TROPSKI DEŽEVNI GOZD
Izjemno bogat in vznemirljiv življenjski prostor. Dom ogromnim drevesom, živobarvnim pticam in številnim sesalcem. V njem živi najmanj 50 odstotkov vseh poznanih vrst rastlin in živali na Zemlji, čeprav pokriva le 6 odstotkov Zemljinega površja.
TROPSKI DEŽEVNI GOZD
Tropski deževni gozd je listnati, vedno zeleni gozd. Raste na območjih z ekvatorialnim podnebjem, kjer so celo leto visoke temperature, padavin je veliko in so enakomerno razporejene čez celo leto. Je območje izjemne raznovrstnosti rastlin in živali, ki so razporejene v več nivojih oziroma »nadstropjih«. Za vsako nadstropje so značilne različne rastline in živali. Podrasti je malo, ker svetloba zaradi velikih krošenj ne prodre do tal. Sledijo mlada, nizka drevesa, nato so drevesa vedno višja. Posamezna drevesa se dvigajo visoko nad ostale krošnje. Med drevesi rastejo ovijalke. Z oddaljevanjem od ekvatorja in na višjih nadmorskih višinah so drevesa nižja in redkejša, več je tudi podrasti.
Vzroki krčenja tropskega deževnega gozda
POSREDNI VZROKI
• vladna politika (denarna pomoč, davčne olajšave, kmetijska reforma – v šestdesetih letih
je Brazilija revnim prebivalcem podeljevala zemljo v Amazonskem nižavju)
• izvoz v tujino (povpraševanje)
• lokalne potrebe
Razširjenost tropskega deževnega gozda
POSELITEV
Tropski deževni gozdovi so zaradi velike vlažnosti redko poseljeni. Naselja so predvsem ob rekah in ob prometnih povezavah. Ponekod še vedno živi staroselsko prebivalstvo, ki se preživlja z lovom, ribolovom in nabiralništvom. Njihov obstoj in način življenja je zaradi krčenja gozdov ogrožen, zato se selijo v mesta.
NEPOSREDNI VZROKI
• živinoreja (pašniki)
• pridelava soje (plantaže)
• samooskrbno kmetijstvo (njive)
• gradnja naselij
• gradnja cest in industrije
• rudarstvo
• gozdarstvo (dragocen les)
POSLEDICE KRČENJA
Zaradi krčenja gozdov:
• se krči življenjski prostor rastlinam in živalim;
• območja so poplavno bolj ogrožena;
• ker korenine ne zadržujejo več prsti, se povečujeta erozija in izpiranje prsti, kar poveča nevarnost za zemeljske plazove;
• spreminja se podnebje;
• način življenja staroselskega prebivalstva je s prihodom rudarjev in drugega prebivalstva ogrožen zaradi bolezni, ki jih prinesejo s sabo, izginjajo rastlinske in živalske vrste, od katerih so odvisni,
brez rastlinstva je zaradi velike količine padavin zelo izpostavljena eroziji in se tudi hitro izčrpa.
poleg tega se zaradi gradnje cest zmanjšuje njihov življenjski prostor;
• tropski deževni gozdovi proizvajajo ogromne količine kisika, ki ima svetovni pomen, zato njihovo krčenje vpliva na podnebne spremembe na celotni Zemlji.
Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu leta 2021 je več kot 100 držav podpisalo zavezo, da bodo do leta 2030 ustavile krčenje tropskih deževnih gozdov. Med podpisnicami so bile tudi države, ki imajo največje površine tropskih deževnih gozdov - Brazilija, Indonezija in Demokratična republika Kongo.
Države, v katerih so leta 2023 izkrčili največ gozdov (v milijonih hektarjev):
