SELITVE
Za večino držav Novega sveta bi lahko rekli, da so dežele priseljevanja. Kanada, ZDA, Avstralija in Nova Zelandija še danes predstavljajo obljubljeno deželo za prebivalce širom sveta, ki iščejo boljše življenje.
Meja
PRISELJEVANJE NEKOČ
Večina prebivalstva Severne Amerike, Avstralije in velik del prebivalstva Južne Amerike ima prednike na kateri od preostalih celin. Prvi val priseljevanja iz Evrope v Ameriko se je začel v 16. stoletju. Priseljevali so se predvsem Angleži in Francozi, v Mehiko in Medmorsko Ameriko Španci, na otoke v Karibskem morju pa poleg Angležev in Francozov še Nizozemci. Najprej so poselili vzhodne obale in se nato postopoma pomikali proti zahodu. V južni del ZDA, Srednjo in Južno Ameriko so za delo na plantažah do 19. stoletja kot sužnje vozili ljudi iz Afrike.
PRISELJEVANJE DANES
V drugi polovici 20. stoletja je začel val priseljevanja iz Evrope upadati, prevladovati
ZDA in
so začeli priseljenci iz Azije ter Srednje in Južne Amerike. ZDA so država, v katero se še danes priseljuje največ ljudi na svetu. Kljub temu, da število priseljenih iz Mehike v ZDA počasi upada, Mehika še vedno ostaja država, iz katere prihaja največ priseljencev. V Kanado se jih največ priseli iz Azije (Indijci, Kitajci, Filipinci). V ZDA in Kanado se priseljujejo tudi iz gospodarsko razvitih držav, zlasti iz Nemčije, Južne Koreje in Velike Britanije.
NEZAKONITO PRISELJEVANJE
Veliko priselitev iz Srednje in Južne Amerike je nezakonitih. Skoraj 40 odstotkov ljudi, ki se priseli nezakonito, je iz Srednje Amerike.
Države izseljevanja
POSLEDICE PRESELJEVANJA
Pozitivne posledice Negativne posledice
Denar, ki ga izseljenci pošiljajo domov. Odhajajo predvsem delovno aktivni ljudje. Zmanjšanje pritiska na delovna mesta in naravne vire. Spremenita se starostna in spolna sestava prebivalstva. Izseljeni se lahko vrnejo opremljeni z novimi znanji, veščinami. Beg možganov, številni izobraženi in sposobni odhajajo.
Države priseljevanja
Raznovrstnejša in bogatejša kultura. Večji stroški za zdravstveno varstvo in izobraževanje.
Opravljajo službe, kjer primanjkuje delavcev. Prenaseljenost.
Bolj pripravljeni opravljati slabše plačana, težja dela. Nerazumevanje med različnimi verami in kulturami.
Priseljenci morajo v državi, v katero so se priselili, premagati številne težave, kot so nezaposlenost, rasizem in kulturne razlike, jezikovne ovire, pomanjkanje možnosti.
PRESELJEVANJE ZNOTRAJ CELINE
Zelo pogoste so tudi selitve znotraj celine in posameznih držav. Ena takšnih notranjih selitev je bila selitev temnopoltih Američanov po odpravi suženjstva leta 1865, ki se je nadaljevala celo 20. stoletje. Več kot 7 milijonov temnopoltih Američanov je zapustilo domove na jugu ZDA in se preselilo na sever ali zahod. Predvsem so se selili v mesta. Zadnja desetletja v ZDA prevladuje preseljevanje v tako imenovani sončni pas (cel južni del ZDA), kjer je podnebje skozi vse leto ugodnejše za poselitev. Najbolj zanimivi za priseljevanje sta Arizona in Florida.
ODNOS
DO PRISELJENCEV
Kanada in ZDA sta imeli do priseljencev različen odnos. Kanada je zagovarjala multikulturnost, zato je priseljencem omogočala ohranjanje njihove kulture, navad, običajev, jezika. Na drugi strani so v ZDA spodbujali čimprejšnje “zlitje” priseljencev z Američani, zato je družba in podoba države veliko bolj enotna. V novi deželi so vsi priseljenci prevzeli ameriško identiteto in postali Američani. Kljub različni politiki do priseljencev pa so v večjih mestih obeh držav nastale značilne priseljenske četrti (Little Italy, Chinatown …), kjer že samo poimenovanje in zunanja podoba kažeta na izvor priseljencev.
SLOVENCI V NOVEM SVETU
Slovenci so se številčneje priseljevali v Severno Ameriko sredi 19. in v začetku 20. stoletja. Prevladovali so gospodarski vzroki, po drugi svetovni vojni so se jim pridružili še politični vzroki. Najštevilčnejša slovenska skupnost v ZDA danes živi v Clevelandu, kjer je tudi generalni konzulat Republike Slovenije. Na podlagi zadnjega popisa prebivalstva živijo slovenski izseljenci po vseh zveznih državah ZDA. Danes po ocenah v Severi Ameriki živi 350.000 ljudi slovenskega rodu. V Clevelandu imajo slovenski izseljenci svoje narodne domove, cerkve, šole slovenskega jezika, kulturna in športna društva, zaradi staranja prebivalstva pa tudi dom starejših občanov. Najštevilčnejša slovenska skupnost v Kanadi je v Torontu z okolico.
