dodana tudi knjiĹžica z zapisi vseh posnetih besedil.

?aXa^ĂŠ]XZ Z iP d iP dĂŠXcT ĂŠXcT[[YT YT DE>3

Marja BeĹĄter Turk in Martina KriĹžaj Ortar

Gradim slovenski jezik 4 Gradim slovenski jezik 5 Gradim slovenski jezik 6 SlovenĹĄÄ?ina za vsak dan 7 SlovenĹĄÄ?ina za vsak dan 8 SlovenĹĄÄ?ina za vsak dan 9

Interaktivni uÄ?benik vam omogoÄ?a, da uÄ?ne cilje doseĹžete tudi po drugaÄ?nih poteh in se s tem pribliĹžate uÄ?encem, ki jih je treba motivirati drugaÄ?e, ki potrebujejo nazornejĹĄi prikaz in se laĹžje uÄ?ijo, Ä?e kaj sami (konkretno) naredijo/izpeljejo. Posamezni uÄ?enci se lahko veÄ?krat med uro sprehodijo do interaktivne table, pred oÄ?mi soĹĄolcev reĹĄijo nalogo, ki ste jo izbrali in zato tudi npr. poveÄ?ali. Neprijetnosti s tem, da uÄ?enci ne bi vedeli, kaj je treba v danem trenutku poÄ?eti, odpadejo, ker se uÄ?encem projicira naloga iz njihovega tiskanega gradiva. UÄ?enec lahko na projicirano piĹĄe in nalogo reĹĄi, kot bi jo reĹĄil v svojem delovnem zvezku oz. samostojnem delovnem zvezku. Kjer je to smiselno, smo vkljuÄ?ili tudi dodatne interaktivne naloge, za katere raziskave kaĹžejo, da uÄ?ence moÄ?no pritegnejo, zaradi viĹĄje motivacije pa je njihovo uÄ?enje uÄ?inkovitejĹĄe. Za uporabo naĹĄih interaktivnih uÄ?benikov potrebujete raÄ?unalnik, projektor in projekcijsko platno ali interaktivno tablo; zadostuje Ĺže osnovno poznavanje dela z raÄ?unalnikom, saj je uporaba interaktivnih uÄ?benikov izjemno preprosta. ÄŒe na ĹĄoli Ĺže imate interaktivno tablo, pa doslej morda ĹĄe niste imeli ideje, kako jo uporabiti, so naĹĄi e-uÄ?beniki kot nalaĹĄÄ? za vas.

PRIROČNIK ZA UČITELJE – UVOD

ZA SLOVENĹ ÄŒINO V 4., 5., 6., 7., 8. IN

9. RAZREDU OSNOVNE Ĺ OLE

! ! Bc BceP ePa]^ i] P]YT 1TbTSX[P ZX YX W b_aTYT\ P\^ ^i c QTbTSX[P e^aX\^ ^ eT[XZ eT ^ eT ]TĂŞT\ V^ \^ WXcaT db_Tƒ]^ YT X] dĂŞX] e^aXY^ çT ĂŞX]ZZ^eX b_^a b_ Pid\ ^ cT\X cd ^eXcT cTYT YT b_ TeP]YT _^ b_aT YTVP P[X b aTYT\ YT\P _aTYT\]XZ P\^ \^ ^ \T\Q]^ e^YTVP ^i c i ce^ ^eXW ^e b_^ e^aX\ cdSX bceP aX\^ ^ QT QTbbTSX a^ĂŞTeP[ĂŞT a]^ T]RX TSX[^ b_^i]Pe] [^ I IPc eXW bcePa] Pc^ Y Z[^_TSXĂŞ ^ YT ?aXa^ĂŠ]XZ ePa]XW X] T iP T i\ T i ^ ]^ iP ]^ i]P]Y iP dĂŠXcT[ QTbTSX[] bcX cY i\ T c^ YT _aTb^YP] YT DE> XW XiZdƒT ^ ]^bcX ^ aTid[cPc YP dbceP cX ^_ 3 ]Y ]YTV^ _Pi^ Pi^eeP]Y aYP]YP d_ P]YP eXW X]cTaT P _^ _^\ \]YT ^aPQT r ]YT] b^e ]YTV ]YP YP [^ X_S [^VXĂŞ X_S ^eT VXĂŞ] ]TVP TVP \Xƒ \Xƒ[[YT]Y YT]YP b_^i]PeP P bZ bZ[~ [T_P T_P] [X X] bX di ]YP YP PeTÂƒĂŞP[X a ~ b_^i]PeP " 9T " 9TiXZ Pi]T bcaP iXZ^ ^e]P [X X] bX di e]P i\^ cTVXYT _^ PeTƒ ]^bc V^eP T]^V ĂŞP[X cX_XĂŞ] ç[^eTZ YT aYP]YP X] ^e^a]P Q ^ iVaPSQ^ TSX]^ QXc S^_Xb^eP TbTSX[P aP ^ YT Z SP]XW ea ]YP i]XW eabc X bT b_^aP ~ aPieXYP[X b_^aPid\ bc _^ X] ^ id\TeP i V^e^a^e X i\^ ]^b QYPe[YT]P TeP]YYT iT ] S^_Xb^ QTbTS]X c aPid\T e aPi]XW \TS [^ _^\T\ ~ aPieXYP[X e* QTbTS]X Y \ YTiXZ^\ I eP]YP T] Q]^ ^Qe[[PSP XYXW X] b TiXZ bT i\^ ]^b ^V^e^a]XW Pc^ YT iP PSP] bTbc^YX Xi XRTa iPc^ SP ]YT ^ YT ^ii i] c eaTS]^c QTbTSX[ dĂŞX]Z^eXc^ i]P QTbTS cT ]_a e _^eTS P]YT \]T]YP ]YT S T]YP cdYXW QX aPi]XW ea SP] a Xi _aPeX[ P]TV TVP T]^V^e^ P QT PeX[ iP ] bc X X] X X] Xi _a QTbT iP ]YXW^e bTS] S]TV a]XW QTbT TVP PeX[ iP ]YXW^e ~ aPieXYP[X P YTi i\^ ]^b ^ _^eTi^ YTiXZ XZP P :T SX[ X] dcT\ :Ta c iVaPYT] eP]YT bZ i\^ ]^b ^ b[d a dƒ]^ ƒ]^ ^i e T[YTeP]YP P Xi _^X\ [PSP]YT e c S^ Xe[YP ^i eXS]^ ~ eaTS]^cX[ be^YTVP _aPe^aTĂŞ eXƒYT T]^ T]^eP[]T ]YP cdYXW ^Q[XZ^eP ]T X] _aP X i\^ ]^ b[^e T]^V^e^a cT ]YT YT ĂŞ[^ _aPe^_Xb ^ePa PabZ bZT bc b_aTYT\ ]XW QTbTS T d_ eTZ^eP YT ~ b_^i d_^ ]T i\^ ]^bc ^eTS eTS^ ?^X\T]^e P]YP ^eP[ X[ X] iXZ^ ]PeP eP[] T]^ ]T b XiaTZ e]P X T bZZ[PS [X X] _aTXi V^e^a]XW P]YP be^Y [PST P[]P b[^e P T]Yb ]YbZZT b ZdƒP[X aPi QTbTSX[ ~ b_^i]PeP XW ^QĂŞdcXY T b[^ PabZP i\ [^e] e]XĂŞ] ]T bcaPcT XĂŞ]T QTbTS X] T ^ ]^bc _^ [X X] bX di VXYT QTbTS]XW QT b_aT PeTÂƒĂŞP[X a \T]X iP _ YT\P]YP Q ~ b_^i]PeP ieTi iP b Pi]T bcaP aTYT\]XZP TbTSX[P ]YXW^eXW [ _^a^ĂŞTeP [X X] bX di cTVXYT b_ i\^ ]^b TeP[[RP _ Pbc]^bcX Pbc PeTÂƒĂŞP[X ] RP _P i\ ^a^ĂŞP]YP c aPid\T STYP]Y r T]^V^e^a D_^e ^ ]^bc _^ PĂŞT[P db_Tƒ] eP]YP ]XW QTbTS TS^eP[] X\T]^eP] P[]P bZ[P TVP V^e^ X[ YP QXcXY b ~ b_^i]PeP ST]YbZP a]TVP ]P aPid\Te cePaX b[^e]XĂŞ] bc^_P]YP [X X] bX di P]YP [^VX ĂŞ]P " Ce^aXY^ P i\ X] _XbP] PeTÂƒĂŞP[X c i\^ ^ ]^ ĂŞ]XW aPi\ ]^bbc YT V^e^aXY^ YP X_XĂŞ]^ iVa c YT i i\^ ]^b iP _ TaXY e P _aT _Xƒ aTYT\ _^e PSQ^ YT\] TY^ c aPid\T eTSX TSX X X] e ]XZP QTbTSX[P XZP i SP]XW QT Se^V^e^a ] e iieTi i\^ \^ ]^b eP]YP _a eTiP X] bXRTa ]^bc bTSX[]XW PW _ W _^ c aPi\TaXY e ]P QTbTS T_^i]PeP ^eTS eTSXX iP eabc iP b X[P aPi]XW _^eTSX X ]YP [^VXĂŞ]XW a b_^ _^a^ a^ĂŞT ~ ĂŞTeP ] e ieTiP eabc X] b eP[RP ?aPe^aTĂŞ [RP _ Pi\TaXY e _P P aPieXYP[X i\^ ]^b W _^eTSX XRTa iPc^ SP bcePa]^b ]P i\ c ce^aYT]Y \^ ]^bc QX cX cTa XiaP ]TdaPS]X P dbcaTi] _^\T]X ^ ?aPe^_Xb P]YP cTW W X] daPS XW aPid\ Qe[PSP]Y ]P i\^ P]YT ]XW _^V^e \^ ]^bc [YXeXW _aP T _ae _aeXX] X] ~ _aTXi ZdƒP ] X] _aPe _P _^\T ^a^e X] S eX[]XW X] _aPeX[ Z] [X aPi]T b ]X ^Qe[PS ^_Xb^e dĂŞX]Z^eXcXW YX ]T XiaT PSP] caPcTVXYT P]YT ~ dSTYP]YP ZT YT _a _aeX eX] X _^V^ePaYP ] X] ] _aP _aPeeX[ _ [X ]PĂŞT[P db_ ]YP X X[ _Xb XbP] ] S^ P]YP YP SP _Xb^eP]Y Tƒ]TVP _ SP] ~ eaTS]^cX[ ]TVP # TVP YTiXZ # I\ P I\^ YTiXZ ^V^ePaYP] ^ ]^ ]^bbc ]T X be^YT _^ P c ]TQT YP X] S^_ QTbT V^e^aT X] bTS]TVP b_ CP bTbcPe Xb^eP]YP S^_Xb^eP S^_XbT c ^aPid\T X]P b_^aP ]YP* Ta be^Y^ i eP]YP id\TeP[ T]^V^e^a \^ ]^bc T ]T i\^ ]TQTbTS] _^V^ePa ]P QTbTS XW b_aT\[ ]^bcX ^Qb YP]YP X] X[P aPi]XW YTeP[RTe TVP VP aP ~ aPieXYP[X [ aPid d_^aPQ^ id\ eabc X] b \Te V^e^aYT]Y TeP] P]YT ]TQTbTS] YT ]T XRTa iPc^ SP i\^ ]^b ]TQ P _X QTbT TbTS bP]Y c ce^aYT]Y XW b_aT S]XW ]XW b P cTa QX cTa ce b_^ aT\[YTeP ce^a _^a^ ^aYT] P dbcaTi] a^ĂŞX[ YT]YT ĂŞX[ X] X] T]^V^e^a]XW Q [RTe V^e^ YT ]T ]TQ XW aPid\ QTbT TbTS TbTSX[ aPi aYT]YP _X S]XW ]XW b [YXeXW _aP b_^ _XbbP]Y ~ _aTXiZdƒP _^a^ ]XW eabc a^ĂŞX[ P]YP ĂŞX[ X] P X] b eX[]XW X] b\X \XbT [X aPi]T b bT[] dĂŞX]Z^eXcXW []^ ^ caPcTVXYT ~ dSTYP]YP $ $ ?a b_^a^ĂŞP] ?aPV PV\ [X ]PĂŞT[P db_ \PcX PcXĂŠ] YP ĂŠ]P P b[^ b[^V V^e] Tƒ]TVP V ^e P i\^ ]^ B_aTYT\P QTbTSX[ ^e^a]TVP ]YT X] ce^ bc ]Pbc^_P aYT]YT QT ~ eaTS]^cX[ ]YP P[X _Xb b_^a^ĂŞTe bTSX[P _^ P]YP T]^ P[TR _aX b X be^YP T] cTZPcP e V^e^a]XW _aTYT ^V^e SP]X \P]Yd ^i XW ^Z W ^Z^[XÂƒĂŞ ^a]P QTb YT ]PbcP[^ QTbTSX[ ce^aYT]Y TSX[P X] b X]PW iPc QTbTSX[^ d QTbTSX ^ \^aP _a # BXbcT\ e^Y^ i\^ ^i e ZPc ZPcTaXW Q [P aPi\Xƒ PcXĂŞ] ]^b TYT\ c ce^aYT]Y ]XZ ^i ^ aPieXYPY^ VaP [YPcX cdSX ^ QTbTSX P T]^V^e [^ b_aTYTc ^ ^Z^[XÂƒĂŞ S]XZT bT ~ Q^[YT aPid ^a]XW Tc^ X]PW e ZP ^ cT bcPeX]T b cTa b a bT T \^ \^aP cTaXW \T[X cdYP _^aPid\ aP ]P ]P] ]YT d YT dbbcaTi QTbTSX[P TeP[]T i\^ ~ caTi] ]^ ^ ^ ^S X] SieP iePcce^aX[X dbcaTi]TYƒP ]^bcX X] c^ iPc^ S APieXYP]YcX X aPid\[Y P QX XeTYƒP _a T VaPS]XZ PeX[]TYƒP ^e bTbcP i\^ ]^b X] dĂŞX]Z^eXcT eX] b_^aP cX cY _^X\ id\TeP[]T i YƒP QTbTS T]^eP[]T \^ ]^bc X[P \TcPYTiXZ d_^eTS^ X eZ[YdĂŞdY ^e]T i\^ eP[] T aPieXYP] T _aPe^a ]^bcX cTa YT YTiXZ^e]T TĂŞ]T X] _ i\^ ]^b aPe^_Xb] cX ]TQTbT T _aPV\ S]TVP b_ =PƒcTcT S PcXĂŞ]T X] ^aPid\T TYPe]^bc eP]YP X dĂŞT]RTe bX ^V[TY\ ^ _^Sa^Q ]TYT

$

&

Dodatno gradivo v elektronski obliki boste naĹĄli na spletni strani www.devetletka.net. Gre za: • reĹĄitve (k uÄ?beniku, delovnemu zvezku in samostojnemu delovnemu zvezku), • preglednice, pravila, primere povedi, miselne vzorce, ki bi jih uÄ?enci sicer morali prepisovati iz uÄ?benika v zvezek, tako pa si lahko gradivo natisnejo doma ali pa jim ga natisne uÄ?itelj v ĹĄoli (pri pouku tako ne izgubljajo Ä?asa in energije, marveÄ? se osredotoÄ?ijo na reĹĄevanje zastavljenih problemov), • dodatne naloge za utrjevanje in preverjanje znanja, • dodatna besedila in dodatne videoposnetke. Na omenjeni spletni strani najdete tudi ĹĄtevilne koristne povezave in interaktivne kvize, s katerimi lahko dodatno zaposlite mlade radovedneĹže. PriroÄ?nik za uÄ?itelje ponuja natanÄ?ne opise vsake posamezne enote, od operativnih ciljev in uÄ?enÄ?evih dejavnosti do uÄ?enÄ?evega in uÄ?iteljevega samovrednotenja. PrinaĹĄa predloge nalog za preverjanje in pri nekaterih enotah tudi predloge dodatnih besedil. UÄ?itelju poskuĹĄa olajĹĄati delo, saj ponuja primere miselnih vzorcev, s katerimi je mogoÄ?e izpeljati t. i. umeĹĄÄ?anje v veliko sliko ob koncu obravnave teme ali uÄ?encem olajĹĄati povzemanje. Omenjene miselne vzorce je dovoljeno razmnoĹževati. JA OSEBE OPIS Ĺ˝IVLJEN 5. tematski sklop: Martina SlomĹĄka Vrhnika Kolar, OĹ Antona

Kav nik U iteljica: Vanja

Letna priprava je zasnovana pregledno in dovolj podrobno; zagotovo vam bo v pomoÄ? pri naÄ?rtovanju dela z naĹĄim gradivom. Vsak tematski sklop je opremljen tudi s temeljnimi (problemskimi) vpraĹĄanji za uÄ?ence, kar je njena posebna prednost. Dnevne priprave pripravljajo preizkuĹĄeni in priznani uÄ?itelji praktiki. V njih boste zagotovo naĹĄli marsikatero idejo za svoje delo v razredu. Letne in dnevne priprave najdete na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva.

A OSEBE ŽIVLJENJ 07) sklop: OPIS in vsak dan 7, str. 103–1 5. tematski za vsakdan (V: Slovenť ina Od zore do mraka Naslov enote: ka ťt. ur: 3 Predvideno a Slomťka Vrhni Antona Martin OŠ, Razred: 7. Kolar Kav nik U iteljica: Vanja evanje bralno razum ilne vrste) – vnava besed osebe (obra Opis Şivljenja 1. u na ura: JA STRATEGI U NA U enci IZOBR. STOPNJE V j U itel ESU PROC jo naj si ogleda ncee prosim, U enc cijo na str. 103. tracijo ilustra 5. v skupine po encee razdelim list papirja. $ U enc OPIS ŽI .")- /&$ ( 5. tematski sklop: Martin aki skupini dam Vsaki OŠAntona na Kav nik Kolar, *+ 0( ($ ) jih, naj o osebi povedi. U iteljica: Vanja osim Prosim ( iji napiťejo nekajajo z afiji !)-)"+ !#$# tograf fotogr si pomag # naj u anje) #$,% pisanj ri Pri ')-#/ vljanje in utrjev jimi vpraťanji: nja osebe (pona aslednnjimi nasled Şivlje ,-+ (# afiji? Opis fotogr2. u na ura: • Kdo je na TEGIJA poklic? U NA STRA kťenn je njegov Kakť R. • Kakťe U e . NJE V IZOB Sklepaj po ozadjuSTOP ja ob ESU ukvarPROC U itelj se ta oseba a • S im U enci poro delavnikih? na nalog (in sicer alnih impulzov j, kako • Iz neverb str. 105, 106. na fotografiji sklepa en i odgovarjajo obi aj U enc izhajajo iz poteka njegov 2 vpraťanja, a sveta. delovni dan.

&)" a izkuĹĄenjskeg svojeg s )' 4 ( jo za ne da , , jih prosim U ence prosim nalog Ko kon ajo, av reĹĄevanjem enega u enc u samostojnim do 14.) na str. naj dolo ijo celotnemu razred U enci reĹĄu (in sicer od 10. skupini, ki bo ilo, 3 ki so ga naloge. 106, 107. predstavil besed ah glasno napisali. U enci po skupinki so ga pri ilo, berejo besed U ence aktivno spremljam Ko kon ajo po potrebi napisali. reĹĄitvah po reĹĄevanju, jim usmerjam s jih soĹĄolcema pomagam oz. i. sedita v b podvpraĹĄanj , da bodo ReĹĄitve p U encem povem li besedilo o lno. prebra fronta rim tojno snopi u R samos ReĹĄitve preve tej osebi. glasno) koliko se

ali lahko, (tiho i ja U enc Primerjali bodo ujemajo s ilo (opis Ĺživljen

ila berejo besed im naslednje zastav njihova besed em U enc ). pravim v DZ. osebe vpraťanje: pri gre da o, re em • Ali lahko nalogi za besedilih v 10. 1 osebe? Svoj U enci opis Şivljenja lji. vpraťa odgovor uteme primerjaj z pri obe • Besedili Bojanu Şivljen besedilom o . Naťtej nekaj podatk ikarju Praťn razlik. preŞiv podobnosti in dneve

svoje osnovno o U enci lahko adijo s 15. nalog znanje nadgr jo naj znano na str. 107; izbereh ali po osebo in v knjiga jo nekaj medmreĹžju poiĹĄ e podatkov o njej.

EKO

m FSC. o novo.

EKO

KOMPLETI ZA JEZIKOVNI POUK | POSODOBLJENE IZDAJE

OLOĹ KO EKO GRADIVO

EKOLOĹ KO EKOL EK GRADIVO

5

UÄŒBENIK

UÄŒBENIK

4

3 Gradim slovenski jezik 4 UÄŒBENIK

ZA SLOVENĹ ÄŒINO

NaĹĄli so skupni jezik

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina KriĹžaj Ortar in Marja BeĹĄter Turk

Gradim slovenski jezik

jezik Gradim slovenski

Drusany, Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka in Marja BeĹĄter Turk Martina KriĹžaj Ortar

Ĺ OLE V 4. RAZREDU OSNOVNE

POSODOBLJENA IZDAJA

Gradim slovenski jezik 5

UÄŒBENIK

ZA SLOVENĹ ÄŒINO V

5. RAZREDU OSNOVNE

3.

9. Preberi pogovor.

IZDAJA

Ata mi je reku, d ste bli na morju. Koko je blo?

PM 2/17/09 2:19:08

FSC. ovo.

OLOĹ KO EKO GRADIVO

Kapko, Drusany, Dragica Nana Cajhen, Nevenka r in Marja BeĹĄter Turk Martina KriĹžaj Ortar

UÄŒB

dan SlovenĹĄÄ?ina za vsak UÄŒBENIK

ZA SLOVENĹ ÄŒINO

V 7. RAZREDU OSNOVNE

EKOLOĹ KO EKOLOĹ OĹ KO GRA GRADIV RADIVO

UÄŒBENIK

8

7

Nana Cajhen, Cajhen, Nevenka

Drusany, Dragica Kapko, Drusany, Kapko, Martina KriĹž KriĹžaj Ortar ar in Marja BeĹĄ BeĹĄter Turk

SlovenĹĄÄ?ina za vsak dan

UÄŒBENIK

ZA SLOVENĹ ÄŒINO

Ĺ OLE

V OSMEM RAZREDU

8

OSNOVNE Ĺ OLE

4.

POSODOBLJENA IZDAJA

dan SlovenĹĄÄ?ina za vsak

SlovenĹĄÄ?ina za vsak dan

IZDAJA

Tud na morju, ampak smo jadral.

Kaj je novo v kompletih Gradim slovenski jezik in SlovenĹĄÄ?ina za vsak dan? Nekatere enote smo preoblikovali in jih zdruĹžili, Ä?e so nas v to usmerile vaĹĄe pripombe o delu v razredu, izhodiĹĄÄ?na neumetnostna besedila so zdaj tudi elektronska (npr. vabilo, obvestilo, opraviÄ?ilo v obliki SMS; e-poĹĄta; spletni portali), izpostavljena je skrb za razvoj kljuÄ?nih zmoĹžnosti, kot so uÄ?enje uÄ?enja, socialna in digitalna zmoĹžnost, uÄ?ence sistematiÄ?no in dosledno navajamo na uporabo jezikovnih priroÄ?nikov, tudi elektronskih.

TO SEM JAZ

BESEDA OB BESEDI

10

Dve besedi – nasproten pomen 1.

Ali sta osebi govorili knjiĹžno?

DA

NE

Ali tako govoriĹĄ tudi ti?

DA

NE

S soĹĄolcem/soĹĄolko odigrajta ta pogovor v svojem “domaÄ?emâ€? neknjiĹžnem jeziku. 42

1

JEZIKI, NARODI, DRŽAVE

10. Ali si Ĺže kdaj pel slovensko himno? ÄŒe si jo Ĺže pel, povej, kdaj.

Dopolni povedi po zgledu.

Ja, Ä?ist u redu je blo, le ureme nam je nekej dni nagaju, nobenga vetra ni blo.

O kul! To je pa mogl bit fajn.

Besedilo v oblaÄ?kih napiĹĄi v knjiĹžnem jeziku.

UÄ?benik in samostojni delovni zvezek smo opremili s piktogrami, ki nazorno pokaĹžejo, katero sporazumevalno zmoĹžnost (branje, pisanje, posluĹĄanje ali govorjenje) razvijamo s posamezno nalogo. S spletne strani www.devetletka.net je mogoÄ?e sneti preglednice in miselne vzorce, tako da vam v razredu ni treba izgubljati Ä?asa s prepisovanjem oz. prerisovanjem in se lahko skupaj z uÄ?enci posvetite razvoju viĹĄjih taksonomskih stopenj znanja. Avdio- in videoposnetki so aktualni, gradivo smo tudi oblikovno osveĹžili in ga opremili z veÄ?jim ĹĄtevilom fotograďŹ j.

1

O, zlo fajn! Usak dan smo se kopal, sonÄ?l smo se pa sam zveÄ?er, je preveÄ? nevarn. Ke ste bli pa vi?

Ĺ OLE

Zapoj njeno besedilo; lahko si pomagaĹĄ z zapisanim.

JEZIKI, NARODI, DRŽAVE

15

1

naslednjimi naslovi.

– so v vsej Sloveniji napisana imena krajev, ulic, trgov, gledaliĹĄÄ?, muzejev; – so po vsej Sloveniji napisani poĹĄtni in banÄ?ni obrazci, ceniki in jedilni listi; – po vsej Sloveniji govorijo s svojimi strankami policisti, zdravniki,

ŽivÊ naj vsi naródi, Zvezek je majhen.

ki hrepenĂŠ doÄ?akat dan,

banÄ?ni in poĹĄtni usluĹžbenci; – poteka pouk v veÄ?ini ĹĄol v Sloveniji?

da, koder sonce hodi, prepir iz svĂŠta bo pregnan,

Zvezek je velik.

da rojak

Za besedilo slovenske himne je bila l. 1990 izbrana 7. kitica pesmi zelo znanega SuknjiÄ? je

po katerem se imenuje slovenski kulturni praznik; kdo je ta pesnik in kako se imenuje ta pesem?

SuknjiÄ? je

14. V katerih jezikih pa je napis, ki zaznamuje, kje se zaÄ?ne mesto Piran? Katere narodnosti so prebivalci Pirana? Zakaj so dveh narodnosti?

10

11. V katerem jeziku – pojemo slovensko himno, Lasje so

– nastopa predsednik Republike Slovenije, – nastopajo poslanci DrŞavnega zbora Republike Slovenije,

Lasje so

– nastopajo predsednik Vlade Republike Slovenije in ministri?

Glasbila

MOTORNA VOZILA

Stanovanjska oprema

Živali

Umetnine, starine

Ĺ PORTNI PRIPOMOÄŒKI

OblaÄ?ila

RAZNO

InĹĄtrukcije

KURIVO

delovnem zvezku?

ne vrag, le sosed bo mejak! Ravnilo je

slovenskega pesnika, ki je bil pred veÄ? kot 200 leti rojen v vasi Vrba na Gorenjskem in

STANOVANJA

Pod katerim naslovom bi naĹĄel male oglase iz 9. naloge v uÄ?beniku in iz 12. naloge v

prost bo vsak,

Ravnilo je

OPAZUJEM IN UPORABLJAM

12. V Ä?asopisu je veÄ? vrst oglasov. Povej, kaj se kupuje, prodaja oz. ponuja pod

13. V katerem jeziku

V katerem jeziku govorijo usluĹžbenci na piranski poĹĄti,

Piran Pirano

banki, obÄ?ini, policiji, sodiĹĄÄ?u?

13.

Svoj opis iz 10. naloge pretvori v mali oglas (kot prodajalec).

14.

Preberi naslednji oglas. 1D çHOH]QLĂĽNL SRVWDML Y 0DULERUX VHP PHG LQ XUR L]JXELOD ]ODWR ]DSHVWQLFR NL PL MH GUDJ VSRPLQ 3RĂĽWHQHJD QDMGLWHOMD Ä€DND QDJUDGD ÂŤ V Ä?em se ta oglas loÄ?i od drugih?

15. Na zemljevidu Slovenije si oglej obarvani obmoÄ?ji, na katerih se po uradih poleg slovenĹĄÄ?ine govori ĹĄe en jezik.

Kaj pomeni drag spomin? Zakaj Ä?aka najditelja nagrada? Kako bi ravnal, Ä?e bi jo naĹĄel? Izgubila sem zlato veriĹžico, ki sem jo dobila za rojstni dan.

Kateri jezik torej predstavlja naĹĄo drĹžavo?

BESEDA OB BESEDI

DeÄ?ek je

12. V svoj zvezek prepiĹĄi nepopolno besedilo in ga dopolni.

DeÄ?ek je

DrĹžavni jezik je jezik, ki ga pred javnostjo govorijo in piĹĄejo predsednik drĹžave, predsednik vlade, Ä?lani parlamenta, usluĹžbenci in gostje na drĹžavnem radiu in televiziji. V njem se poje himna. DrĹžavni jezik v Republiki Sloveniji je _____.

HiĹĄa je HiĹĄa je

Primerjaj razliÄ?ni besedi v vsaki dvojici povedi. Ali imata enak ali nasproten pomen? ___________________________________________

95

samostojni j i delovni d l i zvezekk • 4. 4 razred d 10

10

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 5

11

uÄ?benik Ä?b ik • 5. 5 razred d

66

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 5

NiÄ? ne skrbi! Pomagal ti jo bom poiskati.

Iz recenzij posodobljenih izdaj: »Učbenik je sodoben in pripravljen na izzive, ki jih napoveduje digitalna tehnologija. Je pregleden in privlačen, tako vsebinsko kot grafično. Didaktično-metodična zasnova učbenika ter izvirne ilustracije in dovtipi razbijajo monotonost pedagoškega procesa.« Našli so skupni jezik

Vanja Kavčnik Kolar, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Antona Martina Slomška, Vrhnika

3

10. Z x označi, kdaj uporabljaš zborni jezik in kdaj knjižni pogovorni jezik. V ZBORNEM JEZIKU

»Učbenik je pregleden, zanimiv in privlačen. Naloge so opremljene z ilustracijami in stripi, kar še dodatno pritegne učenčevo pozornost. Popestritev je tudi zgoščenka s posnetki ob posameznih enotah.

V KNJIŽNEM POGOVORNEM JEZIKU

Besedilo ustno obnavljam Z učiteljem se pogovarjam

Petra Prohart Tomažič, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Vuzenica

Domačo nalogo pišem Z ravnateljem se pogovarjam

»Opazna novost v učbeniku je povezanost z e-viri in e-orodji. Učenci so pogosto napoteni, da za podatki pobrskajo po spletu, pišejo e-besedila (opravičilo, strnjena obnova, opis naprave, zahvala) in jih pošiljajo učitelju na vpogled. Nekatere naloge se snemajo z Rokusove spletne strani, kar jim prihrani zoprno prepisovanje iz učbenika v zvezek. Opozorjeni so na možnost uporabe e-SSKJ, čeprav je precej tovrstnih nalog priporočenih predvsem učencem tretjega nivoja.«

Pesem deklamiram Časopisno novico glasno berem

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Mag. Mateja Hočevar Gregorič, profesorica slovenščine na Osnovni šoli Šempas

1. O tem, katere besede so danes žive v slovenskem knjižnem jeziku, kaj pomenijo in v katerih okoliščinah jih lahko uporabljamo, izvemo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ta obstaja v knjižni in elektronski obliki. Ali si že kdaj uporabljal SSKJ? Če si ga, kaj si v njem iskal? V kateri obliki si ga uporabljal? Zakaj prav v tej? Kako si v njem iskal dano besedo? Ali si jo našel?

Dosedanje izdaje Dosedanje izdaje Gradim slovenski jezik 4 in 5 ter Slovenščina za vsak dan 7 in 8 bodo še vedno na voljo. Kompleta Gradim slovenski jezik 6 in Slovenščina za vsak dan 9 bosta posodobljena v naslednjem šolskem letu in bosta na voljo že spomladi 2011.

43

samostojni t j i delovni d l i zvezekk • 7. 7 razred d

OPAZUJEM IN UPORABLJAM

15

1

2

Raziskujem, zato sprašujem Raziskujem, zato sprašujem

1. Oglej si posnetek.

15.

Napiši, kateri predmeti so opisani.

7. Čemu se je Peter začel pogovarjati z Nino? a) Da bi jo pripravil do tega, da bo naredila to, kar želi on. b) Da bi od nje nekaj zvedel. c) Da ne bi imela drugačnega mnenja kot on, temveč bi skupaj oblikovala skupno mnenje.

2. Kdo se je pogovarjal? Kdo je začel pogovor? Kako ga je začel? Kaj je prekinilo njun pogovor? Kako sta končala pogovor?

_______________ ima ravno ploskev, štiri noge in navadno tudi naslonjalo. Uporabljamo ga za sedenje. _______________ ima vzmetnico na lesenem ogrodju. Na njej spimo.

8. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni z besedami vprašanje, odgovor, pogajalni ali raziskovalni.

3. Katera trditev o posnetku je pravilna? a) Ves čas je govorila Nina, Peter pa jo je poslušal. b) Ko je govorila Nina, jo je Peter poslušal; ko pa je govoril Peter, ga je poslušala Nina. c) Ves čas je govoril Peter, Nina pa ga je poslušala. č) Peter in Nina sta govorila hkrati.

_______________ ima ravno ploščo in navadno štiri noge. Na njej jemo in pišemo. Vse te predmete poimenuj z nadpomenko. _______________ _______________ ima ročaj in rezilo; z njim režemo kose hrane. Je kovinski ali plastičen.

10. Preberi zapisane pogovore.

_______________ imajo ročaj in roglje za nabadanje koščkov hrane. So kovinske ali

Vse te predmete poimenuj z nadpomenko. _______________

1. Preberi besedila.

Hmm ... ajdov kruh, ajdovi žganci, ajdovi štruklji ...

Srbija ©vedska ©vica ©panija Velika Britanija

2 – Jagode vam lahko pripeljem domov. – O, to bi bilo imenitno! Jutri bom doma dopoldne. – Joj, gospod, ne morem! Dopoldne tu prodajam. Lahko pridem popoldne. – Popoldne imam sestanek. Bolj bi mi ustrezalo zvečer. – Prav, okoli osmih. – Zmenjeno, ob osmih.

4. V svoj zvezek prepiši nepopolno besedilo in ga dopolni. Pogovarjanje je zelo pogosta človekova dejavnost. V njem sodelujeta najmanj dve osebi, ki se izmenjujeta v vlogi ___ in ___; zato ju imenujemo ___.

17.

Pod sličice napiši besedo vodoravna ali navpična.

______________ črta

______________ črta

5. Katere trditve o pogovarjanju so pravilne? Kadar se pogovarjamo, a) uporabljamo samo besedni jezik. b) pozorno poslušamo sogovorca. c) smo vljudni do sogovorca. č) govorimo vsi hkrati. d) prekinjamo sogovorca. e) gledamo sogovorca v oči.

_______________ stena

Kaj sta napisani besedi? a) Sopomenki.

6. Še enkrat si oglej Ninin in Petrov pogovor – med gledanjem bodi pozoren predvsem na to, ali sta sogovorca upoštevala pravilne trditve iz prejšnje naloge.

b) Besedi iz iste besedne družine. c) Protipomenki.

Po ogledu posnetka se s sošolci in sošolkami pogovorite o svojih ugotovitvah.

67

delovni d l i zvezekk • 5. 5 razred d

6

Pitágora iz Samosa (ok. 580–500 pr. n. št.), antični filozof in matematik; po njem se imenuje »oslovski most«, kakor v šali pravijo po njem imenovanemu izreku o kvadratih stranic pravokotnega trikotnika.

Kot izkušen krojač trdim, da manšeta ni dobro naslikana!

Desa Muck: ANICA IN GROZOVITEŽ

– Jagode bi rad zamrznil. Kar te tukaj mi dajte. – Gospod, za zamrzovanje so boljše jagode ananas. – Ampak te so premajhne in pretrde. Tiste tam so večje in mehkejše. – Saj, saj ravno to: za skrinjo so boljše trše in manjše. Vsi jih hvalijo, kako dobre so. – A tako! No prav, pa mi dajte te.

učbenik čb ik • 8. 8 razred d

60 50 50 50 48

80 70 80/100 90/100 80

120 110 120 120 120

Na črto pod vsakim besedilom napiši, ali je umetnostno ali neumetnostno, in pojasni svojo odločitev.

3

Kdo sta bila sogovorca v prvem pogovoru, kdo v drugem in kdo v tretjem? Kateri od teh je raziskovalni pogovor? Pojasni svoj odgovor.

2

Naši očetje so stanovali nekdaj v vzhodnih deželah, tam, kjer sije in greje sonce leto in dan, kjer je zlata obilno in bogastva brez mere. Sčasoma pa so se ljudje v tistih krajih dočuda pomnožili in naši očetje so se napotili iskat drugih selišč: zapustili so kraj obilne sreče, rajši kot da bi se bili rvali in pobijali; zakaj ljubili so mir. Popotnim je dala boginja, ki jih je ljubila zavoljo miroljubnosti, zrno, rekoč: »Koder koli boste potovali, vsadite zrno to! Kjer ozeleni in zraste, tam ostanite! Ako pa ne ozeleni v dnevih treh, ga izkopljite in pomaknite se dalje!« Nikjer ni ozelenelo zrno: ne na bregu Črnega morja, ne po planjavah poljskih, ne po gorah nemških, le v zemlji slovenski je ozelenelo in se belo razcvetelo ter prineslo sad, prijeten in obilo koristen. In še dandanes seje Slovenec ajdo. Če jo suša pritisne ali slana popari, je slaba za slovenskega kmeta.

1 – Dober dan, a imate jagode? – Nekaj jih pa res še imam. – So sveže? – Čisto sveže. Zjutraj pobrane. – Od kod pa so? – Z mojega vrta. – Že, že, mislil sem, iz katerega kraja. – Aja! Iz okolice Kopra.

plastične.

16. Obkroži, kar je na fotografijah zaobljeno.

O vas bi radi izvedeli ...

AJDA IN SLOVENCI

9. Kdo je v posnetem pogovoru raziskoval: Nina ali Peter? Pojasni svoj odgovor.

za dajanje tekočih jedi v usta. Lahko je kovinska ali plastična.

O vas bi radi izvedeli ...

Umetnostno in neumetnostno besedilo LJUDSKA

Vedno se pogovarjamo z določenim namenom, npr. da bi od sogovorca kaj izvedeli, da bi z njim oblikovali skupno mnenje ipd. Kadar želimo od sogovorca kaj zvedeti, ga po tem vprašamo. ___ je po navadi več. Vsakemu ___ sledi ___. Pogovor, ki je sestavljen iz ___ in ___, je ___ pogovor.

_______________ ima ročaj in nekoliko vbočen ovalni del. Uporabljamo jo predvsem

1

Aha! Deformirana mandibula!

Bo držalo, gospod doktor!

Založba Mladinska knjiga Nič čudnega, da je zbirka knjig o Anici pisateljice Dese Muck postala uspešnica pri mladih bralcih, saj gre za dogodivščine deklice, s katero se lahko enači vsak otrok: tisti, ki še rad posluša zgodbe, in tisti, ki že spoznava, kakšen užitek prinaša branje. K priljubljenosti zbirke pa so gotovo pripomogle tudi simpatične ilustracije Ane Košir. V tem literarnem besedilu ima Anica starejšo sestro Mojco, ki je še pubertetnica in zato tudi nekoliko odrezava z mlajšo sestro. Ko pa sta sestri neke noči ostali sami doma, ju je povezal strah ...

7

16

Trideset let sem botanik, zato vem, da takih rastlin ni!

17

delovni d l i zvezekk • 8. 8 razred d 11

KOMPLETI ZA KNJIŽEVNI POUK | SVET IZ BESED IN NOVI SVETI IZ BESED

Avtorji: dr. BoŞa Krakar Vogel, dr. Milena M. BlaŞic´, dr. Jakob J. Kenda, dr. Peter Svetina, dr. Blanka Boťnjak, dr. Alenka Žbogar,

rtiďŹ katom FSC. posadijo novo.

EKOLO KOLO LOĹ K Ĺ KO Ĺ KO GRA GRAD RADIV IVO

BERILO

4:>;>w:> 6A038E>

novo 2010

Nov i svet iz besed

14A8;>

za 7. razre

d osnovne

ĹĄole

O RIL> 14 BEA8; liÄ?, TV[XĂ´ o Meg V^ < Drag b 3aP Kos, YP :^ ć, Gaja BlaĹžiXĂł 6P tin va 1[P X X]cX] X[TeP YƒP EViĹžin na Mile Mile]P < <X[T ]RP 0AjĹĄa PaXYPjanca p in Mari _ X] < a Ritlo NeĹžk AXc[^ =T P

Xi QTbTS =^e X beTc

#

[T ĹĄole ]T ƒ^ b]^evne ed osno razraTS ^ za 4. aPi iP #

BERILO

7

4 #

Nova berila prinaĹĄajo osveĹžen in ĹĄe pestrejĹĄi izbor mladinske literature. Ta zvedavega mladega bralca poskuĹĄa prepriÄ?ati, da je branje predvsem prijetno opravilo, ki bogati in razkriva nove svetove. Svojemu naslovniku se poskuĹĄa pribliĹžati na veÄ? naÄ?inov, npr. z recepcijsko zasnovo (na zaÄ?etku berila boste tako naĹĄli sodobna besedila, ki so mladim blizu) in didaktiÄ?nim instrumentarijem, ki omogoÄ?a, da se o literaturi predvsem pogovarjamo (izraĹžamo svoje doĹživetje in razumevanje prebranega, aktualiziramo, se opredeljujemo in utemeljujemo svoje mnenje). S takim pristopom (ko branje postane izkuĹĄnja) pri uÄ?encih nevsiljivo razvijamo strategije branja umetnostnega besedila in jih opremljamo za to, da bodo po poti vseĹživljenjskega branja hodili kot bralci z veliko zaÄ?etnico, torej kot bralci, ki znajo oblikovati in izreÄ?i lastno mnenje. Berila odlikujejo tudi sodobno, sveĹže oblikovanje in izvirne ilustracije. Pestra oblikovna podoba in kakovostna, strokovna vsebina tvorita homogeno celoto in pripomoreta k temu, da bodo naĹĄa berila radi jemali v roke.

Berilo je uÄ?enÄ?eva celoletna vstopnica v svet domiĹĄljije, napetih zapletov, humornih pripetljajev, ritma, rim in olepĹĄane besede. Prav zato ni nepomembno, kakĹĄna je ta vstopnica in kaj ponuja. V berilih Novi svet iz besed smo ohranili vse, kar ste Ĺže doslej prepoznali kot dobro: ĹĄirok nabor avtorjev in besedil (obveznih in predlaganih – ob upoĹĄtevanju naÄ?ela recepcijske sprejemljivosti in literarne kakovosti), domiĹĄljeno didaktiÄ?no strukturo s poudarkom na dejavnostih pred branjem in po njem, graďŹ Ä?no izpostavljene literarnoteoretiÄ?ne deďŹ nicije ter kakovostno oblikovanje in ilustracije, ki podprejo vsebino. Upamo, da boste kot dobre prepoznali tudi novosti, ki jih vpeljujemo, in sicer: • obravnavo (odlomka) umetnostnega besedila na levi in desni strani berila: uÄ?enec ima pred seboj naÄ?eloma na dveh odprtih straneh odlomek/besedilo in spremljevalni instrumentarij (npr. uvodno umestitev odlomka, dejavnosti pred branjem, stvarna pojasnila, dejavnosti po branju, konÄ?no umestitev odlomka ‌), zato mu ni treba listati naprej in nazaj po berilu; • urejenost podatkov o avtorju: ti so urejeni po vertikali levega roba dveh odprtih strani in naslednjem zaporedju: avtorjeva fotograďŹ ja, pripoved o njegovem Ĺživljenju in naslovnica knjige, v kateri je izĹĄlo obravnavano umetnostno besedilo; • rubrika (Medijska) Ustvarjalnica: prinaĹĄa ĹĄtevilne koristne spletne povezave, predvsem pa veliko ustvarjalnih nalog (individualno, skupinsko delo, delo v dvojicah) in nalog viĹĄjih taksonomskih stopenj, med katerimi boste zagotovo naĹĄli takĹĄne, ki bodo vam in vaĹĄim uÄ?encem v izziv; • bibliograďŹ jo, ki vam bo v veliko pomoÄ? pri iskanju del, iz katerih so odlomki; • Ä?asovni trak razvoja slovenske in svetovne knjiĹževnosti (le v berilih za 3. triletje).

12

Milena Milev Peter Sveti a BlaĹžić, Blanka BoĹĄn na, Alenka jak, Jakob Ĺ˝bogar in J. Marica Ĺ˝veg Kenda, liÄ?

novo 2010

7

Samostojni delovni zvezek je sicer najsodobnejĹĄa oblika tiskanega gradiva, vendar pa smo se odloÄ?ili, da vam zaradi zakonskega doloÄ?ila o potrjevanju uÄ?beniĹĄkih gradiv, po katerem pristojni strokovni svet potrdi le uÄ?benik, ne pa tudi delovnega zvezka, najprej ponudimo berila, Ä?etudi se iz leta v leto vsakiÄ? znova pokaĹže, da potreba po samostojnih delovnih zvezkih za knjiĹževnost zagotovo obstaja. UÄ?itelji namreÄ? poznate prednosti dosedanjega samostojnega delovnega zvezka Svet iz besed, v katerega uÄ?enci lahko tudi vpisujejo, in veste, kaj za proces pouÄ?evanja in za uÄ?enÄ?ev proces uÄ?enja pomeni to, da si uÄ?enec v svojem gradivu lahko kaj obkroĹži, podÄ?rta, si kaj pripiĹĄe ‌ Samostojni delovni zvezki Svet iz besed so ĹĄe vedno na voljo in jih lahko naroÄ?ite, kot ste jih naroÄ?ali doslej. Nove samostojne delovne zvezke Novi svet iz besed pa bomo pripravili v prihodnjih letih, Ä?e bomo ugotovili, da so ĹĄe vedno potrebni.

mag. Marica Žveglič, Drago Meglič, Neža Ritlop, Marijanca Ajša Vižintin, Gaja Kos in Mateja Seliškar Kenda

Berilo za otroke s posebnimi potrebami na računalniški zgoščenki je zasnovano kot t. i. avdiovizualna knjiga. Berilo je dragocena pomoč učencem z motnjo branja, kot je npr. disleksija, in učencem z okvarami vida in sluha. Učenci obravnavo umetnostnega besedila spremljajo po dveh kanalih, slušnem in vidnem hkrati (sistem karaok – tisto, kar bralec ali bralka bere oz. kar učenec sliši, mu program tudi vizualno označi in učenčev pogled usmeri prav v brane dele besedila). Tako učenčeve mentalne energije ne izčrpava že sama tehnika branja, ampak se učenec lahko posveti odkrivanju in razumevanju pomena prebranega.

Spletna stran www.svetizbesed.com je, kot kaže števec obiskov, stran, ki jo uporabniki že dobro poznate in ste jo dobro sprejeli. »Tebe in vse tvoje sošolke in sošolce vabimo, da pišete, rišete, fotografirate in ste skratka maksimalno ustvarjalni« so prve besede, ki jih tam zagledate. Spletna stran ponuja svežo in interaktivno obravnavo književnih del. Predstavlja besedila, avdio- in videoposnetke, v katerih lahko slovenske pisateljice in pisatelje spoznate od blizu, predvsem pa obiskovalce vabi k ustvarjanju in se močno prepleta z rubriko, ki je stalni del didaktičnega instrumentarija pri obravnavi umetnostnega besedila, tj. z (Medijsko) Ustvarjalnico. Na prenovljeni spletni strani bodo kmalu na voljo klepetalnica, kvizi, glasovanja, ankete ter natečaji, ki nevsiljivo spodbujajo branje in pisanje umetnostnih in neumetnostnih besedil tudi zunaj šolskih učilnic.

10/10/05

2:14 PM

Page 5

Milena M. BlaæiÊ

UËni naË rt slovenπ

UËni naËrt

Ëina dev

10/10/05 etletka Umetnos 2:14 PM - πtevilo ttna bese Page 10 dila in spor ur govorjenj azum zumeval e, e pisanje) ne zmoænos ti (branje, posluπan razred je (in Komun πt. πt ikacijsk gled i model anje πt. ur pouËev ), anja knjiæev jeziko nosti v devetle u no ur/let kovn vni i tni osnovn tedensko knjiæevni i πoli in Svet poukk,, iz besed za sporazume 4., 5. in 6. 1.-8. = razred pouk valne , zmoænosti Kom neum metn etnos unikacijsk sprejeman ostna tna Milena M. 35 tednov umetnostn ja: poslu BlaæiÊ i model besedila osn πanje a sporo , branj ovn pouËev i πoli e in Ëanja/tvorj besedila anj enja: govo Svet iz pisanje rjenje, besed za a knjiæevnosti 9. r. = v devetle 4., 5. in UËni naËr tni 32 tednov 6. razred t za slov enπËino knjiæevno (1998) teme sti. V Priro 1. lji na kom Ënik 210 dela pouË 6 unikacijs evanja knjiæ u za 3. triletje je 2. kem mod 50 % predstav 245 (reader-resp evnosti v ljen krate elu pouË 7 devetletn 3. onse theo 50 % k oris kom evanja 60 % i osno 245 teorije so ry) oz. teori unikacijs • zaËetno 7 Louise Ros ji bralËeveg vni πoli, ki teme kega mo40 % opismenjev 60 % lji na rece Bistv anje enblatt, a odziva 1 • zaËetno Wolfgang pcijski teori . Glavni 40 % opismenjevene znaËilnosti Iser, Han predstav ji komunik anje komunik • zaËetno niki rece s Robert acijskega acija (pog opismenjev pcijske Jauss in modela ovor o bran anje • enakomer priËa pouËevan Jonathan ju), dialo en deleæ kovanja), dopolnjev ja knjiæevno Culler. πkost (pog anje (izpo sporazume so kljuËni pojm sti ovor so naslednj i), horizont lnjevanje valnih zmoæ e: priËakova praznih nosti: i, pomembni za • posluπanje in/ali nedo nja knjiæevni pouk v deve loËljivih mes (napoved • govorjenje Literarna soci 4. tletki. t v besedilu) alizacija 175 Liter • branj arna 5 e 5. socializa 60 % 175 cija je poje ja knjiæevno • pisanje 5 m, tesno 6. 40 % sti. Kot 60 % povezan 175 taka • razvijanje uËenci deja 5 40 % zmoænosti vniki v kultu je del πirπega soci s komunikacijskim 60 % : • sporazume pom modelom alizacijsk rni komunik 40 % ega proc pouËevan vanja enijo le literarneg aciji. Zmo esa, • spoznava lastne iden a znanja, nja ampak tudi ænosti, ki jih bodo v katerem so tudi titete. Mlad • ustvarjanja avtorskih inska knjiæ uËenci prido znanje, do sodobnih ki pomaga evnost, bili, ne • uzaveπËa arno stva od ljuds uËencem kih pesm nje temeljnih rnost. Sled pravljic ali fanta pri razvoju stiËnih pripo i in prav razlik nja pripo pri (ne)umetnËlovekov ljic, od vedi more , ostnih besea doæivetja klasiËnih , ki so razlo , da spoznajo æivlje pomaga uËencem dilih: • sprejeman Doæivljaj , 7. ske sest osmisliti je æena v jezik nje, da z 140 avin literliteraturo • tvorjenje tako kot u, ki linea e mladinsk 4 8. spoznava tudi med rno razla e knjiæevno 60 % 140 jo vsa besedilne ga ali ubes • zgradba V pogl 4 sti so v 9. 40 % izkuπnje avju je pred eduj drugem 60 % 128 , ki imajo stavljena triletju najp e izkuπnje. • prepletanj triletju 3,5 za uËence 40 % literarna devetletn e temeljneg omembn 60 % oseben pom soci e osnovne ejπe, a in nivojskega en. 40 % πole pri kom alizacija mladega pouka bralca, pred unikacijs • zunanja Razvoj kem knjiæ diferenciac mladega evnem pouk vsem v drugem ija bral • niæji/minima Arth u. lni ur APPLEYARD ca (A. Appleya 1633 rd) • srednji/tem je smis - Ob nava eljni elno upoπ janju teore Na osno tevati najs • viπji tiËnih izho tretjem trilet vi UËnega odobnejπ diπË za knjiæ naËrta za ju devetletk nosti drug e teorije slovenπË evni pouk ki jih Arth o bralnem e. ega trilet Gre ino za ur Appleya ja prikazana v devetletk razvoju otrok mlade v (1998) je zvrsti, okvi prvem in rd i za preg heroina). shema knjiæ rna delitev oz. mlad drugem Teorija Arth poimenuje bralec ostnikov evnega pouk ledno ponazorit 40 % knjiæ prozo (50 triletju oz. kot v urja App njahev evnega pouk ega %) in dram pom a z delitvijo od 7. do braln leyarda Beco junak in junakinja embega atiko (20 mativno, 12. leta, a pri pouk ri pouku ( %) in (the read ming a read a na knjiæ razvoja. »e na Prvo ne pa norm slovenπË z besedili er as hero kratko povz evne er iz leta ativne vred ine na poezobdobje iz uËnega and 1991 govo amemo, player);ijo (30 oz. zgodnje otroπ nosti. naËrta. je razvil ri o petih nana%), tvo je poim Pregledn πa se na stoppostica enoval ≈bra naslednjo tipologijo predπols ajaima 'igrainfor ko obdo lec kot igral lec' -v fanta bralcev: bje, ko je tako, da stiËn ec« otrok 'bral em svet (the read se otrok www.svetizb u, ki posn ec' oz. posl er as esed.com poËasi uËi Drugo braln ema realn povezova o obdobje i svet, strah uπalec zgodb in ti na simb or heroina). je poimenov ove, æelje olni ravn Gre za bralc al ≈bralec i. , in sicer v zgodbi. kot junak a v prve Bralec rad in junakinja m in drug em triletju, doæivlja « (the read in podoæivlja ko se iden er as hero Tomo Virk tificira z pustolov (2001). Moder osrednjo πËine knjiæ ne metod oseb e literarn evne o ga junaka e vede. Ljubljana: kot lastn Filozofska i fakulte

ZNA»ILN OSTI KNJ V DRUGEM IÆEVNEG A TRILETJ U DEVETL POUKA ETNE O©

qxd

ZNA ZN NA»IL »ILN NOS OST TII KNJIÆEV V DRU DRUG GEM NEG EM TRIL ETJU DEV A POUKA ETLETN E O©

Interaktivno berilo je paket različnih vsebin, ki učitelju omogočajo, da klasično obravnavo umetnostnega besedila hitro in enostavno (tudi brez posebnih znanj) spremeni v multimedijsko. Svoje učne ure boste lahko obogatili z video- in avdioposnetki (interpretativno branje umetnostnega besedila, intervjuji z avtorji, odlomki iz filmskih, gledaliških in lutkovnih predstav, songi, šansoni, instrumentalizacije, uglasbitve …), s slikovnim gradivom (ki ga lahko poljubno povečate, pomanjšate, le delno odkrijete …) in interaktivnimi nalogami, vse to pa brez nepotrebnega brskanja po dveh ali treh nosilcih, marveč zgolj s klikom na ustrezno ikono. Interaktivno berilo je mogoče uporabljati z računalnikom in projektorjem, lahko pa ga uporabljate tudi na interaktivni tabli (z vsemi pripadajočimi orodji). Je nepogrešljiv pripomoček sodobnega učitelja, ki ve, kaj njegove učence pritegne, in ki želi poučevati pestro in dinamično.

ta. Str. 224.

www.svetizb

esed.com

Priročnik za učitelje je z uporabno teorijo in zgledi koristno strokovno vodilo za vsakega učitelja. Prinaša metodične napotke za kakovosten pouk književnosti, nasvete za preverjanje znanja ter koristne podatke o sodobnih slovenskih in tujih literarnih ustvarjalcih.

Letna priprava vam bo pomagala pri oblikovanju tematskih sklopov in razporeditvi ur. Seveda jo lahko poljubno spreminjate in dopolnjujete s svojimi zamislimi, jo prilagajate svoji strokovni presoji ter interesom in potrebam svojih učencev.

Dnevne priprave vam bodo olajšale delo z berili Novi svet iz besed. Nastajajo v tesni povezavi z letno pripravo in priročnikom za učitelje, pripravljajo pa jih preizkušeni učitelji praktiki, ki so pri delu z otroki uspešni, svoje ideje pa z veseljem delijo tudi z vami. Letne in dnevne priprave najdete na spletni strani net v rubriki Gradiva. www.devetletka.net

13

KOMPLETI ZA KNJIĹ˝EVNI POUK | SVET IZ BESED IN NOVI SVETI IZ BESED ertiďŹ katom FSC. posadijo novo.

EKOLO OĹ KO Ĺ K Ĺ KO GRADIVO GRA IV

BERILO

BERILO

7

za 7. razre

d osnovne

ĹĄole

4:> >w:> 4:>; 6A038E>

Nov i svet iz besed

14A8;>

[T ĹĄole ]T ƒ^ b]^evne ed osno razraTS ^ za 4. aPi iP #

O RIL> 14 BEA8;

#

Xi QTbTS =^e X beTc

liÄ?, TV[XĂ´ o Meg V^ < Drag b 3aP Kos, YP :^ ć, Gaja BlaĹžiXĂł 6P tin va 1[P X X]cX] X[TeP YƒP EViĹžin na Mile Mile]P < <X[T ]RP 0AjĹĄa PaXYPjanca p in Mari _ X] < a Ritlo NeĹžk AXc[^ =T P

Milena Milev Peter Sveti a BlaĹžić, Blanka BoĹĄn na, Alenka jak, Jakob Ĺ˝bogar in J. Marica Ĺ˝veg Kenda, liÄ?

4 #

7

1X]P wcP\_T \PeR

Ĺ pela Ä?arovnica

Kaj je novo v berilih Novi svet iz besed? OsveĹžili, obogatili in popestrili smo izbor avtorjev in besedil. Dosledno smo uveljavili recepcijski pristop, ki smo ga v tretjem triletju nadgradili ĹĄe s kronoloĹĄkim pristopom (berila tretjega triletja so opremljena s Ä?asovnim trakom, ki bo uÄ?encem zagotovo v veliko pomoÄ? pri ustvarjanju Ä?asovnih predstav in predstav o razvoju knjiĹževnosti). UÄ?enca vodimo skozi doĹživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnega besedila z dejavnostmi pred branjem in po njem, s ĹĄtevilnimi problemskimi vpraĹĄanji in nalogami, ki uÄ?itelju omogoÄ?ajo izbirnost, uÄ?encem pa ponujajo moĹžnost za kritiÄ?ni premislek in ustvarjanje. Novo gradivo je tudi v oblikovnem smislu zasnovano tako, da pritegne k branju in olajĹĄa razumevanje prebranega.

3TYPe]^bcX _aTS QaP]YT\ 1X]P wcP\_T \PeR ($ YT b[^eT]bZP _XbPcT[YXRP X] _Tb]XRP wcdSXaP[P YT _aX\TaYP[]^ Z]YX Te]^bc e^SX[P X\_a^eXiPRXYbZ^ V[TSP[XÂƒĂľT ?X^]XabZ^ SaP\bZ^ V[TSP[XÂƒĂľT e 2T[Yd _XbP[P QTbTSX[P X] aT XaP[P ?XƒT _^TiXY^ iP ^SaPb[T X] \[PST QaP[RT I]P]P YT cdSX Z^c _TeZP ƒP]b^]^e =YT]P ]PYQ^[Y i]P]P ST[P iP \[PST QaP[RT b^ ĂŠPa^i]P]ZT (( ?^_aPe[YP[]XRP bP]Y ((! :P\ YT XiVX]X[ b]TV ((" ?^_aPe[YP[]XRP XVaPĂ´ ((# Ia]RP b^]RP ((# <PeaXRXY X] [dĂ´ZP BeTĂ´P]P ((# =TQTƒZT Z^Ă´XYT ((# :[T_TcT^b]TSZT ((% DaT ZaP[YP <X]P ((% <dR \TWZ^ƒP_TZ (('* iP c^ ST[^ YT _aTYT[P \TS]Pa^S]^ ]PVaPS^ ?aX]RTbP ZP\]XcXW QTbTS ! 3aTe^ baRP ! DZaPST]T bP]YT ! 3d]TR <^cX\Xa ! ! ?^VPƒT]X i\PY ! " XeP WXƒP ! # B]T a^ P ! & :^ƒPbcZP :PcZP ! ( E_aPƒP]YP baRP ! ( ?^V^bcX \^cXeX ]YT]XW _Tb\X iP \[PST b^ ^ca^RX dbcePa YP[]^bc XVaP ]PaPeP X] XeP[X X 1X]P wcP\_T \PeR cdSX _aTePYP ZaPcZT b^S^Q]T _aPe[YXRT Xi cdYXW YTiXZ^e ?^XÂƒĂľXcT e Z]YX ]XRX b[XZP]X RT ZX YXW YT Pec^aXRP _aTeT S[P ?^XÂƒĂľXcT cdSX ĂľT b^ ZPcT T aT ]YT]T _aPe[YXRT _aTeTST]T T e cdYT YTiXZT

~ 0[X ^QbcPYP aPi[XZP \TS Ă´Pa^e]XR^ P[X Ă´Pa^Q]XR^. ~ :PY _P \TS Ă´Pa^e]XR^ X] Ă´Pa^STYZ^.

EbPZ SP] ]P Se^aXÂƒĂľd ĂľPaP ĂľPaXQPaX X] ^SĂľPaP WXc ĂľPa^e]XRP BaƒT[P _^ S^\PĂľT bT YX aTĂľT w_T[P 7P]P\d]P\X]P WP]P\d]P\X]P <^YR^ b_aT\T]X e _X]VeX]P <PYP YT _^bcP[P Sa^V A^Z _P eT[XZ Z^i^a^V ?XZP YT SaTe^ _aPbcPa^ =TeP ZaPb]^ ^V[TSP[^ DaƒP Ăľa] _XZ^e Pb :PYP \TbTĂľTe ^QaPi 7P]P\d]P\X]P WP]P\d]P\X]P Ăľa]P ĂľPa]P _PYĂľTeX]P 0 ĂľPa^e]XRP BaƒT[P ]X WdS^Q]P ĂľPa^ST[P 0]X\P]d\P]PW P]X\P]d\P]PW ebT ^SĂľPaP ]P T] \PW 0]X\P]d\P]PW P]X\P]d\P]PW SP ]T Q^ ƒT Z^VP bcaPW

!

!!

~ 0[X \^aSP eTbcT Z^[XZ^ ZX[^\Tca^e YT caTQP _aTcTĂľX ]P \PaP c^]d. ?^i]PcT cdSX iV^SQ^ ZX _^YPb]YdYT iPZPY _aPe c^[XZ^. ~ :PcTaT ^S ]Pb[TS]YXW ƒ_^ac]XW SXbRX_[X] ]Xb^ _aXb^c]T ]P _^[Tc]XW ^[X\_XYbZXW XVaPW. Pc[TcXZP QP[X]P]YT VX\]PbcXZP a^[P]YT _[TiP]YT bPQ[YP]YT

Na jug

BcePa]P _^YPb]X[P b^_XWPcX \^Ăľ]^ bd]Z^eXc^ V[Pb]^ SXWPcX

V kraju HiĹĄaprihiĹĄi Ĺže sedem dni zapored deĹžuje. TamkajĹĄnji otroci so prebrali Ĺže vse knjige in porisali ves papir in postaja jim neskonÄ?no dolgÄ?as. Ĺ e dobro, da imajo za sosedo teto Kuho, ki zna vselej poskrbeti za dobro voljo. Tudi s protideĹževno juho.

=XZ^ 6aPUT]PdTa

BcePa]P _^YPb]X[P ^ReXaTZ Z^ÂƒĂľTZ beX]YbZTVP \TbP ZX ^bcP]T _aX c^_[YT]Yd b[P]X]T

Samota

S^cP

3TYPe]^bcX _aTS QaP]YT\

Na mara tonu vpraĹĄ a tekaÄ? sotekaÄ?a: “Ali mord a veĹĄ, v katero smer teÄ?emo?â€? “Po moje m proti jugu.â€? “Po Ä?em to sklep aĹĄ?â€? “Dalj ko teÄ?em, bolj vroÄ?e.â€? mi je

www.svetizbesed.com

4. razred 4 d

14

ProtideĹževna juha

<XbT[ P]TZ

3TYPe]^bcX _aTS QaP]YT\ ~ :SPY X] ZYT b^ QX[T iPS]YT ^[X\_XYbZT XVaT. <XZX <dbcTa (!$ _^ Xi^QaPiQX ZX_Pa eT[YP iP iPĂľTc]XZP b[^eT] bZTVP bcaX_P wcTeX[]T VT]TaPRXYT \[PSXW QaP[RTe bT VP iPV^c^e^ b_^\]XY^ _^ [XbYPZd IeXc^aT_Rd e^[Zd ;PZ^c]XZd X] T[ePZd CaS^]YX _^baTĂľT]X ca^YXRX iP ZPcT a^ bX YT Xi\Xƒ[YTeP[ eTS]^ ]^eT S^V^SXeÂƒĂľX]T ]_a IeXc^aT_Ă´TeT _aXV^ST CaXYT WaXQ^[PiRX =P SXeYT\ iP_PSd CaXYT \dƒZTcXaYX BZ^Z e _aX W^S]^bc I\PYTe ^c^Z r DbcePaX[ YT cdSX ]TZPY b[XZP]XR ]_a ĂŠdS^eXc^ _aXYPcT[Ybce^ APS^eTS]X _bXĂ´TZ APĂ´ZP [^QdSaPĂ´ZP r aXbP]XW UX[ \^e ?dÂƒĂ´XRP IX\bZP iV^SQP r X] cT[TeXiXYbZXW aTZ[P\]XW b_^c^e

<PYSP :^aT]

Lakotnik si Ĺželi v Ĺživo ogledati olimpijske igre, ki bodo v Ameriki. OdloÄ?i se, da bo tja odĹĄel kar kot tekmovalec, zato zaÄ?ne vestno in redno trenirati. Najprej tek, potem skok v viĹĄino, nato met kladiva. Mu bo uspelo?

_a^iP

Na olimpiado

_a^iP

<XZX <dbcTa

<PYSP :^aT] (% dĂľX e ^b]^e ]X ƒ^[X e _a^bcT\ ĂľPbd _P _XƒT iV^SQT iP \[PST X] ]PY\[PYƒT ZX YXW ^QYPe[YP e Z]YXVPW X] aTeXYPW ?aX ^ca^ƒZXW ^SSPYPW CT[TeXiXYT B[^eT]XYP b^ST[dYT Z^c bRT]PaXbcZP _^[TV cTVP daTYP b_[Tc]^ bcaP] iP ^ca^ZT fff id_RP ]Tc BTbcPe[YP cdSX Z]YX XRT d_^aPQ]XW ]P[^V ZX ƒ^[PaYT\ ]P bX\_PcXĂľT] ]PĂľX] _^\PVPY^ _aX dĂľT]Yd IV^SQXRT iP \PcT\PcXZ^ 1TbTS]T i\Tƒ]YPeT X] SadVT iP ^SaPb[T _P eĂľPbXW ]P_XƒT ZPZƒT] bca^Z^e]X Ăľ[P]TZ ^ eiV^YX X] Xi^QaP TeP]Yd IP Z]YX V^ 4eP X] Z^iT[ ! % YT _aTYT[P ]PVaPS^ eTĂľTa]XRP

!"

%!

3TYPe]^bcX _aTS QaP]YT\ ~ 8\PcT aPYT iX\^ P[X _^[TcYT. ~ ?aX_^eTSdYcT ZPY bcT _^ĂľT[X iPS]YXZaPc Z^ YT ST TeP[^ ~ B_^\]XcT bT ebPY T]T iPQPe]T bcePaX ZX Y^ YT \^V^ĂľT _^ĂľTcX e ST Yd ~ I]PcT bZdWPcX ZPZƒ]^ ĂľXbc^ _^bTQ]^ YdW^.

1X[^ YT _^[TcYT PW V^ ]T _P _^[TcYT T bTST\ S]X YT ]TbaP\]^ ST TeP[^ 7XƒP_aXWXƒZX ^ca^RX b^ bT b\ac]^ S^[V^ĂľPbX[X 6[TSP[X b^ bZ^iX ^Z]P X] bT _aP bZP[X cP\ ZYTa YXW ]X ]XĂľ baQT[^ ?aTQaP[X b^ T ebT Z]YXVT X] _^aXbP[X eTb _P_Xa APe]^ b^ _aT\Xƒ[YTeP[X ZPZ^ QX _^aXbP[X ƒT bcT]T e ZdWX]YX Z^ b^ iPb[XƒP[X Xi aPSXP V[Pb cTcT :dWT) ÂĄ7XƒP_aXWXƒZX ^ca^RX _^i^a E cT\ ST Yd bT ]T SP ]XĂľ _P\Tc]TVP _^ĂľTcX ĂŠT eP\ YT S^[VĂľPb _aXSXcT Z \T]X EbPZ ]PY _aX]TbT b bTQ^Y ]TZPY WaP]T Xi S^\P ĂľTVP W[PSX[]XZP BZdWP[X Q^\^ _a^cXST Te]^ YdW^ ‘ >ca^RX b^ ^Qd[X ƒZ^a]YT aPi_T[X ST ]XZT X] _^ [d PW ^SĂľ^U^cP[X X] ^SĂľ\^ZTcP[X _a^cX WXƒX cTcT :dWT 1^\Q^]ĂľTZ YT _aX]TbT[ caX bcPaT _P[PĂľX]ZT A^ P YT _aX]Tb[P bTST\ YPYR C^ZX Z[^QPb^ 8]ĂľX eaTĂľZ^ \^ZT 2dRXZP [^]ĂľTZ ^ReXaZ^e =dST[YĂľZP _Tc QP ]P] =PVT[YĂľTZ Z^iPaTR Z^aT]ĂľZ^eT \Pa\T[PST X] 1dQP ƒTbc ^V[^SP]XW Z^bcX CTcP :dWP YT _^XbZP[P ]PYeTĂľYX [^]TR X] eP]Y b^ ^ca^RX bcaTb[X ZPa b^ _aX]Tb[X b bTQ^Y 3^[X[X b^ e^ST

X] _aXbcPeX[X [^]TR ]P ƒcTSX[]XZ :^ YT YdWP iPeaT[P YT cTcP :dWP bcaTb[P eP]Y^ ƒT _aPƒTZ ?a^cXST X] ZX VP YT WaP]X[P e W[PSX[]X bZaX]YX 8] cTSPY YT Xi YdWT Va^i]^ iPb\aST[^ ]TZPY caT]dcZ^e ZPb]TYT _P YT iPb\aST [^ _aPe S^ ^Q[PZ^e =TZPYZaPc YT ƒT iPVa\T[^ Z^c SP QX ^Q[PZX ZPƒ[YP[X P[X ZXWP[X ]Pc^ _P b^ _^QTV]X[X ]Ti]P]^ ZP\ X] _aXZPiP[^ bT YT b^]RT ÂĄCaXZaPc WdaP iP cTc^ :dW^ ‘ YT iPe_X[ 8]ĂľX ÂĄ7daP WdaP WdaP ‘ b^ iPe_X[X ƒT SadVX ^ca^RX X] SePZaPc eaV[X cTc^ :dW^ e iaPZ BZd_PY b^ bcTZ[X S^ aTZT :P\_PcTĂľTƒ X] bZPZP[X eP]Y^ X] ST[P[X _aTeP[T S^ ]^ĂľX Z^ b^ _aXƒ[T _^]YT iPbZaQ[YT]T \P\T i QaXbPĂľP\X e a^ZPW ?aXƒT[ YT cdSX :aXƒc^U i aYdW^ iP cTc^ :dW^ bPY iP]Y^ YT QX[P QaXbPĂľP _aT\PYW]P

=XZ^ 6aPUT]PdTa (# YT TST] ]PY_^\T\Q]TYƒXW b[^eT]bZXW b^S^Q]XW _Tb]XZ^e E ;YdQ[YP]X YT ƒcdSXaP[ beTc^e]^ Z]YX Te]^bc T S^[V^ ĂľPbP _P b[d QdYT Z^c daTS]XZ >QYPeX[ YT ƒcTeX[]T _Tb]XƒZT iQXaZT iP ^SaPb[T ]_a BcXbZP YTiXZP (%$ wcdZPcdaT (&$ ?P[X\_bTbcX ('# >ScXbX ((( X] ^ca^ZT <TS b[TS]YX\X b^ ]PYi]P\T]XcTYƒT ?TST]Y_TS (%% =TQ^cXĂ´]XZX bTSXcT (' X] BZaXe]^bcX ('" >QYPeX[ YT cdSX eTĂľ _a^i]XW ST[ iP ^ca^ZT ]_a <PYW]XRP ('& cTa \]^V^ TbTYTe IP =XZP 6aPUT]PdTaYP YT i]PĂľX[]^ SP QTbTST _^eTidYT e QTbTS]T ieTiT ZX ]Xb^ [^VXĂľ]T SP ]T _aXZPidYT [T Ăľ[^eTƒZXW [XZ^e P\_PZ _^V^bc^ cdSX _aTS\TcT bcP[]XRP _P YT cdSX Xi\Xƒ[YP]YT ]^eXW QTbTS _aX\TaYPY i ^_aTST[XceP\X _^TiXYT 3P]TcP IPYRP ]P bca %# e cT\ QTaX[d

<TSXYbZP dbcePaYP[]XRP ~ BTbcPeXcT aTRT_c iP eTS]^S^Qa^e^[Y]X V^[P ~ =P_XƒXcT iV^SQ^ ^ cT\ ZPY QX bT iV^SX[^ ĂľT QX ZS^ _^YTST[ _aTeTĂľ cPZƒ]TVP V^[P P ~ >ca^RX Xi ]PbT[YP 7XƒP_aXWXƒZX X\PY^ iT[^ ]T^QXĂľPY]P X\T]P CdSX bP\X bX Xi\Xb[XcT ZPZƒ]^ X] XiST[PYcT aPiaTS]X [TZbXZ^] ]T]PePS]XW X\T] ~ I V[Pb^\ _^bZdbXcT ^_^]PƒPcX _^[Tc]^ ]TeXWc^ ?aXaTSXcT aPiaTS]^ cTZ\^eP]YT X] XiQTaXcT ]PYQ^[YƒTVP ]TeXWc]T P

=PaXƒXcT bP\^c^

BP\^cP ]T \PaP ]T\XaP X] aPS^eTS]XW ^ĂľX iPc^ bX ]PYaPYT XiQXaP cXWT bP\^c]T _^cX 0 ZPSPa bT \Xa]P X] iQaP]P bP\P ePbT iPZ[T_P cPZaPc YT ]PYQ^[Y _a^bcaP]P X] [T_P E cPZƒ]X bP\^cX ebT bXYT ^S bP]YPaXY X] bP]YbZX _abc S^\Xƒ[YXYT VaPS^eT e ^Q[PZXW VaPSX BP\^cP bT ePbT iP_XaP Xi [Pbc]T e^[YT iPc^ ]T ca_X SP ZS^ eSXaP e ]YT]^ bP\^c]^ ^Z^[YT

3TYPe]^bcX _^ QaP]Yd APi[^ XcT ZPY _^\T]X SP YT ]TbaP\]^ ST TeP[^

0 eĂľPbXW bP\^cP iQT X Xi be^YTVP bP\bZTVP WaP\P CPZaPc YT ]PYaPYT ]P ƒcXaX ^ĂľX X] ]X eTĂľ bP\P

! B ZPcTa^ QTbTS^ _XbPcT[YXRP _^eT SP b^ bT ^ca^RX aTb iT[^ iT[^ S^[V^ĂľPbX[X. " IPaPSX ZPcTaT bTbcPeX]T YT _a^cXST Te]P YdWP cPZ^ S^Qa^ db_T[P. # IPZPY YT :aXƒc^U iP cTc^ :dW^ _aX]TbT[ aYdW^ X] ]T QaXbPĂľT. www.svetizbesed.com

4. razred 4 d

%"

'%

Iz recenzij novih izdaj: ÂťBerilo je sestavljeno z velikim posluhom za uÄ?ence, saj upoĹĄteva njihove interese in zmoĹžnosti oziroma sposobnosti. Prav zaradi tega je berilo tudi v veliko veselje uÄ?itelju, saj mu olajĹĄuje delo, ob tem pa puĹĄÄ?a dovolj svobode tudi pri prilagajanju uÄ?encem, ki jih sam najbolje pozna.ÂŤ Mag. NataĹĄa Ĺ polad Manfreda, profesorica slovenĹĄÄ?ine na Osnovni ĹĄoli Simona GregorÄ?iÄ?a Kobarid <XbT[ P]T ZS^cP Be sedila Bine Ĺ tam pe Ĺ˝mav so zanim c iva tudi za odrske uprizori tve. Lutk ov no iĹĄ Ä?e Ljub gledlaljana (njih ov na slov: ht tp://www. spletni lgl.si/) je doslej up rizorilo dv e be sedili, njeni in sicer l. 1994 Ci Cigumigus rkus , l. 1998 pa be se Krava v dilo cirkusu.

ÂťTematika izbranih literarnih besedil je raznovrstna in premiĹĄljeno podana, saj sega na vsa podroÄ?ja otroĹĄkega odraĹĄÄ?anja, kar omogoÄ?a boljĹĄo identiďŹ kacijo uÄ?encev z vsebinskim svetom mladinske literature, ki jim je namenjena. Obravnave besedil poudarjajo pomen besednih iger in stalnih rekel oziroma frazemov, tako da se s tem poglablja jezikovna kompetenca uÄ?encev.

_^TiXYP

Bina Štampe Žmavc je sodobna slovenska mladinska pesnica, ki o svetu razmiťlja kot o Vpraťanjih srca in rada ustvarja nove besede.

3TYPe]^bcX _^ QaP]Yd

Dr. Blanka BoĹĄnjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

~ :PZ^ YT ĂľPa^e]XRP w_T[P _aTSbcPe[YT]P e _Tb\X. ~ 0[X YT w_T[P S^QaP P[X i[P ĂľPa^e]XRP.

ÂťZaloĹžba je ponudila strokovno utemeljeno in sodobno uÄ?no gradivo za pouk knjiĹževnosti, ki je po svoji vsebini ter didaktiÄ?ni zasnovi sledilo temeljnemu namenu obravnave umetnostnih besedil – knjiĹževnost kar v najveÄ?ji meri pribliĹžati mlademu bralcu. To je tudi izhodiĹĄÄ?e in vodilo avtorske ekipe pri tokratni prenovi, ki prinaĹĄa sveĹž, na novo premiĹĄljen in ĹĄtevilÄ?no bogatejĹĄi izbor besedil, hkrati pa ohranja za Rokusova berila znaÄ?ilen didaktiÄ?ni pristop.ÂŤ

~ :PZƒT] ĂľPa^e]XZ QX QX[ STĂľTZ ĂľT QX ĂľPaP[. IPZPY. ~ :^[XZ^ ^bTQ YT w_T[P iPĂľPaP[P. E ZPY YXW YT iPĂľPaP[P. ~ IPZPY YT iPĂľPaP[P eTĂľ STZ[XR X] [T T]TVP STĂľZP. ~ :PZ^ YXW Q^ ^SĂľPaP[P. ~ 0[X w_T[P aTb ĂľPaP P[X bX [T S^\Xƒ[YP SP ĂľPaP.

<TSXYbZP dbcePaYP[]XRP

Petra Podlesnik, profesorica slovenĹĄÄ?ine na Osnovni ĹĄoli Majde Vrhovnik Ljubljana

~ 8i\Xb[XcT bX ]TZPY be^YXW ĂľPa^e]XW QTbTS iP Ă´PaP]YT X] ^SĂ´PaP]YT =PYQ^[Y S^\XbT[]T _^ƒ[YXcT ]P fff beTcXiQTbTS R^\ ~ w_T[X]X ĂľPa^e]X QTbTSX WP]P\d]P\X]P X] P]X\P]d\P]PW [PWZ^ QTaT\^ i [TeT _a^cX STb]X X] i STb]T _a^cX [TeX CPZT QTbTST X\T]dYT\^ _P[X]Sa^\X 1TbTST <Pab ]T T] _^c^_ RT_TR caTQdW _aTQTaXcT ƒT ]PiPY :PcTaT QTbTST bcT _aTQaP[X.

Dosedanje izdaje Dosedanja kompleta Svet iz besed 4 in 7 bosta ĹĄe vedno na voljo. Kompleti Novi svet iz besed 5, 6, 8 in 9 bodo izĹĄli v naslednjih ĹĄolskih letih. Berili za 5. in 8. razred bosta na voljo Ĺže spomladi 2011.

~ CdSX bP\X _^bZdbXcT ^SZaXcX ZPZƒ]^ _P[X]Sa^\bZ^ QTbTS^ 8iST[PYcT aPiaTS]X b[^ePa _P[X]Sa^\^e www.svetizbesed.com

!

4. razred d

Kaj je samota – to, da ste sami ali osamljeni? Kdaj ste radi sami? MogoÄ?e takrat, ko se starĹĄi jezijo na vas? Kdaj ne zdrĹžite v druĹžbi? Kam greste, Ä?e Ĺželite biti sami? Se umaknete v samoto tudi takrat, ko ste neizmerno sreÄ?ni? Spomnite se obÄ?utkov, ki vas prevevajo, ko ste sami. Vas tiĹĄÄ?i v Ĺželodcu, se vam v grlu dela cmok, vam gre na jok, vam srce moÄ?no razbija in komaj dihate?

3TYPe]^bcX _^ QaP]Yd APi[^ XcT _^\T] QTbTS]XW ieTi iPZ[T_PcX bT bP\ ePbT bP]YbZX _abc S^\Xƒ[YXYT VaPSXcX VaPS^eT e ^Q[PZXW QXcX ]P ƒcXaX ^Ă´X ! EbPZ^ ^S QTbTS]XW ieTi d_^aPQXcT e _^eTSX " ĂŠTbP bP\^cP _^ _Tb]XZ^eT\ \]T]Yd ]T \PaP.

9^P]]T :PcW[TT] A^f[X]V

Harry Potter in kamen modrosti

<TSXYbZP dbcePaYP[]XRP ~ E bP\^cX bT Ăľ[^eTZ _^ ]PePSX _^V^ePaYP bP\ b bPQ^ P[X Z^\d ZPY _aX_^eTSdYT ]T ]P V[Pb \PaeTĂľ _^ cXWT\ e \Xb[XW CPZT\d ]^caP]YT\d V^e^ad _aPeX\ ]^caP]YX \^]^[^V IP_XƒXcT ZPZƒT] cPZ be^Y ]^caP]YX \^]^[^V _^a^YT] e bP\^cX ~ :PZƒ]^ \T[^SXY^ QX bX XiQaP[X SP QX Y^ e bP\^cX _^b[dƒP[X cPZaPc Z^ ePb ZS^ _aXiPST]T X] ZPZƒ]^ cPZaPc Z^ bT e bP\^c^ d\PZ]TcT _^\XaYT]X X] eTbT[X. ?^b[dƒPYcT c^ V[PbQ^ e aPiaTSd 1X ƒT ZS^ ^Q _^S^Q]X _aX[^ ]^bcX _^b[dƒP[ cPZ^ V[PbQ^.

9^P]]T :PcW[TT] A^f[X]V (%$ P]V[TƒZP \[PSX]bZP _XbPcT[YXRP YT _^ Z^]ĂľP]T\ ƒcdSXYd ]PY_aTY ST[P[P iP 0\]Tbch 8]cTa]PcX^]P[ ^aVP]XiPRXY^ ZX bT Q^aX iP Ăľ[^eTZ^eT _aPeXRT ]Pc^ _P ]P ?^acdVP[bZT\ dĂľX[P P]V[TÂƒĂľX]^ :^ bT YT ea]X[P S^\^e bT YT _^beTcX[P _XbP]Yd X] b Z]YXV^ 7Paah ?^ccTa X] ZP\T] \^Sa^bcX ((& _^ T[P ]TeTaYTcT] db_TW cPZ^ \TS \[PSX\X QaP[RX Z^c \TS bca^Z^e]^ _dQ[XZ^ ĂľT_aPe YT QX[P Z]YXVP ƒT[T _aeP e ]Xid bTS\XW ZX bZd_PY bTbcPe[YPY^ Z^]cX]dXaP]^ _aX_^eTS 7Paah ?^ccTa ((& ! & ?aX_^eTS b[TSX ]Pb[^e]T\d Yd]PZd \TS ]YTV^eX\X bTS\X\X [TcX ƒ^[P]YP ]P ĂľPa^e]XƒZX PZPST\XYX bTS\X\X [TcX Q^YP b be^YX\X ]Pb_a^c]XZX X] XbZP]YT\ _aPeTVP S^\P ?^[TV _aT\Xƒ[YT]T iVaPSQT _aX_^eTS ^S[XZdYTY^ XiYT\]P S^\Xƒ[YXYP ZX bT ]P_PYP e \Xc^[^ƒZX X] _aPe[YXĂľ]X caPSXRXYX Wd\^a ]PSa^Q]^ aPiST[P]P \^aP[]P e_aPƒP]YP X] ]PcP]Ăľ]P ZPaPZcTaXiPRXYP ^SaPÂƒĂľPY^ĂľXW [XZ^e

# :SPY YT bP\^cP ]PY[T_ƒP. $ :PY _^Ăľ]T cP ZX bT YT iPZ[T]X[ e bP\^c^. % ĂŠXVPeP YT _^ _Tb]XZ^eT\ \]T]Yd ^S[^ĂľXcTe iP d\XZ e bP\^c^. & :P\ iQT X bP\^cP Xi be^YTVP bP\bZTVP WaP\P ZPSPa bX eTĂľ ]T T[X\^ QXcX bP\X. ' ?^eT XcT QTbTST ZX bT aX\PY^ ]T\XaP

^ĂľX

bXYT

WaP\P

^Z^[YT

eSXaP

iQT X

[T_P

bP\P

e^[YT

iPZ[T_P

S^\Xƒ[YXYT

( :PZ^ b^ aPi_^aTYT]T aX\T e ebPZX ZXcXRX. :PZ^ aTĂľT\^ cPZX aX\X. ?aTb^SXcT) ĂŠT bTSXcT iP aPĂľd]P[]XZ^\ X] QabZPcT _^ X]cTa]Tcd P[X ĂľT V[TSPcT cT[TeXiXY^ YT c^ cdSX bP\^cP. B\^ [PWZ^ bP\X baTSX V]TĂľT ]P d[XRX P[X e _aT_^[]T\ Pec^Qdbd.

www.svetizbesed.com

7. razred 7 d

'&

'

Pivci tiĹĄine 3TYPe]^bcX _aTS QaP]YT\

~ ;YdSYT _^]PePSX _XYT\^ cTZ^ĂľX]^ e^S^ \[TZ^ ĂľPY r :PY _^\T]X _XcX Xi Ă´PƒT \^Sa^bcX.

BcePa]P _^YPb]X[P

_^[cTaVTXbc cX_ SdWP P[X _aXZPi]X QTƒcXYP ]T\Pa]P XeP[ \aƒPe iT[^ bdW cT[TbZ^_ SP[Y]^V[TS iP ^_Pi^eP]YT ieTiS i^\QX \a[XĂľ ZX _^]^e]^ iP XeX X] bcaT T [YdST\ _^ Xe[YT]Yd 0aVdb ePadW b cXb^ĂľTaX\X ^Ăľ\X Xi VaƒZT \Xc^[^VXYT

3TYPe]^bcX _aTS QaP]YT\ BcT cdSX eX ZSPY _^caTQ^eP[X ]TZPY ĂľPbP _aTST] bcT bT e XeT[X e ]^e^ ^Z^[YT. =P ZaPcZ^ ^_XƒXcT ZPZ^ bcT bT _^ĂľdcX[X _^cT\ _P bX _^V[TYcT ZPY ebT YT i\TS[^ 7PaahYP

=P 1aPSPeXĂľPaZX YT QX[^ bc^ SePX]ƒcXaXSTbTc bc^_]XÂƒĂľ) ]TZP cTaP b^ QX[P ƒXa^ZP X] eT[XZP* SadVP ^iZP X] aPi\PYP]P* ]PYQ^[Y i^_a]P b^ QX[P cXbcP ZX b^ cT ^Q _TcZXW _aX_T[YP[P SadVP\ Z^c SadVT S]X* b_Tc caTcYP b^ X\T[P bc^_]XR^ ZX YT XiVX]X[P X] bX Y^ YT QX[^ caTQP iP_^\]XcX cTa _aTbZ^ĂľXcX =P PZPST\XYX b^ ^QbcPYP[P eaPcP ZX bT ]Xb^ W^cT[P ^S_aTcX aPiT] ĂľT bX YXW e[YdS]^ _a^bX[ P[X _^ VTĂľZP[ ]P ]PcP]Ăľ]^ S^[^ĂľT]T\ \Tbcd >QbcPYP[P b^ cdSX ƒcTeX[]P eaPcP ZX b_[^W ]Xb^ QX[P eaPcP cT\eTĂľ bcT]T ZX b^ bT bP\^ _aTcePaYP[T SP b^ ZPY SadVTVP IT[^ cT Z^ bX YT QX[^ iP_^ \]XcX ZYT YT ZPY ZPYcX ebT bT YT ZPa ]P_aTY _aT\XZP[^ ;YdSYT ]P _^acaTcXW b^ bT ^QXbZ^eP[X X] 7Paah YT QX[ _aT_aXĂľP] SP eXcTƒZX ^Z[T_X [PWZ^ W^SXY^ CdSX SdW^eX YX\ ]Xb^ QX[X e _^\^Ăľ :PSPa YT ZPcTaX Xi\TS ]YXW ]T]PS^\P _aX[TQST[ bZ^iX eaPcP ZX bX YXW aPe]^ _^bZdƒP[ ^S_aT cX cT YT _aPe i^_a]^ _aTbcaPƒX[ BZ^aPYQaTiV[PeX =XRZ YT 6ahU^] S^\^eRT\ bXRTa aPST e^[YT _^eTSP[ ZPZ^ bT ZP\ _aXST ?^[cTa VTXbc IW^_a]PRZ _P YXW YT eTS]^ ZPSPa bT YX\ YT ]PYQ^[Y \dSX[^ iP_T[YP[ _aTS iPZ[T]YT]P eaPcP P[X ]P bc^_]XÂƒĂľT ZX ]X e^SX[^ ]X ZP\^a >QT]T\ YX\ YT e V[Pe^ \TcP[ Z^ƒT iP b\TcX YX\ b_^S]P ƒP[ _aT_a^VT X] YXW ^Q\TcPeP[ b Z^bX ZaTST =PYQ^[Y _P YX\ YT ƒT[ ]P XeRT ZPSPa bT YX\ YT _aXZaPST[ iP WaQTc YXW iVaPQX[ iP ]^b X] iPeaTÂƒĂľP[) ÂĄ?P cT X\P\ aX[TR _aTƒXĂľYX ‘

Misel, anekd ota Odlomek iz intervjuja z Danetom Zajcem “Bi dali pesnik om, ki ĹĄele : zaÄ?enjajo svojo ustvarjalno pot, tudi sicer kakĹĄen napote in kakĹĄen bi bil, Ä?e bi jim k, ga namenili?â€? “Naj piĹĄejo, naj iĹĄÄ?ejo prave izraz, torej takĹĄen, ki najbol besede, pravi njihovemu svetu, j ustreza Samo na takĹĄen razpoloĹženju, miselnosti. naÄ?in bodo bodo takĹĄne napisali pesmi, , kot jih od sebe tudi priÄ?ak ki ujejo.â€?

3P]T IPYR Harry Potter je bil star komaj eno leto, ko mu je starĹĄe ubil zli Ä?arovnik Mrlakenstein. Harry tako vso mladost preĹživi pri sorodnikih, ki mu prikrivajo, da je tudi sam Ä?arovnik. To izve ĹĄele pri enajstih letih, ko dobi vabilo, naj se vpiĹĄe na BradaviÄ?arko, Ä?arovniĹĄko akademijo. Ko Harry pride na ĹĄolo, je zanj vse tuje, nenavadno in sprva se ne znajde najbolje. 3P]T IPYR (!( ! $ YT QX[ b[^eT]bZX _Tb]XZ X] SaP\PcXZ 3^[VP [TcP YT ST[P[ Z^c Z]YX ]XĂľPa e ?X^]XabZX Z]YX ]XRX e ;YdQ[YP]X IP \[PST QaP[RT YT ]P_XbP[ ST[P 1T[P \PĂ´XRP (%' 0QTRTSPaXYP (&$ XeP[X ]P Se^aXÂƒĂ´d (&$ E RXaZdbd (&% =P _P_Xa]PcXW [TcP[XW (&' ;^Z^\^cXeP (' CP a^ P YT iPcT (' ((# :^Ă´XYP ('! =YTV^eT _Tb\X iP \[PST ]PePS]^ ^_XbdYT\^ i QTbTSP\X) ]T[^VXĂľ]^ _^eTi^eP]YT QTbTS ^_Xb^eP]YT _aTS\Tc^e X] ce^aQP ^iXa^\P Xi\Xƒ[YP]YT ]^eXW QTbTS ;TcP (' YT S^QX[ ?aTƒTa]^e^ ]PVaPS^

<TSXYbZP dbcePaYP[]XRP ~ 8i\Xb[XcT bX X\T b ZPcTaX\ QX ]PYQ^[YT ^_XbP[X i]PĂľPY _P cdSX XiV[TS T]TVP Xi\TS ePƒXW b^ƒ^[RTe 0 _^i^a ĂŠT Q^ X\T ]TbaP\]^ Q^ _^eTSP[^ eTĂľ ^ ePb Z^c ^ b^ƒ^[Rd :^ 7Paah _aXST ]P ƒ^[^ YT iP]Y ebT cdYT ]T]PePS]^ X] b_aeP bT ]T i]PYST ]PYQ^[YT

wT WdYƒX ^S IW^_a]PRZP ĂľT YT c^ b_[^W \^V^ĂľT _P YT QX[ WX ƒ]XZ 0aVdb 5X[RW 7Paah X] A^] bcP bT \d iP\TaX[P T _aeX ƒ^[bZX SP] 5X[RW Yd YT iP[^cX[ Z^ bcP _^bZdƒP[P ^S_aTcX eaPcP iP ZPcTaP bT YT XiZPiP[^ SP e^SXY^ ]P _aT_^eTSP]X W^S]XZ =X YX\P eTaYT[ SP bcP bT XiVdQX[P X] _aT_aXĂľP] YT QX[ SP bcP W^cT[P eSaTcX 6a^iX[ YX\P YT T SP Yd Q^ iP_a[ e VaPYbZ^ YTĂľ^ Z^ Yd YT aTƒX[ \X\^XS^ĂľX _a^UTb^a B\^ccP] 5X[RW YT X\T[ \PĂľZ^ ZX YX YT QX[^ X\T V^b_^SXĂľ]P =^aaXb 1T ƒcXYP d\PiP]^ bXeT QPaeT YT QX[P \aƒPeP X] Z^ÂƒĂľT]P ^ĂľX _P YT X\T[P cPZƒ]T Z^c WXƒ]XZ XiQd[YT]T Z^c Pec^\^QX[bZT [dĂľX E^ W[YP[P YT _^ W^S]XZXW X] ĂľT bX e_aXĂľ^ ]YT _aTZaƒX[ ZPZƒ]^ _aPeX[^

~ =P b_[Tc]T\ ]Pb[^ed b[^eT]bZXW [YdQXcT[YTe 7PaahYP ?^ccTaYP fff W_b[^ R^\ Q^bcT ]Pƒ[X ^QX[XR^ iP]X\XeXW X]U^a\PRXY ^ Z]YXVX X] Pec^aXRX b^ST[dYTcT _P [PWZ^ cdSX e ]PYaPi[XĂľ]TYƒXW STYPe]^bcXW cT X]cTa]Tc]T bZd_]^bcX ~ BcT T b[XƒP[X iP iPWcTeT SP bT Z]YXVT ^ 7PaahYd ?^ccTaYd d\PZ]TY^ Xi ƒ^[bZTVP _a^VaP\P ĂľTƒ SP ]Xb^ _aX\Ta]T X] SP b[PQ^ e[XePY^ ]P \[PST QaP[RT. ?^XÂƒĂľXcT PaVd\T]cT ZX V^e^aXY^ e _aXS cTY caSXceX X] PaVd\T]cT _a^cX ]YTY =P_XƒXcT be^YT \]T]YT ^ e_[Xed Z]YXV ^ 7PaahYd ?^ccTaYd ]P \[PSX]^

~ :PY bX _aTSbcPe[YPcT _^S ]Pb[^e^\ _Tb\X 3P]TcP IPYRP.

BcePa]P _^YPb]X[P

~ B ZPcTa^ QPae^ QX ^i]PĂľX[X cXƒX]^. BcT ebX e aPiaTSd XiQaP[X Xbc^ QaPe^.

Xi_dW Xi_dƒ]P RTe SaT]YPcX bT _aTaXePcX bT* b cT Pe^ bT _aT\XZPcX e \]^ XRX [YdSX eT]ZTcPcX ^SSPYPcX ^bcaT eXƒYT V[Pb^eT \PbcXcX bT b b[PbcY^ YTbcX ZPY S^QaTVP a^ [YPcX ^SSPYPcX ]XiZT ieT]TĂľT V[Pb^eT

~ :PZ^ bX _aTSbcPe[YPcT cXW^ ie^Ăľ]^ ST T[^. :PZ^ _P V[Pb]^.

?XeRX cXƒX]T ie^Ăľ]X a^ [YPY^ĂľX b ca^Q[YPbcX\X V[Pb^eX b _[^ĂľTeX]PbcX\X caTQdWX b RTePbcX\X Xi_dWX TY]X i TY]X\X V[Pb^eX

@ G[YZG\OZK `KS RPU KROS O` YZUVOZO

UQURPG 4K UTKYTG [P G 5YZGTO J US b^ ]P_PS[X cXƒX]^ ?^_X[X b^ Y^ ^Va^\]T Z^[XĂľX]T 2G PK PK \KXPKZO 1aTi \TaT b^ bT i ]Y^ \PbcX[X RG O QO YO PU ^QaP[X b^ Y^ S^ Z^bcX ^Q a[X :^ b^ bT ]PYTS[X Z^ b^ bT ]P_X[X YZUQXGZ YRO GR b^ cXƒX]^ ƒT e b^ST ]P[X[X QUZ VG XKYTOIO >S_T[YP[X b^ Y^ ^S ]Pb ?^[]X cXƒX]T STQT[X ĂľTi _Pb QO PK K TOYO 1XGZQ ISPY ]PƒP ST T[P YT ie^Ăľ]P ST T[P QX UPOPU U\ OJ TO T GS V XO NU Ie^ZX bT aPi\]^ dYTY^ JT UYZ bT ]P\ e V[PeT ]PbT[YdYTY^ E WXƒPW bT SaT]YPY^ V^iS^eT ]PĂľT]YPY^ eaXbZPY^ĂľT _^Y^ĂľT eT]ZTcPY^ĂľT X] Wad_]^ iPc^ ƒT bP\ e_XYT\) ÂĄ>Qd_]^ >Qd_]^ ‘

<TSXYbZP dbcePaYP[]XRP

3TYPe]^bcX _^ QaP]Yd :S^ b^ _XeRX cXƒX]T. :PZ^ bX YXW _aTSbcPe[YPcT. :PZƒ]X b^ _^ id]P]Y^bcX. ! > ĂľT\ V^e^aX _aeP ZXcXRP. :PY _P SadVP X] caTcYP. " :PY YT c^aTY cT\P _Tb\X. # >_PidYcT aXcT\ 1X [PWZ^ aTZ[X SP bT Xi ZXcXRT e ZXcXR^ _^]Pe[YP P[X bT aPi[XZdYT. $ :S^ bT Xi_^eTSdYT e _Tb\X. :S^ YT ^bTQP ZX bT e _aeX ^bTQX ^V[PƒP e iPS]YT\ eTaid. % 9T _TbT\ [YdQTiT]bZP Sad QT]P \XbT[]P P[X aPi_^[^ T]YbZP. DcT\T[YXcT be^Y ^SV^e^a & 8i _Tb\X Xi_XƒXcT ]T]PePS]T QTbTS]T ieTiT ' E _Tb\X _^SĂľacPYcT P[XcTaPRXYT _^]Pe[YP]YT XbcXW b^V[Pb]XZ^e X] Pb^]P]RT _^]Pe[YP]YT XbcXW bP\^V[Pb]XZ^e ( :PcTaX bP\^V[Pb]XZX X] ZPcTaX b^V[Pb]XZX bT ]PY_^V^bcTYT _^]Pe[YPY^ e _aeX ZPcTaX e SadVX X] ZPcTaX e caTcYX ZXcXRX. ?^\Xb[XcT iPZPY 0[X YT c^ TZ^[^ƒZP _TbT\. DcT\T[YXcT be^YT \]T]YT 0[X _TbT\ X\P ZPZƒ]^ b_^a^ĂľX[^. 9T _TbT\ _^eTiP]P i ]PƒX\ Xe[YT]YT\ i SP]Pƒ]YX\ ĂľPb^\. :PZ^.

www.svetizbesed.com

7. razred 7 d

(

~ 8i ZPZƒ]XW _^b^S _XeRX cXƒX]T _XYTY^ cXƒX]^. B_aT\T]XcT _TbT\ e bcaX_ b caT\X b[XĂľXRP\X ~ =P_XƒXcT be^Y^ _TbT\ ]Pb[^eXcT Y^ ?XeRX Wad_P ~ =P _P]c^\X\XĂľT] ]PĂľX] iPXVaPYcT _TbT\ X] Y^ ie^Ăľ]^ ^_aT\XcT :PZ^ Q^bcT ie^Ăľ]^ ^_aT\X[X _ae^ SadV^ X] ZPZ^ caTcY^ ZXcXR^. 1^bcT d_^aPQX[X XbcT X]ƒcad\T]cT. ~ =P_XƒXcT aTZ[P\^ iP Xe[YT]YT e cXWX X] ie^Ăľ]X ST T[X ~ :PZ^ bX _aTSbcPe[YPcT ]Pƒ _[P]Tc [TcP ! . :PY _P [TcP ! . 0[X ^QbcPYP ]TePa]^bc SP Q^ ]P ]PƒT\ _[P]Tcd [XbcTZ) ;T_ _[P]Tc YT QX[ ]XZ^VPa ]X eTĂ´ S^\P.

;XcTaPa]^cT^aTcXĂľ]T STUX]XRXYT 0[XcTaPRXYP YT dYT\P]YT b^V[Pb]XZ^e P[X b^V[Pb]XƒZXW bZd_X] e iP_^aTS]XW QTbTSPW* b^V[Pb]XƒZX bcXZ 0b^]P]RP YT dYT\P]YT bP\^V[Pb]XZ^e ]PePS]^ e iPZ[YdĂľ]XW QTbTSPW eTai^e* bP\^V[Pb]XƒZX bcXZ

!!

www.svetizbesed.com

7. razred 7 d

15

!"

GRADIVO ZA IZBIRNE PREDMETE

Televizija – moj vodnik je zaslon Delovni zvezek za izbirni predmet vzgoja za medije Avtorici: Karmen Erjavec in Zala Volčič

Z delovnim zvezkom učenci izbirajo televizijske vsebine, se preizkušajo v pripravi televizijskih poročil, izvedo, zakaj radi gledamo škandale in limonade, ter ugotovijo, zakaj so nekateri dogodki objavljeni in drugi ne. Drugi del delovnega zvezka daje učencem napotke, kako smotrno uporabljati internet.

Tisk – očem obisk Delovni zvezek za izbirni predmet vzgoja za medije Avtorici: Karmen Erjavec in Zala Volčič

Delovni zvezek seznanja učence z značilnostmi množičnega komuniciranja, z nastankom in razvojem tiska in značilnostmi tiskanega medija, z novinarsko etiko, oglaševanjem v tiskanih medijih in z novinarstvom. K zadnji tematiki je priložena videokaseta produkcije RTV Slovenija. Gradivo spodbuja učence k skupinskemu delu, k razumski argumentaciji in poročanju o ugotovljenem.

Naš čas-opis Delovni zvezek za izbirni predmet šolsko novinarstvo Avtorji: Miha Mohor, Manca Košir in Marija Stanonik

V gradivu se učenci seznanijo z zgodovino šolskega časopisa pri nas, nato pa še sestavijo svoj časopis. Osrednji del delovnega zvezka seznanja učence z vsebino in obliko vseh novinarskih zvrsti, od preproste novice do zahtevnega komentarja, in opozarja na novinarsko etiko. Zadnji del delovnega zvezka pojasnjuje, kakšna je razlika med ljudskim izročilom in umetnim pripovedništvom, ter daje napotke, kako pravilno zbirati in predstavljati slovensko folkloro.

16

Oblike oblakov – Knjiga, spusti me v svoj svet Delovni zvezek za izbirni predmet literarni klub Avtorja: Boris A. Novak in Savina Zwitter

Prvi del delovnega zvezka (Oblike oblakov Borisa A. Novaka) sestavljajo naloge in vaje, povezane z literarno teorijo, ki jo pesnik razloži na svojevrsten pesniški način v poglavjih o epiki, liriki in dramatiki. V drugem delu gradiva (Knjiga, spusti me v svoj svet Savine Zwitter) mlade navaja k bralni kulturi in prepoznavanju žanrov, razkrije pomen knjižnic ter sledi nastajanju knjige od rokopisa do končnega izdelka.

Na šolskem odru Delovni zvezek za izbirni predmet gledališki klub Avtorji: Nena Radmelič, Aleš Valič in Vida Medved Udovič

V delovnem zvezku se učenci prek nalog in navodil seznanijo s temeljnimi gledališkimi pojmi in dejavnostmi. Spoznavajo pomen pravilnega govorjenja in dihanja, naučijo se javnega nastopanja, improvizirajo in spoznavajo govorico telesa. Recitirajo, deklamirajo, dramatizirajo in analizirajo literarna dela ter njihove vrednote. Delovnemu zvezku je priložena dramska igrica Pet Pepelk z navodili za izvedbo.

Igra videza Priročnik za učitelje za izbirni predmet gledališki klub Avtorica: Vida Medved Udovič

Igra videza je podpora učiteljem pri predmetu gledališki klub. Predstavlja teoretična izhodišča za branje dramskih besedil v osnovni šoli ter prinaša veliko pobud in spodbud. Knjigo sestavljajo poglavja o literarni in gledališki recepciji, dramatiki in gledališki vzgoji v osnovni šoli, predstavljen pa je tudi psihološki pogled na igro.

17

ZBIRKI ZNAM ZA VEČ IN PLONK

NOVO Zbirko ZNAM ZA VEÄŒ z razlagami in vajami za boljĹĄe ocene v osnovni ĹĄoli gotovo Ĺže poznate. Namenjena je tistim osnovnoĹĄolcem, ki Ĺželijo izboljĹĄati svoj uÄ?ni uspeh brez inĹĄtrukcij, se pripraviti na preizkuse in utrditi znanje. Posebni izdaji sta pripravljeni z mislijo na pripravo na nacionalno preverjanje znanja na koncu ĹĄestega in devetega razreda.

Razlage in vaje za boljĹĄe ocene

V tem ĹĄolskem letu se bo dosedanjim izdajam ZNAM ZA VEÄŒ pridruĹžilo ĹĄe nekaj novih, zlasti izdaje z zahtevnejĹĄimi nalogami. Te bodo namenjene uÄ?encem, ki Ĺželijo utrditi in nadgraditi svoje znanje ter se z ustvarjalnim reĹĄevanjem nalog temeljito pripraviti na tekmovanja in kasnejĹĄi vstop v gimnazijo.

4. razred

5. razred

6. razred

7. razred

8. razred

9. razred

poleti 2010

ďƒź

ďƒź

ďƒź

ďƒź

ďƒź

poleti 2010

poleti 2010

spomladi 2010

ďƒź

Pravopis

novo

ZahtevnejĹĄe naloge

Zbirki nalog za pripravo na nacionalno preverjanje znanja

Izdaje ZLATI ZNAM ZA VEÄŒ z zahtevnejĹĄimi nalogami prepoznate po zlati Ĺžarnici na ovitku.

8=0 B;>E4= ç

II18A:0 =0;>

A0I;064 8=

E094 I0 1>;

B;>E4= ç 8=0

9 4 >24=4 E

4B 3aPVXRP :P_Z^ = C4< A0I TeT]ZP 3adbP]h X

A43D

] =P]P 2PYWT]

ďƒź

spomladi 2010

6 I0 I0:;9D

90] =0=P 2PYWT 94 I]h =P] E4A90= =TeT]ZP 3adbP ç=> ?A4 3aPVXRP :P_Z^

(

B;>E4= ç8=0

A0I;064 8= E094 I0 1>;9 4 >24=4 E 34E4C4< A0IA43D 3aPVXRP :P_Z^ =TeT]ZP 3adbP]h =P]P 2PYWT]

%

(

SLOVEN

Ĺ ÄŒINA $ Pravopis – razlEN age in% 'vaje B0<>

4DA

Nana Cajhen, Nevenka

Drusany in Dragica

X db_TW

SLOVENĹ ÄŒINA

ZAHTEVNEJĹ E NALOGE

ZA VSE, KI Ĺ˝ELIJO VEÄŒ Vesna Podlesnik in Alenka

Tajnikar

7

SLOVENĹ ÄŒINA

O VEÄŒ KI Ĺ˝ELIJ E ZA VSE, in Alenka Tajnikar Vesna Podlesnik ZAHTEVNEJĹ E NALOG

8

SLOVENĹ ÄŒINA

ZAHTEVNEJĹ E NALOGE ZA VSE,

KI Ĺ˝ELIJO VEÄŒ

Vesna Podlesnik in Alenka Tajnikar

9

Kapko

XiQ^[Y PY dĂŞ] bT P _aTXiZd _aX_aPeX bT ] YT X] WXcaTYT

B0<>

% '$

dĂŞX bT [P

ĂŞT]^

dcaSX ]Pd

4DA

YP

^eP i]P]

_aXS^QX ]

XiQ^[Y PY dĂŞ]X db_TW

B0<>

% '$

dĂŞX bT [P YT X] WXcaTYT

XiQ^[Y PY d

ĂŞ]X db_TW

SAMO

dcaSX ]PdĂŞT]^

T ]P _aTXi

6,85

ZdbT

EUR

_aXS^QX ]^eP i]P]YP

dĂŞX bT [P YT X]

WXcaTYT

]PdĂŞX bT QaTi X] cadZRXY

dcaSX ]PdĂŞT]^

_aXS^QX ]^

izraĹžanje

izboljĹĄaj uÄ?ni uspeh pripravi se na preizkus

e

eP i]P]YP

]PdĂŞX bT Q

adZRXY

QaTi X] c

]PdĂŞX bT

_aX_aPeX bT ]P _aTXiZdbT

4DA

_aX_aPeX b

% '$ 4DA

uÄ?i se laĹžje in hitreje

aTi X] cad

ZRXY

utrdi nauÄ?eno DN090321 ZZV

pridobi nova znanja SLO PRAVOPIS.indd

1

+ izboljĹĄaj svoje izraĹžanje + razmiĹĄljaj ĹĄirĹĄe + iĹĄÄ?i izvirne reĹĄitve + povezuj razliÄ?na znanja + pripravi se na tekmovanja + uporabi svoje znanje + pripravi se na gimnazijo

j svoje + izboljĹĄa jaj ĹĄirĹĄe + razmiĹĄl izvirne reĹĄitve + iĹĄÄ?i razliÄ?na znanja + povezuj se na tekmovanja + pripravi uporabi svoje znanje + pripravi se na gimnazijo +

+ izboljĹĄaj svoje izraĹžanje + razmiĹĄljaj ĹĄirĹĄe + iĹĄÄ?i izvirne reĹĄitve + povezuj razliÄ?na znanja + pripravi se na tekmovanja + uporabi svoje znanje + pripravi se na gimnazijo

nauÄ?i se brez inĹĄtrukc

ij

7/3/09 9:46:35 AM

Preglednice OsnovnoĹĄolski plonk vsebujejo strnjen pregled jezikovnih tem, ki se obravnavajo pri pouku slovenĹĄÄ?ine v celotni osnovni ĹĄoli. PlastiďŹ cirana zloĹženka za jezik povzema bistvene stvari – pravila, razlage in posebnosti, knjiĹžna izdaja pa predstavlja precej razĹĄirjen pregled in bo pomagala uÄ?encem, da se laĹže znajdejo v obseĹžnem in vÄ?asih zapletenem jezikovnem znanju. V zloĹženki za knjiĹževnost najdejo uÄ?enci pregled literarnih pojmov in Ä?asovni trak, ki predstavlja slovensko in svetovno knjiĹževnost.

SlovenĹĄÄ?ina – jezik Avtorica: Dragica Kapko zloĹženka, 6 strani

SlovenĹĄÄ?ina – jezik Avtorica: Dragica Kapko knjiga, 52 strani

SlovenĹĄÄ?ina – knjiĹževnost Avtorica: dr. Milena M. BlaĹžic´ zloĹženka, 6 strani

18

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.knjigarna.com

ŠOLSKI ZASTOPNIKI ZALOŽBE ROKUS KLETT

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Naročila in informacije

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prekmurje in Maribor

Prodaja

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Koroška in Zasavje

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si podpora kupcem Anja Potočnik, tel.: 01 513 46 46 anja.potocnik@rokus-klett.si

Marko Hanuš GSM: 041/426 627 E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si

Skladišče

Bela krajina in Dolenjska

vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Ksenija Šimnovec GSM: 031/649 783 E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si

Primorska Miran Domajnko GSM: 041/734 603 E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 99

DN100114

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov in samostojnih delovnih

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

zvezkov Založbe Rokus Klett prispevate sredstva za

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami.

telefaks: 01 513 46 99

S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.