Kemija-2011-12 by Založba Rokus Klett, d.o.o.

, VO IN I NIM NO O A Z AV ST B O ZA EPR PR

ŠOLSKO LETO

2011/2012 ROKUSOVA

KEMIJA V OSNOVNI ŠOLI

znanje nas dela velike

DN110018 katalog kemija.indd 1

17.1.11 13:55

Zakaj, kaj in kako? Že majhni otroci radi postavljajo vprašanja. Zakaj? Kaj? Kako? Zakaj voda teče? Kaj očisti umazan pulover? Kako se snov raztopi? Pogosto so to vprašanja iz domačega okolja in sveta, v katerem živimo. Pozneje, v odraščajoči dobi, se ta prvobitna radovednost nekoliko pritaji, tu pa nastopi Peti element, ki mlade ljudi znova spodbudi k razmišljanju. Ali veš, kaj ješ? Katere snovi uporabljamo za čiščenje in nego? Katere snovi v hrani in kozmetičnih izdelkih niso potrebne in škodujejo zdravju? Kako ozdraviti bolezen? O tem in še marsičem govori prav kemija, ki je tesno povezana z našim življenjem, kar odražajo vse teme v učbeniku. Namen Petega elementa je pomagati vzgojiti mlade ljudi v odgovorne posameznike, ki bodo znali uporabiti znanje za dobrobit našega planeta in človeštva. Mladim je treba povedati, da je napačno kriviti kemijo za slabšanje našega življenjskega okolja, saj se to dogaja zaradi zlorabe kemije. Saj nam vendar prav kemija pomaga pri reševanju okoljskih težav! Konec koncev je kemija sodobna znanost, ki pomaga k razvoju civilizacije in odgovarja na številna vprašanja posameznika in vse družbe. Peti element bo opravil svoje poslanstvo, če bo mlade nadobudneže navdušil ravno prav, da bodo hrepeneli po znanju, s katerim bodo lahko prispevali k razvoju farmacije, medicine, kmetijstva, živilske in tekstilne industrije, nanoznanosti in drugih, ki jim ni videti konca. Znanje je neprecenljiva vrednost, ki človeka skupaj z izkušnjami oplemeniti z modrostjo, zaradi česar bi bil svet lahko boljši. Naj bo to svet prihodnosti, svet Petega elementa.

mag. Vesna Pahor, urednica kompleta Peti element 9

DN110018 katalog kemija.indd 2

17.1.11 13:55

Peti element

11 0 2

O SP

EK KO OLO ŠK GRA LO DIVO O

Učbenik Vsaka tema je v učbeniku predstavljena z vsakdanjimi pojavi in s snovmi, ki jih učenci poznajo. Razlage so kratke in zanimive, napisane v preprostem in razumljivem jeziku, hkrati pa didaktično dodelane in neoporečne.

Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo

Jamšek

Peti element UČBENIK

ŠOLE ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE

Iztok

O ŠKO OŠK KOLLO EKO I GRADIVO

ak, Tan

ja Cvi

rn Pa

vlin in

Samo

elem

Jamšek

ent

UČB Č EEN NIK ZZA A KKEEM MIIJO IJJO V

Za še večjo razumljivost in predstavljivost je vsaka kemijska sprememba prikazana s fotograﬁjami in submikroskopskimi prikazi, za dodatno sproščenost pa poskrbijo številne ilustracije. Velik poudarek je tudi na privlačnosti in sodobnosti oblikovanja.

D vet De

Peti

OŠKO OLOŠKO EKOLO ADIVO GRADI

D DEVE TEM RAZR EDU OSNO VNE ŠO LE

EKOLO KOLOŠKO GRADIVO

11 0 2 ML

O SP

Delovni zvezek Delovni zvezek v celoti dopolnjuje in nadgrajuje učbenik, še posebno pri različnih samostojnih aktivnostih (npr. poskusih), kjer so možnosti učbenika omejene. Izbor različnih dejavnosti in nalog je dobro premišljen, tako da zajame vse učne cilje in taksonomske ravni ter razvija različne spretnosti. Hkrati so naloge zasnovane tako, da je delovni zvezek privlačen, raznolik, zanimiv in poučen. Zelo pomembna komponenta delovnega zvezka so tudi navodila za izvedbo različnih poskusov. Delovnemu zvezku za 8. razred je priložena preglednica Periodni sistem elementov.

a Cvirn

Pavlin in

šek Samo Jam

ment Peti ele etak, Tanj

Iztok Dev

E OVNE ŠOL I ZVEZEK REDU OSN DELOVN EM RAZ IJO V OSM ZA KEM

Iztok Devetak,

Tanja Cvirn Pavlin

in Samo Jamšek

Peti element

DELOVNI ZVEZE

ZA KEMIJO V DEVETE M RAZREDU OSNOVN E ŠOLE

Z nakupom delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami.

Gradivo za učitelje Da bi z našim gradivom čim bolj olajšali poučevanje kemije, smo pripravili tudi dodatno gradivo za učitelje. Ta trenutek sta na voljo obsežen priročnik za učitelje in letna priprava za 8. razred. Gradivo je pripravljeno v formatu PDF in ga lahko prenesete na svoj računalnik s spletne strani www.devetletka.net. Gradivo za 9. razred bo na voljo avgusta 2011.

Že septembra 2011 Elektronski učbenik za 8. razred E-gradivo je nadgradnja klasičnega tiskanega gradiva in je prilagojeno uporabi na spletu. Njegova orodjarna vam omogoča listanje po gradivu, pisanje in risanje po straneh, označevanje, dodajanje besedila, opomb in spletnih povezav, pripenjanje dokumentov, povečevanje delov strani ali usmerjanje pozornosti učencev s senčenjem. E-gradivo bo na voljo na spletnem portalu www.irokus.si že septembra 2011. Za njegovo uporabo v razredu potrebujete računalnik s spletno povezavo in projektor. Interaktivna tabla je seveda dobrodošla, vendar ni nujna.

Iztok Deve

tak, Tanja

PRIROČNI

ZA KEMIJO

n in Samo

K ZA UČI

V OSMEM

Jamšek

ment

TELJE

RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Iztok

lin in

rn Pav

šek

Jam Samo

men ti ele ja Cvi

k, Tan

Deveta

JE LE UČITEL OSNOVNE ŠO NIK ZA ZREDU

VETEM PRIROČ JO V DE

MI ZA KE

RA MB5.1 KAJ SO FOSILNA

ŽE

1 01

E PT

GORIVA?

Ključne besede: • fosilna goriva • nafta • zemeljski plin • neobnovljivi viri energije

Povzetek Nafta, zemeljski plin, premog in šota so fosilna goriva, ki so neobnovljivi vir energije. Nafta in zemeljski plin sta nastala iz odmrlih morskih planktonskih organizmov. Nahajališča nafte in zemeljskega plina so v zemeljski skorji.

nepropustna nepropus ustna ust stna t plast plas pl st plin

Ponovi • Pojasni, za kakšne namene človek uporablja nafto. • Opiši, kako je nastala nafta. • Zakaj so fosilna goriva neobnovljivi vir energije in surovin?

nafta nepropustna nepro oopustna plast plast

vrtina vrti

Fosilna goriva zagotavljajo več kot tri četrtine energije, ki je porabimo. Odvisnost človeške družbe od fosilnih goriv je tako velika, da si jo je skoraj nemogoče predstavljati. Ves letalski, cestni in pomorski promet je vezan na naftne derivate, več kot polovica elektrarn pa na premog. A v bližnji prihodnosti bo fosilnih goriv zmanjkalo, saj so zaloge omejene in v precejšnji meri že izčrpane.

Premoga, nafte in zemeljskega plina je v zemeljski skorji sicer veliko, kljub vsemu so količine omejene. Ker fosilna goriva porabljamo veliko hitreje kot nastajajo in se njihove zaloge nezadržno zmanjšujejo, pravimo, da so neobnovljivi vir energije. Nekoč so mislili, da bodo zaloge fosilnih goriv zadostovale za stoletja, danes govorimo le še o nekaj desetletjih. Plina in nafte naj bi bilo po nekaterih izračunih za največ 50 let, premoga pa naj bi zmanjkalo kakšnih sto let kasneje.

Zakaj človek uporablja fosilna goriva? Nafto, premog, zemeljski plin in šoto označujemo s skupnim imenom fosilna goriva. Za fosilna goriva je značilno, da vsebujejo velik delež ogljika oziroma spojin ogljika in vodika. Vsa fosilna goriva so vir energije, nafta pa tudi vir surovin za pripravo drugih snovi (npr. plastičnih mas). Fosilna goriva človek pozna že zelo dolgo, vendar jih je začel v večjem obsegu izkoriščati šele s prihodom industrijske revolucije. Od takrat zaradi tehnološkega razvoja družbe in velike uporabnosti fosilnih goriv potrebe po fosilnih gorivih iz dneva v dan naraščajo.

ski sk nski Planktonski anizmi, iz aniz ganizm organizmi, organiz organi atterih sta v kkaterih jonih let lijonih milijonih milij l nafta in tala nastala n. k plin. zemeljski

DN110018 katalog kemija.indd 3

Cvirn Pavli

Peti ele

Kakšno zvezo ima nafta s fosili? Že samo ime pove, da so fosilna goriva nastala iz odmrlih organizmov v zemeljski skorji (fosilov). Premog je nastal iz kopenskih rastlin, nafta in zemeljski plin pa iz planktonskih organizmov, ki so pred nekaj sto milijoni let živeli v takratnih oceanih. Odmrli planktonski organizmi so se nabirali na dnu takratnih oceanov. Tam so jih postopno prekrile usedline in v več milijonih let so počasi prešli v globlje plasti zemeljske skorje ter se razgradili. Tekoči del snovi, ki je pri tem nastala, je nafta, zemeljski plin pa predstavlja plinasti del (zato ju običajno najdemo skupaj!).

biodizel Zaradi omejenih količin nafte,, znanstveniki iščejo različna nadomestila ila zanjo. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja veljavlja biodizelsko gorivo, ki ga izdelujejo lujejo iz odpadnih jedilnih olj in rastlin n (npr. koruza, oljna repica, sončnice). e). Dobra lastnost tega goriva je, da je obnovljiv vir energije in ga lahko v poljubnem jubnem razmerju mešamo z navadnim dizelskim gorivom. Slaba stran pa je, daa se pri njegovi uporabi sprosti le malo več energije, kot je pora rab rabim ra abimo za njegovo njegov j g ppripravo. ripravo. i porabimo

Večja nahajališča nafte in zemeljskega plina so nastala v poroznih kamninah, med plastmi nepropustnih kamnih. Na vrhu takega žepa z nafto je navadno tudi zemeljski plin. Ko z vrtino predremo nepropustno zgornjo plast, prideta nafta in plin na površje. Surovo nafto in zemeljski plin črpajo na naftnih ploščadih v morju ali naftnih poljih na kopnem. Od tam potujeta po naftovodih oziroma plinovodih ali pa ju prepeljejo s tankerji do rafinerij, finerij, kjer ju predelajo za rafi nadaljnjo uporabo.

Razmisli • Kakšne so prednosti in slabosti uporabe nafte? • Kateri viri energije bi lahko v prihodnosti nadomestili fosilna goriva?

Kje najdemo nafto in zemeljski plin? Večja nahajališča nafte in zemeljskega plina so pod morjem oziroma tam, kjer je nekoč bilo morje. Tako so največja črpališča nafte v Perzijskem zalivu, v Severnem morju, v Rusiji, ob Kaspijskem morju, na Aljaski, v Mehiškem zalivu in afriški obali Sredozemskega morja. Manjše zaloge nafte (v svetovnem merilu nepomembne) so tudi pri nas, in sicer v Prekmurju, kjer so v preteklosti tudi črpali nafto.

Temneje, Temn neje, kot je obarvano področje področje na zemljevidu, zemljevi bogaatejša so nah ajališča nafte in zemeljskega plina. bogatejša nahajališča

17.1.11 13:55

Didaktična zasnova gradiva 5.1 KAJ SO FOSILNA GORIVA?

Povzetek in šota so fosilna Nafta, zemeljski plin, premog i vir energije. Nafta in goriva, ki so neobnovljiv iz odmrlih morskih zemeljski plin sta nastala. Nahajališča nafte in planktonskih organizmov skorji. zemeljskega plina so v zemeljski

nepropustna plast plin

Ponovi človek uporablja nafto. • Pojasni, za kakšne namene • Opiši, kako je nastala nafta. neobnovljivi vir energije • Zakaj so fosilna goriva in surovin?

nafta nepropustna plast

Ključne besede: • fosilna goriva • nafta • zemeljski plin • neobnovljivi viri energije

Razmisli slabosti uporabe nafte? • Kakšne so prednosti in v prihodnosti • Kateri viri energije bi lahko nadomestili fosilna goriva?

vrtina

a plina je v zemeljski Premoga, nafte in zemeljskeg vsemu so količine omejene. skorji sicer veliko, kljub veliko hitreje kot Ker fosilna goriva porabljamo nezadržno zmanjnastajajo in se njihove zaloge ivi vir energije. šujejo, pravimo, da so neobnovlj zaloge fosilnih goriv Nekoč so mislili, da bodo govorimo le še o nekaj danes stoletja, za zadostovale naj bi bilo po nekaterih desetletjih. Plina in nafte premoga pa naj bi zmanjizračunih za največ 50 let, kalo kakšnih sto let kasneje.

jo več kot tri četrtine enerFosilna goriva zagotavlja človeške družbe od gije, ki je porabimo. Odvisnost da si jo je skoraj nemofosilnih goriv je tako velika, cestni in pomorski goče predstavljati. Ves letalski, derivate, več kot polovica naftne promet je vezan na A v bližnji prihodnosti bo elektrarn pa na premog. in v , saj so zaloge omejene fosilnih goriv zmanjkalo precejšnji meri že izčrpane.

fosilna goriva? Zakaj človek uporablja in šoto označujemo s premog, zemeljski plin

Kakšno zvezo ima nafta

Pri nastajanju gradiva smo imeli ves čas pred očmi vedoželjne učence, ki se šele dobro spoznavajo z osnovnimi zakoni narave. Posebno smo se potrudili, da bi bilo gradivo čim bolj zanimivo, zabavno, barvito, raznoliko in preprosto, po drugi strani pa tudi strokovno, sodobno, sistematično in pregledno.

s fosili?

biodizel , znanstveZaradi omejenih količin nafte, zanjo. ila niki iščejo različna nadomestila veljavlja uveljavlja V zadnjem času se vse bolj lujejo iz izdelujejo biodizelsko gorivo, ki ga n (npr. rastlin odpadnih jedilnih olj in Dobra ) Do e). sončnice). koruza, oljna repica, sončnice j je obnovljiv lastnost tega goriva je, da jubnem poljubnem vir energije in ga lahko v dizelskim razmerju mešamo z navadnim se pri njenj a da je, pa stran gorivom. Slaba več energije, govi uporabi sprosti le malo riprav o. ripravo.. pripravo. kot je porabimo za njegovo

i Planktonsk iz organizmi, v katerih sta milijonih let in nastala naftain. pl ki plin. zemeljski

1.1 KAJ JE ZVEZDNI PR AH

zemljev na zemljevidu, neje, kot jee obarvano področje Temn Temneje, in zemeljskega plina. atejša so nahajališča nafte bogatejša boga

Ključne besed e:

• vesolje • snov • element • spojina • atomi • molekula

Z najbolj zmogljivimi mikroskopi zgradbo snovi na ravni delcev lahko zaznamo (prikazani so atomi silicija – slika je za računalniško obarvana). boljšo predstavljivost

Pred kakšn imi 14 milij ardami let začelo širiti se je z velik vesolje. Pri im pokom tem je nasta začetku osno jala snov – vni delci, ki v protone in so se začeli nevt združ je vesolje dose rone, ti pa naprej v atom evati v glo starost ska jedra. Ko so začeli nasta pribl jati prvi atom ižno pol milijarde let, velike oblak i. Ti so napr e plina, iz ej oblikovali katerih so in galaksije. se razvile prve Po zvezde planetov zgod 10 milijardah let se je na enem ilo od tako »organizi nekaj zelo nenavadn ega rala«, da je nastalo življe – snov se je nje.

Iz česa je

veso

lje ... Vse meglice, planeti in zvezde so je vse v veso snov. lju ali snov je s svojo ali sevanje. Pravzaprav znamenito Albert Einst enačbo ein sta snov in sevanje v resni E = mc 2 pojasnil, da nomi domn ci obliki ener evajo, da je v vesolju velik gije. Astrokot jo lahko vidimo (ime o več snov i, nujemo jo Snov namr eč vidimo temna snov le, če odda ). tlobo oziro ja ali zasti ma sevanje, ra svekot npr. zvez in meglice. de, A kaj imajo skupnega različ galaksije telesa? Če jih primerjam na vesoljska o imajo vsa maso in zavz med seboj, ugotovim o, da emajo dolo čen prostor. ? Zakaj svetl obe in zvok a ne uvrščamo med snov?

Vsa snov sestavljenav vesolju je majhnih delcev iz izjemno Ljudje pozna– atomov. mo nekaj več kot sto različn atomov. Večina ih vrst atomov vodika nastala kmalu in helija je po začetku vesolja, so nastali vostali atomi pa zvezdah in ob eksplozijah se razpršili posupernov vesolju.

VESOLJE: svetlo ba

... in iz česa

živa bitj Tudi živa bitja so sestavljen a? Razvila so a iz različnih se v snovi. ustrezni pogo oceanih na Zemlji, ko so se ji. Ti so omog v zapletene očili organizac ustvarili jše oblike. ijo snov Na tej osno naravnega vi (in s pomo i izbora) se je čjo v življenje v vsej svoji raznonekaj milijardah let razvilo drugih snov likos ti. Za razliko i pa od nenehno izme morajo živa bitja za svoj obstoj njevati snov dioksid, vodo iz in še mnoge okolico – kisik, oglji kov druge. ? Po čem se živo loči od neživega?

In kaj sest

avlja snov?

Vprašanje, kako je zgraj ena snov, je toliko kot človeška civili staro vsaj zacija. Staro Empedokle s je bil prep grški ﬁlozof ričan, da je sestavljena vsa snov na iz majhnih Zemlji delce zemlje, zraka , vode in ognj v štirih elementov – so kemiki pozn a. ali že več dese Ob koncu 17. stoletja pa so ugot t elemento ovili, da snov izjemno majh sestavlja velik v, s poskusi nih delcev. o število tja je velja Do začetka lo prepričan prejšnjega je, da so to stolevesolju, zato najm so jih poim enovali atom anjši delci v pomeni nede ljiv. i, še manjši delci Danes vemo, da atom kar v grščini e sestavljaj , ki jih bomo poglavju. o spoznali v naslednjem ? Kako si predstavljaš atome?

OSONČJE: zvezd e

in planeti

atomi zlata ZEMLJA: ozračj e,

voda, tla

povečano sto milijonkrat

povečano povečano sto milijonkrat

povečano

Element vodo pa zlato gradijo moleku atomi zlat le vode. a,

vsakem koraku, Povzetek se srečujemo na Z dosežki kemije uporabljajo v mnogih drugihTudi MOLEK spozna ULE nja njena VODE: molek vrstah industrije. različn h v vseh sestav ula vodesojeposledica različni in skoraj tihljena iz atoma občutja znanos atomov vodika spomini inkisika in dveh Čeprav se kemije naše misli, mb v našem telesu. naše kemijskih spreme sloves vede, ki onesnažujenapredek drži in njen neupravičeno njena spoznanja okolje, pa so ravnoev čistega okolja. ključni za ohranit

KO ČLOVEK 1.4 KAKO JA SNOV? BLJA ORABL UPORA

molekule vode

ja nja znanja spozna j spo ljajo Ponovi uporabbljajo s upora h se jih h področji katerih • Na kateri našim naa z našim kemije? je kemija poveza • Na kakšen način zdravjem?

no ljudje nove ek č so ekoč Neko N rast in rastl jše vrstee njem, obstojne s kkriža riža dobivali neemo tudi z počn poč danes to inženiringom. kim nskim gens

•

ko razl

VODA: voda, minerali sto milijonkrat

sto milijonkrat

: Ključnee besede a cinaa in farmacij • medicin • nove tehnologije ni razvoj ostni • trajnost nje odpadkov kliranje reciklira

Od kod toli

ičnih snovi Atomi se lahko v vesolju? povezujejo nastanejo v molekule ionsk ali pa iz njih samo ene vrste e spojine. Snòvi, ki je sestavljen atomov, pravi a iz so npr. silici mo element. j, zlato, želez Elementi drugi. Večin o, helij, kisik a elemento v je sestavljen , dušik in (npr. zlato ), nekateri a iz atomov pa iz mole v naravi najp kul (npr. ogosteje najd nastane, kada emo kot spoj kisik). Snovi r se spajata ine. Spojina Spojine so vsaj dva različ lahko na elementa ali ionov (npr. sestavljene iz mole kul (npr. voda . natrijev klori ) d). ? V lansk em zvezku ali učbeniku poišči razla za naravoslo ge pojmov vje element in spojina.

in snov

• Radovednost in raziskovalni duh Gradivo je zasnovano tako, da z različnimi dejavnostmi in zanimivostmi spodbuja učenčevo radovednost in raziskovalnega duha, kar je najboljša popotnica za uspešno poklicno pot in s tem povezano vseživljenjsko učenje.

Povzetek Ob nastanku vesolja je nasta (tudi živa bitja) so iz snovi la tudi snov. Vsa ter prostornin o. Danes vemoin imajo določeno telesa iz izjemno maso , da Element je majhnih delcev, ki jim je vsa snov zgrajena snov, zgraj pravimo atom se lahko med ena seboj povez iz ene vrste atomov. i. in spojin. ujejo v molek Atom ule elementovi Ponovi • Kaj sesta vlja • Kaj je znači vesolje? • Kako je zgrajlno za snov? • Kakšna je ena snov? • Kakšna je razlika med elementom razlika med atomom in in spojino? molekulo? Razmisli • Kako bi nekom u pojas • Ali je ljube zen snov? nil, kaj je snov?

povečano 100.000.000 x

• Celostno in poglobljeno znanje Gradivo presega navadne okvire tovrstnih gradiv, saj sega tudi na področje astronomije, ﬁzike, biologije in celotnega družboslovja, kar omogoča učencu celosten pogled na svet in mu razkriva povsem nove dimenzije znanja.

• Pozitiven odnos do znanja in okolja V gradivo so namerno vtkani številni dosežki znanosti in celotne človeške družbe ter njihov vpliv na življenje in okolje. To učencu privzgaja skrb za okolje, pozitiven odnos do znanosti, hkrati pa kritičen odnos do človekovega ravnanja z okoljem.

plin črpajo na naftnih ploSurovo nafto in zemeljski poljih na kopnem. Od tam ščadih v morju ali naftnih ju oziroma plinovodih ali pa potujeta po naftovodih za raﬁnerij, kjer ju predelajo prepeljejo s tankerji do nadaljnjo uporabo.

skupaj!).

Učbenik sledi razporedu snovi in učnim ciljem obstoječega učnega načrta, hkrati pa je v celoti zasnovana v skladu s smernicami prenovljenega učnega načrta in z zadnjimi spoznanji kemijske, didaktične in pedagoške stroke. S takšno zasnovo smo vam želeli omogočiti poučevanje z učbeniškim kompletom po sedanjem učnem načrtu in preprost prehod na posodobljeni učni načrt.

• Razvijanje kompetenc Poleg zanimivih in privlačnih vsebin je velik poudarek tudi na procesnih znanjih, uporabi sodobnih tehnologij, miselnih in spoznavnih procesih ter vrednotah, kar bo učencu omogočilo razvoj osnovnih in generičnih kompetenc.

in zemeljskeg Večja nahajališča nafte je nekoč bilo morje. Tako morjem oziroma tam, kjer v Perzijskem zalivu, v so največja črpališča nafte ob Kaspijskem morju, na Severnem morju, v Rusiji, in afriški obali SredoAljaski, v Mehiškem zalivu nafte (v svetovnem zaloge Manjše zemskega morja. tudi pri nas, in sicer v Prekmerilu nepomembne) so i tudi črpali nafto. murju, kjer so v preteklost

površje.

fosilna goriva nastala iz Že samo ime pove, da so skorji (fosilov). odmrlih organizmov v zemeljski rastlin, nafta in Premog je nastal iz kopenskih ih organizmov, ki so zemeljski plin pa iz planktonsk živeli v takratnih oceanih. let pred nekaj sto milijoni so se nabirali na dnu Odmrli planktonski organizmi useso jih postopno prekrile takratnih oceanov. Tam let so počasi prešli v globlje dline in v več milijonih se razgradili. Tekoči del plasti zemeljske skorje ter je nafta, zemeljski plin snovi, ki je pri tem nastala, (zato ju običajno najdemo pa predstavlja plinasti del

Nafto, goriva. Za fosilna goriva skupnim imenom fosilna velik delež ogljika oziroma je značilno, da vsebujejo Vsa fosilna goriva so vir spojin ogljika in vodika. surovin za pripravo drugih energije, nafta pa tudi vir Fosilna goriva človek mas). plastičnih (npr. snovi jih je začel v večjem pozna že zelo dolgo, vendar prihodom industrijske revoobsegu izkoriščati šele s ga razvoja družbe tehnološke zaradi lucije. Od takrat goriv potrebe po fosilin velike uporabnosti fosilnih naraščajo. nih gorivih iz dneva v dan

i plin? Kje najdemo nafto in zemeljska plina so pod

in zemeljskega plina so Večja nahajališča nafte med plastmi nepronastala v poroznih kamninah, takega žepa z nafto je pustnih kamnih. Na vrhu plin. Ko z vrtino predremo navadno tudi zemeljski prideta nafta in plin na nepropustno zgornjo plast,

ti, sloves znanosti Razmisli drži neupravičen • Zakaj se kemije uničuje okolje? ki zastruplja in ko je neka snov, ki jo je izdelal • Razišči primer, o vplivala na okolje. človek, škodljiv

s kemijo? mo Kje se srečujemo kemije srečuje se s spoznanji

uporabljamo v V sodobnem svetu . Dognanja kemije štvu, elekna vsakem koraku strojni ni in farmaciji, alov, varovanju biologiji, medici razvoju novih materi industriji, avtotrotehniki, pri stvu in prehrambeni tični industriji, okolja, v kmetij kozme v i industriji, mobilski in letalsk odpadkov ... kemijo pri recikliranju vedno gospodinjstvu, m in razvojem povsod! Z iskanje sti se lahko najdemo njihovih lastno izboljševanjem novih snovi in a veliko ljudi. vsem svetu ukvarj vsakodnevno po o«. in poišči »kemij Ozri se okoli sebe

osti obstaja? Ali napoj mlad da so nekatere rastline zdraže dolgo ve, celo smrtno

Človek ne in ko so druge strupe izdeluvilne, medtem evtske družbe številne farmac i preprečunevarne. Danes in zdravila, s katerim jejo različna cepiva o bolezni. razjemo ali zdravim eje uporabljajo ji se vse pogost srčne zaklopke e V sodobni kirurgi Umetn umetnih snovi. nega. lični vsadki iz povsem običaj so danes nekaj sti, ali umetni kolki izdelati že alkimi ki so ga želeli jska sti, življen mlado pa je Napoja ti, se ni uspelo naredi žal še nikomur sto letih tudi na svetu v zadnjih temu je pripodoba v razvitem ij podvojila. K odkrit kih ke sestave živil račun kemijs nejši nadzor kemijs mogel tudi natanč ljudi o zdravem načinu življeenost in večja osvešč . na tudi kemija nja, za kar je zasluž i v enaki meri deležn po vsem svetu ? Ali so ljudje ti? pridobitev znanos

tehnologijo?

z vesoljsko ... il, neopren, kevlar stiropor, polivin Najlon, teﬂon, in pradedki niso naše prababice niso so besede, ki jih snovi takrat še sto zato, ker te ogije so se poznali. Prepro em moderne tehnol lastnostih obstajale. Z razvoj e po vedno novih zahtev jati razvije se začele pojavl . Hkrati e snovi nimajo snovi, ki jih naravn logija, ki je omogočala odkritehno jala kemijska Primer take snovi o takšnih snovi. za vanje in izdelav pogonsko gorivo se uporablja kot je hidrazin, ki snov, ki pri izgoi inženirji so iskali veliko količino rakete. Raketn i sprost kratkem času revanju v zelo uje kisika (v in za to ne potreb potisnih plinov mnogi znanstveniki č ni!). Danes se ki bo namre ga gijo, ehnol vesolju elci oziroma nanot re ukvarjajo z nanod prodrla v vse pore njih desetletjih verjetno v prihod življenje. zaznamovala naše tehnologije in ija. gija. hnolog nanote je spletu odkrij, kaj ? Na svetovnem

Kaj ima kemija v vsakdanjem se zdi, da s kemijo žep, Na prvi pogled A že ko sežeš v in o dosti opravka. življenju nimam za ohišje, zaslon ni tako. Snovi a ali iPoda so ugotoviš, da temu a mobilnega telefon , s katerimi tvojeg jost notran barvila kemiki. Prav tako tvoje najljubše namreč razvili okus Tudi la. oblači so obarvana tvoja si ga vzel včeraj, sta morda ki o, pijače in zdravil . kih laboratorijih nastala v kemijs

u? ja koristi okolj Ali lahko kemi vse bolj uveljavlja tako imenovana m času se je zmanjšanje

V zadnje naloga katere osnovna zelena kemija, vljanje trajnostnega okolja in zagota bno vlogo iskanje onesnaževanja . Pri tem igra pomem oških procesov, razvoja družbe energije in tehnol inovih snovi, virov obremenjujejo okolje. Recikl meri ivih ki v čim manjši ba biorazgradlj snovi in upora vek k čistejranje odpadnih prispe biti samoumeven snovi bi morala ar izmed nas. šemu okolju vsakog tudi To ? oko j še danes š za okolje Kaj lahko naredi v delovni zvezek napotke za druge naredi in zapiši na str. 12.

tarča tta Â

/ ///// //////////////// //////////////

povsod telesni vsadki kemija je skoraj tejša zdravila, ija: nova učikovi genski inženiring medicina in farmac a: manj nevarna škropiva, rema a, športna oprema kmetijstvo in prehran čas: športna prehran li šport in prosti gradbeni materia ni materiali gradbeništvo: novivzdržljivejše zlitine, kompozitni v računalnikih li in strojništvo: nove materia umazano ega ša čistila : polprevodni el la za njan ččistega okolju prijaznejša je čist elektrotehnika ja vvelja kem kemiija ohraanjanje od učinkovitejša in li za oblačila in obutev jje ohr Nekoč je dan gospodinjstvo: daneess ppaa odv sno prav isno n : barvila in materia starih umetni nevarno, vel nin meri odvi me ikii m moda in design ja v velik domnein restavriranje iva različnih snovi žkov žkovv. Ljudje so že dolgo okol ojnega vpliva umetnost: analize njenih dose raziskovanje medseb organizme je snov sestavljena da naravovarstvo: okolju in njihovega vpliva na vali, v jih na ravnii delcev iz majhnih delcev. Ker ve procesov v celicah varčnejšaa svetila moč biologija: raziska za LCD zaslone, do pred kratkim ni bilo h ﬁzika: tekoči kristali e kemije. primerov uporab videti, je atom v človeški Še sam poišči nekaj

m Kratka zgodovina ato

stvari je izdelana večina Snovi, iz katerihtorbi ali sobi so razvili v v tvojih žepih, rijih. kemijskih laborato

gripe huda pandemija je lahko ena sama je v razvitem svetu V srednjem veku tretjino prebivalstva. Danes nekaj povsem iteljem bolezni e države. pomorila tudi do e proti povzroč ne velja za nerazvit preventivno cepljenj pa to še zdaleč običajnega, žal

očeh skozi čas dobival različne podobe.

Prva razmišljanja o atomih

štetjem Približno 450 let pred našim zastavil si je grški filozof Demokrit o vprapreprosto, a zelo pomembn prelomiš kos šanje: »Kaj se zgodi, če še enkrat snovi in potem vsak košček bi bilo mogoin še enkrat?« Misel, da ni bila mu konca, brez če snov drobiti da obstaja blizu. Zato je raje verjel, ga ni mogoče najmanjši kos snovi, ki l ga je več deliti naprej. Poimenova drumed pa zamisli atom. Njegove , še posebej gimi starogrškimi filozofi za največjo pri Aristotlu, ki je veljal niso paavtoriteto takratnega časa, nje je Namesto tla. plodna na dle zamisel o prevladala Empedoklova je Aristotel štirih elementih, ki jim katerem je dodal še peti element, po Tako je zadobil ime tudi ta učbenik. snovi utonila misel o atomski zgradbi ni bil v pozabo. Srednji vek znanosti le so preveč naklonjen – prevladova – in nove vojne, epidemije kuge ipd. skoraj 2000 zamisli se niso razvijale času so imelet. Glavno vlogo v tem snovi zgradbo z se pa ki li alkimisti, niso pretirano ukvarjali.

Atomi res obstajajo

elemenZ odkrivanjem vedno novih tudi starogrtov, je počasi izginjala . Ko je ška teorija o štirih elementih John Dalton na prelomu 18. stoletja majhnih s poskusi dokazal obstoj elementov delcev snovi, je število da je snov že preseglo 40. Zamisel, majhštevila zgrajena iz velikega

Delček Daltonovnih zapiskov prikazuje

simbole elementov in formule spojin,

4 0 tarča- 02

DN110018 katalog kemija.indd 4

17.1.11 13:55

Kontekstualni pristop Osnovno vodilo učbenika je kontekstualni pristop, ki temelji na resničnih primerih, izkušnjah in problemih iz vsakdanjega življenja. Tako učenci gradijo svoje znanje na stvarnih temeljih, saj različne pojave in procese že poznajo ter jih znajo opisati. Na takšni podlagi ni težko v smiselni količini vključiti tudi kakšne težje predstavljive in bolj teoretsko obarvane vsebine. Uporabljeni kontekstualni pristop združuje problemski pristop, opazovanje in eksperimentiranje, uporabo različnih informacijskih tehnologij ter povezovanje različnih (tudi neformalnih) virov.

Gradivo spodbuja in razvija: • celostno znanje in pogled na svet • spoštovanje dosežkov človeške družbe • spoštljiv in odgovoren odnos do okolja • logično in kritično mišljenje • ustvarjalnost in domiselnost • aktivno učenje in uporabo IKT • radovednost in raziskovalnega duha Gradivo so pregledali: • univerzitetni profesorji • učitelji praktiki • učenci Učbeniki za 21. stoletje Učbenik in učitelj že dolgo nista edina vira znanja, česar se v Založbi Rokus Klett zavedamo že nekaj časa. Sprejeli smo izziv 21. stoletja in poskušali v svoja gradiva vtkati dobre lastnosti poljudnoznanstvenih oddaj in člankov, hkrati pa ohraniti vse odlike kakovostnih učbenikov. Učence ves čas spodbujamo k uporabi drugih virov, iskanju in presojanju informacij ter k njihovemu povezovanju, nadgrajevanju formalnega znanja z neformalnim ... Vse to so namreč nujne veščine za uspešno življenje in delo v 21. stoletju. Kaj pa starši? Starši postajajo čedalje pomembnejši člen pri šolanju otrok. Pa ne le pri zagotavljanju ustreznih razmer in moralne opore, temveč pogosto tudi kot domači inštruktorji. Zato se v Založbi Rokus Klett že nekaj časa trudimo gradiva pripravljati tako, da bi jih lahko uporabljali in razumeli tudi starši ter tako po potrebi priskočili na pomoč otrokom, kadar se ti znajdejo v učnih težavah.

atoma

je elevodikovega atoma. Thomson ki si ga je ktrone potisnil v atom, z rozinami (v predstavljal kot puding primerjal današnjih časih bi ga lahko i!). Tako je iz maﬁnom z borovnicam atoma. nastal Thomsonov model

Atomi imajo jedro

novozelandV začetku 20. stoletja je d »obski fizik Ernest Rutherfor v resnici je streljeval mafine«. No, z radioakobstreljeval atome zlata l je, da bodo tivnimi delci. Pričakova »testo«, a delci zlahka prišli skozi »izstrelek« kakšen je se vsake toliko za zelo da mora biti nih delcev, se je izkazala odbil nazaj. Sklepal je, tudi največji v katerem je uporabno in počasi so v sredini atoma jedro, v atomsko (kot bi se dvomljivci začeli verjeti zbrana skoraj vsa masa tako postal jeklena zgradbo snovi. Atom je v sredini mafina skrivala mafin je najmanjši delec snovi. kroglica). Puding oziroma dov model tako zamenjal Rutherfor jši najman niso sončni sisAtomi atoma – nekakšen mini so atomi res modelu, dovem Ko je že kazalo, da Rutherfor V tem. je ob koncu je jedro najmanjši delci snovi, ki posnema sončni sistem, zik Joseph J. elektroni pa 19. stoletja angleški fi prevzelo vlogo Sonca, ki je imel Sonca. Thomson odkril elektron, planetov, ki krožijo okoli maso od skoraj 2000-krat manjšo

John Dalton

proti človeku. Jedrsko orožje je bilo dvakrat uporabljeno več milijonov ljudi s trajnimi Rezultat: več kot 200 000 mrtvih in radioaktivnega sevanja. (pogosto tudi usodnimi) posledicami

Elektroni kot valovanje

atoma A tudi Rutherfordov model tistem času se ni dolgo obdržal. V razvijati sta se začeli zelo hitro ki sta močkvantna ﬁzika in kemija, na najmanjpogled a spremenil no na zgradbo še delce snovi in s tem kvansnovi. Eno glavnih spoznanj govoriti tne ﬁzike je, da ne moremo elektrona v o natančnem položaju valovanje. atomu, saj se obnaša kot jedra, je Elektrone, ki krožijo okoli ovoja elektronsk tako zamenjala model nica z lupinami. Ta sodobni danes. atoma uporabljamo še

Jedrska energija

vojno Nekaj let pred drugo svetovno je jedro seso znansteniki odkrili, da in protonov. stavljeno iz nevtronov razcepiti Kmalu zatem jim je uspelo sprožiti veriprva atomska jedra in žalost so težno jedrsko reakcijo. Na ta spoznanja danje vojaške velesile orožja pograbile za razvoj jedrskega proti ci(ZDA so ga celo uporabile Šele po druvilnemu prebivalstvu!). koristna začela je se gi svetovni vojni uporaba jedrske energije.

le elementov in formule spojin, ki so

jih poznali na prelomu 19. stoletja.

V Thomsonovem modelu atoma rozine (o jedru takrat še nihče ni razmišljal).

oziroma borovnice predstavljajo elektrone,

DN110018 katalog kemija.indd 5

testo pa maso atoma in pozitivni naboj

/////////////// ///////////////

Pri nastanku gradiva so sodelovali: Vasja Kožuh, urednik (8. razred) Vasja je izkušen urednik in soavtor zelo uspešnih, tudi mednarodno nagrajenih učbenikov. Opravil je specializacijo iz didaktike fizike, vendar njegovo strokovno znanje zajema celotno naravoslovje. Dolga leta je poučeval na gimnaziji, krajši čas pa je bil tudi ravnatelj osnovne šole. V prostem času se posveča Levu in Tanji, rad tudi bere, potuje in fotografira. mag. Vesna Pahor, urednica (9. razred) Vesna poučuje kemijo na Gimnaziji Šentvid in je magistrirala iz kemijskega izobraževanja. Je članica skupine za Posodobitev gimnazij in timsko poučevanje na šoli. Sodelovala je v raziskovalnih projektih, ki so vključevali študijo vpliva didaktičnih pristopov na učinkovitost učenja, in prispevala strokovne članke. V prostem času rada kolesari, bere in se v zadovoljstvo bližnjih predaja izzivom kulinaričnega navdiha. Usklajenost z naravo in doseganje ravnotežja so temeljne smernice njenega življenja, ki ga rada deli z ljudmi dobre volje in širokega duha. Dr. Iztok Devetak, avtor Iztok je profesor biologije in kemije ter docent za kemijsko izobraževanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Raziskuje vpliv različnih didaktičnih pristopov in motivacije na razumevanje naravoslovja in kemije pri učencih, dijakih in študentih. Če bi imel več prostega časa, bi ga z ženo preživel v naravi, si ogledal kakšen film ali se družil s prijatelji. Tanja Cvirn Pavlin, avtorica Tanja poučuje kemijo in študij okolja na Gimnaziji Vič v Ljubljani. Je tajnica Šolske maturitetne komisije in članica skupine za kakovost dela na šoli, hkrati pa sodeluje pri številnih drugih projektih. Zaradi dobrih in vedoželjnih dijakov ima svoje delo za zanimivo in zelo prijetno. V prostem času se trenutno posveča predvsem družini, kjer ji z njenima fantoma ni nikoli dolgčas. Samo Jamšek, avtor Samo je učitelj kemije in naravoslovja na Osnovni šoli Bičevje v Ljubljani. Poleg poučevanja skrbi še za šolsko računalniško omrežje in sodeluje pri različnih projektih v Sloveniji in tujini. Prosti čas namenja predvsem kolesarjenju ter rolanju, branju in krajšim izletom z družino. Obožuje filme in glasbo ter je redni obiskovalec najrazličnejših koncertov. Matej de Cecco, ilustrator Matej je študent vizualnih umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti A.V.A. in absolvent Filozofske fakultete v Ljubljani. Najraje riše šaljive ilustracije in stripe s fantastičnimi karakterji. Rad tudi zaigra na kitaro in vrže žogo na koš. Jasna Karnar, oblikovalka Jasna je izkušena oblikovalka učbenikov, številnih revij in drugih izobraževalnih izdaj za otroke in mladino. Obožuje svojega mačka, kljub temu da včasih pokaže krempeljce.

/////////////// ////////

02 -tarča 4 1

17.1.11 13:55

Učbenik ŠKO KOLOŠKO EKOLO ADIVO GRADI

3.2 ZAKAJ JE OB OGNJU TOPLO?

EKO KOLLO OŠK GRADIVO O

Peti element UČBENIK

ZA KEMIJO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE

Iztok Dev Iz D

etak, Tanj

a Cvirn Pavl

in in Sam o Jamšek

Peti ele

ŠOLE

UČČB U BEEN NIIK ZA A

ment

K KEM EM MIJO V DEVETE M RAZRED U OSNOVN E ŠOLE

Kaj se dogaja z energijo pri eksotermnih reakcijah ...

9 2

Sodobna človeška družba ima velike potrebe po energiji, zato so za človeka eksotermne reakcije zelo pomembne. Energija se pri eksotermnih reakcijah lahko sprošča kot toplota, svetloba, električna energija, kinetična energija delcev (posledica je lahko zvok) …

Alpinist mora zaradi slabega vremena že drugo noč preživeti visoko v himalajski steni. Tega ni načrtoval in počasi mu zmanjkuje plina, s katerim se greje in kuha čaj. Tudi hrane skoraj ni več. Ko mu bo obojega dokončno zmanjkalo, ne bo več mogel dolgo zdržati v ledenem okolju. Toplota, ki se sprošča ob gorenju plina, in energija, ki jo dobi iz hrane, sta njegovi edini vezi z življenjem ...

Mg(s) + HCl(aq) energija reaktantov

Ali se pri kemijskih reakcijah poleg zgradbe snovi spreminja še kaj?

ja gi er en

energija

en er gi ja

energija

Gorenje je eksotermna reakcija, saj se energija sprošča v okolico.

Pri oblikovanju smo strani povezali z belim trakom, ki ločuje ključne vsebine (znotraj traku) od spremljevalnih vsebin in zanimivostmi (zunaj traku).

Pri reakciji magnezija (Mg) s klorovodikovo kislino (HCl) se sprosti energija. Zato s termometrom izmerimo povišanje temperature raztopine v čaši. Za to eksotermno kemijsko reakcijo lahko narišemo energijski diagram. Iz njega razberemo, da iz energijsko bogatih reaktantov nastanejo energijsko revnejši produkti. Razlika v energiji produktov in reaktantov se sprosti kot toplota v okolico, kar zazna termometer.

energija

ja gi er en

en er gi ja

energija

ja gi er en

energija

en er gi ja

Vsaka učna tema se začne s ključnimi besedami 1 in uvodnikom 2 , nadaljuje pa z razlago 3 . Ta je razdeljena na tri do pet vsebinskih sklopov, ki se vedno začenjajo s podnaslovom v obliki vprašanja in pogosto vsebujejo tudi kakšno vprašanje »stoj in premisli« 4 . Razlago podpirajo in dopolnjujejo fotograﬁje, ilustracije in tehnične risbe. Učno temo sklenejo povzetek 6 in predlogi aktivnosti (ponovi, razmisli …) 5 .

MgCl2(aq) + H2(g) energija produktov

Spoznal si že, da so kemijske reakcije snovne spremembe. Za človeka pa je poleg nastanka novih snovi pomembna tudi izmenjava energije z okolico. Z energijskega stališča ločimo dve vrsti kemijskih reakcij – reakcije, pri katerih se energija sprošča, in reakcije, pri katerih se energija veže. Reakcijam, pri katerih se energija sprošča v okolico, pravimo eksotermne reakcije. Primer takšne reakcije je gorenje. Kemijske reakcije, pri katerih se energija iz okolice veže, pa imenujemo endotermne reakcije. Primer takšne reakcije je fotosinteza.

energija

Učbenik za 8. razred je razdeljen na pet poglavij, v 9. razredu pa so tri poglavja. Posamezna podpoglavja so prikazana na dveh oziroma štirih straneh. Pri tem je vsaka sklenjena učna tema zaradi boljše preglednosti prikazana na dveh sosednjih straneh. Tako ima učenec, ko odpre učbenik, pred seboj vse, kar se nanaša na neko vsebino.

energija se sprosti v okolico

energija

Jamšek

ja gi er en

Iztok Devetak, Tanja Cvirn Pavlin in Samo

Klj Ključne besede: • eksotermna e reakcija • endotermna e reakcija • energijski diagram • popolno in nepopolno gorenje

Fotosinteza je endotermna reakcija, saj se energija veže iz okolice.

4.3 IZ ČESA JE NAŠE TELO? Ključne besede:

• nekovine • elementi našega telesa • kisel dež • kroženje elementov v naravi

4.2 IZ ČESA SO NAREJENI STROJI?

Naštej deset predmetov, ki niso sestavljeni iz kovin. Je težko? Morda si pomislil na vodo v plastenki, stekleno okno, ohišje računalnika, tole knjigo… Nekovine so pomembni elementi življenja na Zemlji, čeprav jih je bistveno manj kot kovin. Sestavljajo naše ozračje, v obliki spojin jih najdemo tako v vodi kot v zemeljski skorji. Sestavljajo tudi naše telo.

Ključne besede: • področja periodnega sistema • kovine, nekovine, polkovine • lastnosti kovin • zlitine

4.1 OD KOD PRIDOBIMO SNOVI?

Kovine predstavljajo predstavljajo največji največji delež elementov elementov sistema – odd 112 periodnega i d si istema t 112 elementov l t periodnega periodnega i d it kkar 888 8 uvrščamo šč d kovine. k i Veči V čina med Večina Meglica Rakovica sistema je ostanek predmetov, ki jih je izdelal človek, vsebuje kovine. eksplozije Prevozna sredstva in različni stroji imajo kovinska supernove, ki so jo leta 1054 ohišja, v sodobne zgradbe so vgrajene kovinske opazovali na armature, žice in stebri daljnovodov so iz kovin ... Kitajskem. Ne nazadnje so ioni kovin v majhnih količinah nepogrešljivi tudi v našem telesu.

Ključne besede:

• viri elementov v naravi • zgradba Zemlje • rude • samorodni elementi

Zakaj je nekaterih elementov na Zemlji veliko, drugi pa so zelo redki? Za odgovor na ta vprašanja moramo pogledati v zvezde. Snov v vesolju je nastala v eksploziji, ki jo imenujemo veliki pok. Prva elementa v vesolju sta bila vodik in helij. Drugi lažji elementi (do železa) so nastali z jedrskimi reakcijami v zvezdah. Težji elementi, na primer uran, pa so nastali pri eksplozijah supernov.

4 KOLIKO SNOVI JE NA ZEMLJI? 4.1 Od kod pridobivamo snovi? 4.2 Iz česa so narejeni stroji? 4.3 Iz česa je naše telo?

Ljudje že od vsega začetka uporabljamo različne snovi, ki jih najdemo v naravi. Pred več tisoč leti je človek uporabljal predvsem kamen, les, rastline, kosti in kožo. Sčasoma je pričel uporabljati tudi druge snovi, npr. baker, bron, železo in druge. Pravi razmah uporabe različnih snovi pa se je začel z

TE, boš izvedel va ELEMEN u, ki obravna snovi V tem poglavj vamo različne elemente emo e · od kod pridobi skupine združuj in kaj za nekovin te · v katere o za kovine jamo različne elemen · kaj je značiln namene uporabl · v kakšne

Skorja (debelina 5-50 km)

Sredica in plašč (6300 km)

Oceani (globina do 10 km)

prevladujeta nikelj in železo

prevladujeta kisik in vodik, spojena v molekulah vode

snovi iz vesolja Na Zemljo v povprečju pade vsak dan za 60 ton različnih meteoritov. Večina meteoritov je kamnitih (vsebujejo predvsem silicijeve spojine) in le peščica jih je iz železa (s primesmi niklja). Nekateri meteoriti vsebujejo tudi manjše količine organskih spojin.

10%

prevladujeta dušik in kisik

Povzetek Viri elementov in spojin so zrak, morska voda

da/ne elementov vezanih v spojine, nekateri elementi pa so Pomembne ﬁzikalne lastnosti kovin so njihova zemeljski skorji jekisik največ (O) kisika, sledita DA trdota, visoko tališče insamorodni. vrelišče,Vkovnost ter

delež Zakaj v telesu

• Kaj pomeni, da so kovine • Kaj je zlitina? VIII • Katere kovine so najbolj III IV V VI VII He sklepanje. B

prehodni elementi

Na Mg K

Zr Nb Mo

Ba La

Re Os

Ra Ac

Rf Db Sg Bh Hs Mt Ds Rg Cn

Ru Rh Pd Ag Cd Ir

Au Hg

DN110018 katalog kemija.indd 6

Uvodna zgodba in napovednik

Sn Sb

At Rn

Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho

aktinoidi

20%

30%

40%

50%

kam sodita bron in medenina? Zaradi izboljšanja lastnosti različne kovine vine

Np Pu Am Cm Bk

Iz kovin (običajno iz bakra) izdelujemo električne vodnike.

Struktura poglavja:

Razmisli Al Si vse P kovine S Cl Ar Ali imajo visoko sis spletu poišči kovino z najv

Cr Mn Fe

Cu Pomagaj Zn Ga Ge siAss periodnim Se Br Kr

lahko k kovine ovvin ne kuje kujemo?Fr

Elemente večinomaEr najdemo (Al) jene.tretji najbolj pogost element v Tm Yb Lu v spojinah v obliki»mešamo« v zmesi, kiAluminij jim pravimo zlitine. mineralov. Minerali so zelo neenakomerno razporeskorji.sistemu Pridobivamo ga z elektrolizo rude, jih v periodnem Ker to niso elementi,zemeljski sist Cf Es Fm Md No Lr seveda ne bomo našli.bogate z aluminijevim oksidom. Pri tem se porabi jeni po zemeljski skorji. Minerale skupaj s kamninami kopljemo v rudnikih. Kamnine, bogate z določeno veliko električne energije, zato je recikliranje alumizlitina sestava nija zelo pomembno. Aluminij pogosto nadomešča vrsto minerala, imenujemo rude. Pogosti minerali jeklos železo inželezo. drugi elementi (npr. npr.ga ogljik) oglji lpridobivamo k) so oksidi, iz katerih pridobivamo želene elemente V Sloveniji v Kidričevem. bron baker, kositer segrevanjem v prisotnosti ogljika. V ta namen se upomedenina baker, cink rablja gorivo koks, ki ga dobimo iz premoga. Pri dovolj V Sloveniji je pogost mineral kalcit, ki vsebuje nikelj,karbonat cink, paladij visoki temperaturi se kisik veže z ogljikom, npr:belo zlato zlato, baker, kalcijev (CaCO3). Nahaja se v različnih kamninah, najpogosteje v apnencu, pa tudi v kredi SiO2 + C J Si + CO2 in marmorju. Kalcijev karbonat uporabljamo pri proizvodnji apna (glej enačbo). Največji cementarni 2Fe2O3 + 3C J 4Fe + 3CO2 v Sloveniji sta v Trbovljah in Anhovem. V zemeljski skorji so tudi samorodni elementi – elementi, ki niso vezani v spojine. Samorodni so npr. CaCO3 J CaO + CO2 ogljik (v obliki graﬁta in diamanta), žveplo, zlato, Dve za človeka zelo pomembni snovi, ki ju najdemo živo srebro in še nekatere druge kovine. Ker so že v v zemeljski skorji, sta tudi nafta in zemeljski plin. elementarni obliki, jih ni potrebno predelovati. Sta zmesi različnih spojin ogljika in vodika (več v zadnjem poglavju). Uporabljamo ju kot vira energije, nafto oziroma snovi iz nje pa tudi kot surovino za različne izdelke (npr. plastične izdelke).

lantanoidi

I H

Kovnost in tanljivost kovin ssta posledica vezi med 65% atomi v kovini. Kovine tvorijo tvorij atomi in oblak prostih mu silicij in aluminij. lantanoidi Ce Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho Er Tm Yb Lu ki so razelektronov (vsak atom prispeva prispe enega), ogljik (C) DA 18% tanljivost. Zaradi trdote in visokega tališča jih Th Pa U Np Pu Am Cm Bk Cf Es Fm Md No Lr elektroni so aktinoidi skupni vsem porejeni med atomi. Ti elektr uporabljamo za različne Ponovi konstrukcije in ohišja, saj so vodik (H) DA 10% • Kaj so rude? Ali so kovine reaktiv vežejo. Takšni vezi pravimo atomom v kovini in jih vežej precej odporne na zunanje • V vplive. kakšnih Zaradi oblikahtehnoloških najpogosteje najdemo dušik (N) DA 3% Oglejmo si še kemijsko las kovinska vez. Ko pri kovanju udarimo s kladivom po in ekonomskih razlogov najpogosteje uporabljamo elemente v naravi? Nekovine so po lastno• Kaj soinsamorodni kalcij (Ca) NE 2% Če npr.kiprerežemo kos natr zamaknejo, vendartvorijo prosti skupino elementov, kovini, se ploskve v njej zam aluminij.elementi? Kovnost in železo (oziroma zlitino jeklo) • Z besedami zapiši enačbo reakcije pridobivanja stih med seboj zelo različni, zaski vsesijaj, pa jekiznačilno, pa ga kmalu za atome tudi v novi postavitvi vežejo skupaj. elektroni p Kateri elementi sodijo med kovine? da kovine oblikujemo vfosfor (P) tanljivost kovin omogočata, DA 1% silicija iz silikatnih mineralov. da nimajo tipičnih kovinskih lastnosti, si jih že pero oksida inkinatrijevega V drugem poglavju smo ugotovili, da imajo elementi želeno obliko. Med drugim jih lahko vlečemo v žice kalij (K) NE < 1% spoznal. Nekovin ne moremo oblikovati, Razmisli skupni ele elektroni saj kovinatrdne hitro se reagira s k iste skupine v periodnem sistemu podobne lastnosti (npr. jeklenice) in valjamo v pločevino (npr. aluminiV drugih virih poišči opis pridobivanja železa izDA rude, žveplo (S) < 1% praviloma zdrobijo in nimajo kovinskega sijaja. (na tem je pravzaprav Koliko zasnovansnovi periodni sistem!). jasta folija). dobimo iz tal? bogate z železovim oksidom hematitom. Večinoma imajo nizko tališče in vrelišče ter slabo klor (Cl) DA < 1% Natrij in kovine prve skupi Tako velja za elementeZemeljska VIII. skupine, nere- trdna plast našega skorjadajeso zgornja industrijsko revolucijo, ko so predvsem potrebe po prevajajo elektriko in toploto. najbolj Obstajajo tudi izjeme reaktivne kovine – panajdemo 92 elementov, (z Vizjemo vodika) zikalni lastnosti kovin sta tudi toplotnanatrij (Na) Pomembni fi fizikalni planeta. zemeljski skorji NE < 1% železu in premogu iz dneva v dan naraščale. Kmalu je aktivni, elementi I. skupine – ogljik v obliki diamanta in grafi visoko kottaz ima vodo. na Periodni sistem delimo inkisik, električna prevodnost. Večina kovin zelo dobro v zelo različnih deležih. Prevladujejo začel človek izdelovati tudi različne umetne snovi in burno reagirajo z vodo.vendar tališče, kot diamant je najbolj trda snov, kot grafit pa polkovine. toploto in električni tok, zato kovine uporasilicij,nekovine aluminij,inželezo, kalcij, natrij, kalij,prevaja magnezij; odkrivati redke snovi s posebnimi lastnostmi. A naj tri velika področja: kovine, atomi dober električni prevodnik. ? Poišči formulo natrijeve in spodnji graf). skupino elementov bljamo v električnih napeljavah, za posodo in grelna drugih elementov je malo (glej si bodo umetne ali naravne snovi, vse, kar potrebu- Kovine predstavljajo največjo Skupni elektroni se lahko prosto pro gibljejo po kovini. peroksida. so v levem in osrednjem delu periodnega sistema telesa. Nekatere kovine imajo(Si) magnetne lastnosti – pogost element v Silicij je za kisikom najbolj jemo, lahko dobimo le na Zemlji. priključimo na Če kos kovine (npr. bakreno žico) ž (obarvani del periodnega sistema). lahko jih npr. namagnetimo. zemljini skorji. Pridobivamo ga s segrevanjem silicikisik ti elektroni začeli vir električne napetosti, se bodo b jevega dioksida pri visoki temperaturi v prisotnosti V naravi so elementi in spojine, ki jih izkoriščamo I VIII gibati proti pozitivnemu polu vira napetosti, kar Katere kovine privlači magnet? Podrobnejša ogljika (glej enačbo levo spodaj). kot surovine za različne izdelke ali kot vir energije. silicij Žveplo najdemo so kovine dobri zaznamo kot Z H II III IV V VI VII He navodila so v delovnem zvezku na str. 48. ognjenikih. tok. Zato Različne snovi pridobivamo iz zraka, morske vode in ob električni Je rumene barve. aluminij električni prevodniki. Železo (Fe) je gotovo najbolj uporabljana kovina zemeljske skorje, medtem ko so nam snovi v zemeljLi Be B C N O F Ne v zgodovini človeštva. Večinoma ga pridobivamo s skem plašču in sredici še nedostopne. Na Mg Al Si P S Cl Ar prehodniželezo elementi segrevanjem železove rude pri visokih temperaturi v K Ca Sc Ti V Cr Mn Fe Co Ni Cu Zn Ga Ge As Se Br Kr prisotnosti ogljika (glej enačbo levo spodaj). Železo ? V drugih virih poišči razlago pojma supernova. kalcij Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd Ag Cd In Sn Sb Te I Xe je zelo pomembno v gradbeništvu, strojništvu ... sveže odrezan kos natrija in Cs Ba La Hf Ta W Re ostalo Os Ir Pt Au Hg Tl Pb Bi Po At Rn V Sloveniji sta železarni na Jesenicah in v Ravnah Ozračje (debelina 100 km) Fr Ra Ac Rf Db Sg Bh Hs Mt Ds Rg Cn na Koroškem. 72 0%

prevladujeta kisik in silicij, vezana v spojinah

Oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji, temelji na ogljiku in vodi. Takšne naj bi verjetno bile oblike življenja tudi na drugih svetovih v vesolju (če seveda obstajajo!). A tudi drugi kemijski elementi bi morda lahko nudili osnovo za življenje – silicij, ki podobno kot ogljik tvori štiri vezi, predstavlja najboljšo drugo možnost življenju.

prevodnost, reaktivnost ipd

Ali naše življenje spremljajo tudi nekovine? Ne le, da ga spremljajo, temveč ga omogočajo. Čeprav je nekovin mnogo manj kot kovin, je med desetimi najpogostejšimi elementi, ki tvorijo naše telo, kar sedem nekovin. Ali drugače, kar 98% našega telesa je iz nekovin. nekovina Zakaj so kovine pomembne človeka? in zemeljskaza skorja. V zemeljski skorji je večina ime elementa

Povzetek Kovine so največja skupina sistema. Uporabo določajo kemijske lastnosti, kot so t

Kovine lahko

v kujemo kovnost in tanljivost, toplo V čem so nekovine drugačne od kovin? poljubne oblike v zeloveč kot desetina vseh elementov Nekovin je nekaj (tudi zgradbe kovin. tanke lističe). in so razvrščene v desnem delu periodnega sistema. Ponovi Od kovin jih ločuje stopničasti pas polkovin oziroma • Katere lastnosti kovin so diagonala periodnega sistema. uporabo?

Podpoglavja

17.1.11 13:55

Preverjeno! »Avtorje želim pohvaliti za pripravo modernega učbenika, ki bo pomagal pri popularizaciji kemije v osnovnih šolah. S tem ne mislim le na slikovno gradivo, temveč predvsem na koncept zastavljanja vprašanj o vsakodnevnih pojavih in podajanja odgovorov nanje. Menim, da je to ustrezen način približevanja včasih suhoparnih ved najstnikom.« dr. Igor Vilfan, Paciﬁc Biosciences, San Francisco Povzetek Pri vsaki kemijski reakciji pride do izmenjave energije z okolico. Pri eksotermnih reakcijah se energija sprošča v okolico, pri endotermnih pa se energija iz okolice veže. Primer eksotermne reakcije je gorenje, endotermne pa fotosinteza.

Ponovi • Ovrednoti trditve kot pravilne (P) ali napačne (N): a) Pri eksotermni reakciji se energija sprošča v okolico. b) Gorenje lesa je primer eksotermne reakcije. c) Epruveta, v kateri poteka endotermna reakcija, se ohlaja. č) Pri nepopolnem gorenju premoga nastaneta le ogljikov dioksid in voda.

6 ... in kaj pri endotermnih reakcijah? Endotermne reakcije potrebujejo energijo iz okolice (npr. toplota, električna energija, svetloba). Energija se ne sprošča, temveč veže v nastale produkte.

Razmisli Je eksplozija dinamita eksotermna ali endotermna reakcija?

Za vsa živa bitja zelo pomembna endotermna reakcija je fotosinteza. Reaktante in produkte si že spoznal. Za njen potek je potrebna energija v obliki svetlobe, ki jo vpije kloroﬁl (listno zelenilo). Za razliko od eksotermnih reakcij morajo endotermne reakcije energijo prejeti iz okolice.

Bernarda Moravec, profesorica biologije in kemije, Osnovna šola Belokranjskega odreda Semič

»Učbenik je izjemno atraktivno in sodobno oblikovan. Naslovi poglavij in podpoglavij so sveži, ustvarjalni in kažejo na drugačno razmišljanje avtorjev v primerjavi z učbeniki, ki so že na tržišču. Učne teme so ponazorjene z modelnimi razlagami na ravni delcev, dobro izbranimi slikami poskusov, z graﬁ, tabelami, fotograﬁjami ter zanimivostmi iz našega življenja.«

Kako izkoriščamo energijo, ki se sprosti pri gorenju? Ker je gorenje za človeka ena najpomembnješih kemijskih reakcij, si podrobneje oglejmo gorenje goriv, ki vsebujejo ogljik in vodik (npr. premog, les, zemeljski plin, kurilno olje ...). Gorenje je navadno kemijska reakcija goriva s kisikom (O2), pri čemer pri popolnem gorenju v dovolj veliki količini kisika nastaneta ogljikov dioksid (CO2) in vodna para (H2O). Če kisika ni dovolj, lahko nastajata tudi ogljikov oksid (CO) in saje (trden ogljik). Ogljikov oksid je zelo strupen plin, saj se bolje veže na hemoglobin v rdečih krvničkah kot kisik, kar onemogoči prenos kisika v telesu. Posledica tega je lahko tudi smrt. Nadzorovana kemijska reakcija gorenja se uporablja predvsem za ogrevanje, pogon različnih strojev (npr. izgorevanje bencina v avtomobilskem motorju) in proizvodnjo električne energije (gorenje premoga v termoelektrarni). Nenadzorovano reakcijo gorenja pa poznamo kot različne vrste požarov.

BaCl2 + NH3 + H2O energija produktov energija se veže iz okolice

energija

»Avtorji za razlago snovi v vsakem poglavju uporabijo primere iz vsakdanjega življenja in jih razložijo s kemijskega stališča, pri tem pa poskrbijo, da pokrijejo cilje predpisane z učnim načrtom. Tak pristop je novost med obstoječimi učbeniki. Z razlago na konkretnih primerih se bistveno izboljša motivacija in pouk kemije postane bolj osmišljen.«

Ba(OH)2 + NH4Cl energija reaktantov

Pri reakciji amonijevega klorida (NH4Cl) z barijevim hidroksidom (Ba(OH)2) se energija veže iz okolice. Zato s termometrom izmerimo znižanje temperature zmesi v čaši. Iz energijskega diagrama te endotermne reakcije lahko razberemo, da iz energijsko revnejših reaktantov nastanejo energijsko bogatejši produkti. Razlika v energiji produktov in reaktantov se veže kot toplota iz okolice.

Alenka Mozer, profesorica kemije, Gimnazija Vič, Ljubljana

redi ali ne? Na embalaži hrane in pijače mora biti zapisana tudi njena energijska vrednost. Ta se navaja v dveh enotah: kJ (kilojoulih) in kcal (kilokalorijah) na 100 g izdelka. ? Koliko kJ je ena kcal?

endotermna reakcija

eksotermna reakcija

sladoled (100 g) 722 kJ/172 kcal

sir (100 g) 1365 kJ/325 kcal

mleko 3,5 (100 g) 260 kJ/62 kcal

maslo (100 g) 1676 kJ/399 kcal

Posebne vsebine Učbeniku so dodane t. i. tarče – posebne vsebine, predstavljene kot kratki poljudnoznanstveni članki, ki učence spodbujajo k povezovanju in osmišljanju neformalnega znanja, ki ga dobijo (pogosto celo nevede!) na televiziji, v revijah, na svetovnem spletu ipd.

Â tta tarča

///////////////// / / / //// ////////////

Kisel dež povzroča odmiranje dreves in propad gozdov.

Jedrska energija

Povzetek Nekovine so pomemben del našega telesa in našega planeta. Za nekovine praviloma veljajo ravno nasprotne lastnosti kot za kovine – nimajo kovinskega sijaja, ne moremo jih oblikovati, ne prevajajo električnega toka, temperature tališč so nizke. Tudi nekovine (z izjemo žlahtnih plinov) so reaktivne.

Kaj se dogaja v jedrskih reaktorjih

Povzetek Kako se vežejo vežejo neko nekovin nekovine? vine? Kovine so največja skupina elementov periodnega sistema. Uporabo določajo njihove ﬁzikalne in Spomnimo se, da nekovine pri spajanju s kovinami (anion in se z njimi kemijske lastnosti, kot so trdota, visoko tališče, običajno tvorijo negativne ione (anione) kovnost in tanljivost, toplotna in električna ne od kovin?

povezujejo z ionsko vezjo. Nekovine pa reagirajo tudi med seboj. Najbolj reaktivni elem elementi so eleuor in klor) in vodik menti VII. skupine (predvsem ﬂ ﬂuor (I. skupina). Po drugi strani so zelo ne nereaktivni ele• Katere lastnosti kovin so pomembne za njihovo menti VIII. skupine periodnega sistema, sistem kot so helij, uporabo? neon, argon, kripton, ksenon in radon, radon ki so prav • Kaj pomeni, da so kovine kovne? • Kaj je zlitina? VIII zaradi tega dobili ime žlahtni plini.

Razmisli, poišči • V literaturi poišči temperaturo tališča ogljika, žvepla in fosforja. • V izpušnih plinih so prisotni dušikovi oksidi. Tudi ti povzročajo kisel dež. Razmisli, zakaj.

prevodnost, reaktivnost ipd. Te lastnosti so posledica

vseh elementov zgradbe kovin. eriodnega sistema. Ponovi as polkovin oziroma

• Katere kovine so najbolj reaktivne? Pojasni svoje III IV V VI VII He sklepanje. B

Sn Sb

At Rn

Oglejmo si dva primera kemijskih reakcij reakc med nekovi-

Razmisli nami, ki potekata v ozračju. Produkti teh t reakcij povAl Si vse P kovine S Cl Ar Ali imajo visoko temperaturo tališča? zročajo kisel dež. Pri gorenju fosilnih goriv, g v katerih Pomagaj Zn Ga Ge siAss periodnim Se Br Kr sistemom na str. 32−33. Na spletu poišči kovino z najvišjim in najnižjim tališčem. je žveplo (S), nastaja žveplov dioksid (SO2): Bi

S(s) + O2(g) J SO2(g)

Dy Ho Cf

vod in nastane Ta v ozračju reagira s kisikom in z vodo p na tla. žveplova kislina (H2SO4), ki z dežjem pade

Er Tm Yb Lu

Es Fm Md No

i so kovine reaktivne?

2SO2(g) + O2(g) + 2H2O(l) J 2H2SO4((aq)

lejmo si še kemijsko lastnost kovin – reaktivnost. ov, so po lastnoPosledice za okolje so hude. V nekateri nekaterih jezerih na npr.kiprerežemo kos natrija, lahko opazimo kovinsesijaj, pa jekiznačilno, iz severu Evrope je življenje že povsem izumrlo, poškopa ga kmalu zakrije zmes natrijevega nosti, si jih že peroksida (glej spodnji sliki), dovani so tudi številni gozdovi. Pri nas na vpliv kislega sida inkinatrijevega kovati, dežja blažijo apnenčasta tla (več o tem v 9. razredu). kovinatrdne hitro se reagira s kisikom v zraku. nskega sijaja. vrelišče ter slabo Rastline trij in kovine prve skupine periodnega sistema so za svojo rast poleg ogljika in kisika v večjih bstajajo tudi izjeme količinah potrebujejo tudi dušik, fosfor fosfo in kalij. Zaradi jbolj reaktivne kovine – reagirajo tako s kisikom intenzivnega kmetijstva so tla osiroma osiromašena, zato jim visoko ttaz ima vodo. moramo te elemente dodajati v obliki različnih spojin daa snov, kot graﬁ ﬁt pa z NPK umetnimi gnojili. Poišči formulo natrijevega oksida in natrijevega roksida.

e odrezan kos natrija

Katere snovi povezujejo živo in neživo? Povezavo med živo in neživo naravo predstavlja izmenjava elementov in spojin oziroma kroženje snovi na Zemlji. Pri tem organizmi iz okolja sprejemajo različne snovi, ki jih v zapletenih kemijskih reakcijah v njihovih celicah pretvarjajo v druge snovi. Nekatere od teh snovi, ki za organizme niso uporabne, izločijo v okolje. Ko organizem odmre, se vse snovi, ki sestavljajo njegovo telo, s pomočjo razkrojevalcev vrnejo v neživi del narave. Organizmi si z neživim delom narave (ozračje, voda, tla) izmenjujejo kisik, dušik, ogljikov dioksid, vodo, različne v vodi raztopljene ione kovin in nekovin ter druge bolj zapletene spojine, ki jih boš spoznal pri kemiji v 9. razredu. Pravimo, da imajo ti elementi in njihove spojine različne poti kroženja na Zemlji.

? Razmisli, kaj pomeni kratica NPK.

in po nekaj minutah

Ključni pojmi ozračje – plast plinov, ki obdajajo Zemljo zemeljska skorja – zgornja plast Zemlje mineral – čista snov (element ali spojina) kamnina – zmes mineralov ruda – kamnine bogate z določenim mineralom frakcionirna destilacija – postopek za ločevanje zmesi na osnovi različnih vrelišč snovi v zmesi elektroliza – postopek razkroja spojine z električnim tokom polkovina – kemijski element, ki ima nekatere lastnosti kovin in nekatere lastnosti nekovin alkalijske kovine – elementi I. skupine periodnega sistema zemeljskoalkalijske kovine – elementi II. skupine periodnega sistema prehodni elementi – elementi od 3. do 12. stolpca periodnega sistema žlahtne kovine – kovine, ki so izrazito nereaktivne (npr. Au, Ag, Pt) žlahtni plini – elementi VIII. skupine periodnega sistema halogeni – elementi VII. skupine periodnega sistema

Viri snovi so zrak, voda in zemeljska skorja. Zrak je zmes plinov, iz katere pridobivamo dušik, kisik in argon. V morski vodi so raztopljene različne soli, najpomembnejša med njimi je natrijev klorid. V zemeljski skorji se nahajajo številni minerali, iz katerih pridobivamo elemente.

Polkovine imajo nekatere lastnosti podobne kovinam, nekatere pa nekovinam. Najpomembnejša tehnološka lastnost polkovin je električna polprevodnost, element pa silicij.

3. Kakšne ione tvorijo kovine I. skupine periodnega sistema? A katione z nabojem 2+ B katione z nabojem 1+ C anione z nabojem 1+ Č anione z nabojem 1–

Nekovine imajo praviloma nizko tališče, ne moremo jih oblikovati kot kovine in slabo prevajajo električni tok. Najmanj reaktivni med nekovinami so žlahtni plini, zelo reaktivni pa so halogeni.

Ključna vprašanja Od kod pridobivamo različne snovi? Vir katerih snovi je zemeljska skorja? Vir katerih snovi je zrak? Vir katerih snovi je morska voda?

He Be

Na Mg K

Ba La

Ra Ac

Cr Mn Fe

Zr Nb Mo Tc Hf

N P

Cu Zn Ga Ge As

Ru Rh Pd Ag Cd

Re Os

Au Hg

O S

At Rn

Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb Dy Ho

Np Pu Am Cm Bk

Sn Sb

Rf Db Sg Bh Hs Mt Ds Rg Cn

4. Kateri element ima v četrti lupini dva elektrona? A natrij B magnezij C aluminij Č kalcij 5. Zaradi prisotnosti katerih snovi pravimo, da je voda trda? A elementarni kalcij in magnezij B kalcijevi in magnezijevi in hidrogen karbonatni ioni C natrijev klorid Č kalcijev karbonat

Odgovori in odgovore utemelji!

Vse elemente lahko razvrstimo med kovine, nekovine, polkovine.

Reši in komentiraj rešitev! 1. V Sloveniji je poraba soli za posipanje cestišč preko 30000 ton natrijevega klorida na leto. Izračunaj: če je v morski vodi delež natrijevega klorida približno 3%, koliko kg morske vode bi bilo potrebno za zagotovitev tolikšne mase natrijevega klorida (masni delež smo spoznali v 1. poglavju)? 2. Natrij je kovina prve skupine periodnega sistema. Natrij z vodo burno reagira. Če vržemo košček natrija v vodo, bo pri reakciji nastala vodna raztopina natrijevega hidroksida (NaOH), iz raztopine pa bo izhajal vodik (H2). Zapiši urejeno enačbo te kemijske reakcije. 3. Iz opisa snovi sklepaj ali gre za kovino, nekovino ali polkovino. a) Snov je trdna, sive barve brez leska. Če jo potopimo v destilirano vodo, ni opaznih sprememb. Prevaja električni tok, pri segrevanju s špiritnim gorilnikom se ne spremeni. b) Snov je v obliki rumenih kristalov, ki so se v destilirani vodi ne raztapljajo. Ne prevajajo električnega toka, pri segrevanju nad špiritnim gorilnikom pa se stalijo. c) Snov je v obliki sivih svetlikajočih se kristalov, ki ne prevajajo električnega toka. Pri segrevanju iz nje izhajajo vijolične pare. 4. Oglej si spodnjo preglednico in odgovori na spodnja vprašanja.

2. Nek element ima v prvi lupini 2, v drugi 8 in v tretji 7 elektronov. V katero skupino elementov sodi? A kovine B nekovine C polkovine Č nobene od naštetih

V katere večje skupine združujemo elemente? V katerem delu periodnega sistema so kovine? V katerem delu periodnega sistema so nekovine?

67 H

Poišči ustrezno rešitev! 1. V periodnem sistemu največji delež elementov predstavljajo: A kovine B nekovine C polkovine Č nič od naštetega Kovine imajo večinoma visoko tališče, so trde (razen Hg), kovne in tanljive. So dobri prevodniki električnega toka in toplote. Reaktivnost kovin je zelo različna. Prave kovinske lastnosti imajo prehodni elementi.

Ključne zamisli

o emo ke.

Na prelomu 19. stoletja so znanstveniki odkrili, da nee katere snovi oddajajo neznano radioaktiv dotlej nje. Izkazalo se je, no sevapri tem za jedrske da gre reakcije, ki sproščajo ogromne količine energije. S tem odprle nove priložnosso se ti za razvoj človeške družbe, a tudi nevarnosti ...

POVZETEK & PONOVITEV

Kaj je značilno za kovine in kaj za nekovine? V katero skupino sodijo železo, aluminij, baker, zlato, natrij in magnezij? V katero skupino snovi sodijo kisik, dušik, ogljik, žveplo in fosfor? V katero skupino sodi silicij? Kaj je značilno za žlahtne kovine in žlahtne pline? Za katere namene uporabljamo različne elemente? Za katere namene uporabljamo železo in aluminij? Za kaj sta pomembna natrij in kalij? Za kaj sta pomembna kalcij in magnezij? Za kaj sta pomembna jod in ﬂuor?

1. Katere elemente pridobivamo iz zraka in kako? 2. Je morska voda edini vir kuhinjske soli? Kako jo še pridobivamo? 3. V 4. tisočletju pred našim štetjem so na Bližnjem vzhodu začeli uporabljati bron in začela se je bronasta doba. Je bron element? 4. Je tudi deževnica lahko trda? 5. Element je nekovina z visoko temperaturo tališča (3700 °C), je zelo trda, ne prevaja električnega toka, to samorodno pojavno obliko elementa lahko brusimo v dragocene briljante. Za katero nekovino gre? 6. Korozija je reakcija kovin z zračnim kisikom. Zakaj predstavlja v gradbeništvu korozija železa (rjavenje) težavo?

Er Tm Yb Lu

Es Fm Md No

Element

Tališče (°C) – 259,2

– 252,2

– 248,6

– 246,1

– 219,6 – 219,0

– 183,0

Klor (Cl2)

– 102,0

– 34,1

– 7,3

58,8

Fosfor (P)

44,1

280

Jod (I2)

113,5

185,2

Žveplo (S)

119,0

445

vvodik vo oddikikk 1 dve lažji jedri voo 2 vvodik Zlivanje jeder v Soncu je glavni

helij he elliijij 3

eenergija en nergija ergija rgija gij

energijski vir za človeka in

druga živa bitja na Zemlji.

/////////////////

trdota: 2 • mineral:

lov

a) Kateri element ima najnižjo temperaturo tališča? b) Kateri elementi so pri sobni temperaturi (20 °C) trdni? c) Kateri elementi so pri sobni temperaturi v plinastem agregatnem stanju? č) Kateri elementi so trdni pri temperaturi 100 °C?

/////////////////

kamni? Kaj so dragi redki in odportrdota: 6 • mineral:

Lojevec trdota: 1 • mineral:

Lastnosti minera so pomembne oblike Lahko so elementi Poleg barve in šega planeta. njihova trdota, baker) ali spolastnosti mineralov (npr. zlato, žveplo, ali kamena sol st in optične znagostota, magnetno v jine (npr. kuhinjska je avstrijski geolog ). Večina mineralo čilnosti. Minerale NaCl, pirit FeS2 kar porazvrstil po trdoti čno zgradbo, Friderich Mohs ima kristalini razenja (povzroča iz kristalov. oziroma možnost merilo meni, da so zgrajeni ki imajo delmineralov. Za snovi, nja raz) drugih Kristali so trdne različnih mineraurejeno razporeje je uporabil deset ce (atome, ione) opipa je določil tako, zgradbo kristala njihovo trdoto lov, manjšo ne, zato lahko snovi tiste, ki imajo o enoto. Taki da vsak razi le šemo s formulsk je prikazaklorid in diamant. Mohsova lestvica trdoto. sta npr. natrijev ki strani. kristali npr. opal, na na sosednji Obstajajo tudi saj so čne zgradbe, nimajo kristalini skozi minerale, ni brez reda. Ko svetloba prehaja delci v njih razporeje svetlobne pojave. amorfna snov. opazimo različne dvoTaki snovi rečemo se3) opazimo stalno kemijsko o Pri kalcitu (CaCO Kristali imajo na predmet opazujem o pa se glede lomnost – če stavo, razlikujej dvojno. Nekateri so zgrajeni. Ionski li? skozenj, ga vidimo osvedelce, iz katerih Kaj so minera mineralov ni nič svetlobo, če jih iz ionov, moleopisu minerali oddajo kristali so zgrajeni iz pa i V kemijskem svetlobo. Zanisnočno kovalentn so čiste tlimo z ultravijoli kulski iz molekul, čarobnega. Minerali kamnine v zemeljski atomov. vi, ki gradijo naskorje sestavine skorji. To so

li Ob besedi mineramo na večinoma pomisli oblik in kristale različni Nekateri čudovitih barv. eni, so izjemno dragoc ejo različne drugim pripisuj ti, tretji čudodelne lastnosKakšne lepi. to prepros so najdemo na vsakem so izjemno koraku, drugi že je njihov redki. Karkoli bili skozi čar, minerali sopredmet vso zgodovino in vir snovi poželenja ljudi . za različne izdelke

mineralov Čudoviti svet

Pri zlivanju jeder se sprošča še več energije kot pri cepitvi. Fiziki sicer znajo sprožiti zlivanje jeder, vendar tehnologija še ne omogoča izrabe energije, ki pri tem nastane. A to je le vprašanje časa, tako da bodo te reakcije v prihodnosti gotovo imele pomembno vlogo pri preskrbi z energijo – v prihodnosti bomo zelo verjetno kot gorivo namesto premoga uporabljali vodo oziroma devterij težje jedro v njej. od železovih (eden mivo je magnetit O ), ki ima magnetne mineralov Fe2 3 te enkratne lastnolastnosti. Zaradi . mo v kompasih sti ga uporablja/////////////////

trdota: 7 • mineral:

Sadra

zelo Dragi kamni so se pri prehodu ni minerali. Svetloba močno lomi in kristale skozi njihove letega se diamanti odbija. Zaradi in barvah, rubini sketajo v različnih Ko močne barve. smaragdi pa imajo običajno izkopljejo, so drage kamne svoji lepoti zažarijo motni, v vsej zbrusimo natančno šele, ko jih zelo in zgladimo.

Ortoklaz

trdota: 3 • mineral:

trdota: 8 • mineral:

Kalcit

trdota: 4 • mineral:

Fluorit

trdota: 5 • mineral:

Apatit

Topaz

trdota: 9 • mineral:

Korund

trdota: 10 • mineral:

03 -tarča 5 7

izražamo v kaMaso dragih kamnov mipredstavlja 200 ratih – en karat oznaka zlatu so karati ligramov. Pri zlato je 24 karatno). čistosti (čisto poznamo tudi Poleg dragih kamnov ahat, turkiz npr. poldrage kamne, i iz različnih in žad, ki so sestavljen zaradi njihove cenjeni in kristalov je jo jih za izdelovan barve. Uporablja okraskov. nakita in različnih v drauporabljajo le . Diamantov ne tudi v industriji guljarstvu, temveč je ponajtrša snov, Ker je diamant za izdelavo različnih sebej primeren upoizdelavo pa ne rezil. Za njihovo ampak diamantov, rabljajo naravnih izpostagraﬁta, ki ga jih izdelajo iz uri. tlaku in temperat vijo visokemu

Kremen

– 187,5

Kisik (O2)

Brom (Br2)

tarča tta

jih bo v bližnji prihodnosti zmanjj Kaj se dogaja kalo, ta trenutek zelo malo energije v notranjosti Zemlje? dobivamo iz obnovljivih virov, kot so V zemeljski skorji voda, veter, sonce najdemo radij, ipd. uran in še nekatere radioaktivne elemente, ki že Energija iz atomskih milijone let postojeder poma radioaktivno Podobno kot se razpadajo in odpri kemijski reakdajajo energijo. ciji npr. spremeni Tako smo ves čas sestava molekul, »bombardirani« se pri jedrskih reakcijah z radioaktivnim spremeni sevanjem, ki mu zgradba atomskih pravimo naravno jeder. V naravi sevanje in v običajnih je kar nekaj elementov, razmerah ni katerih ješkodljivo. Pri tem dra sama od sebe gre večinoma za razpadajo. Pri razpad radija v tem se v obliki radioaktivne plin radon. Zaradi ga sevatega ima notranjost nja sprosti velika Zemlje nekoliko količina višjo temperaturo Sevanje je zelo nevarno, energije. , kot bi jo imela sisaj lahko cer (podobno opazimo poškodujejo tkiva organizmov in tudi na drugih planetih). To njihovo DNA. Ob energijo v nekaprimerni zaščiti ga terih državah, kot lahko kljub temu je npr. Islandija, koristno uporabiposredno izkoriščajo mo v razne namene. kot geotermalno energijo.

Vrelišče (°C)

Vodik (H2) Neon (Ne) Fluor (F2)

Novi vir energije Človek za svoj razvoj potrebuje vedno več energije, vendar virov energije omejenih. je večina Zalog fosilnih goriv, na katerih Â // že več kot 200 / / / / //// ///////////// ///////////// let sloni razvoj sodobne družbe, je iz dneva v dan manj. Kljub temu, da 5 6 tarča- 03

težko jedro edro

Pri radioaktivnem razpadu se sicer sprošča precej energije, a ne dovolj ddve lažji jedri za njeno resno izkoriščanje . Znanstveniki so v 30-tih letih prejšnjega stoletja ugotovili, da atomska jedra spodbudimo k razpadu, če jih obstreljujemo z nevtroni. Ker se pri tem težko jedro (npr. jedro 235U) razcepi na dve lažji jedri, pravimo tej jedrski reakciji cepitev jeder. Na tem principu temelji verižna reakcija, ki kontrolirano poteka v jedrskih elektrarnah (in V jedrskem reaktorju potekajo nekontrolirano v enake jedrske reakcije kot jedrskih bombah!). pri eksploziji jedrske bombe. Če verižna reakcija poteka kontrolirano , se sprošča Kljub nekaterim ravno toliko energije, bolj ali manj uprakot je lahko Kaj se dogaja v vičenim pomislekom varno odvedemo zvezdah? in porabimo. Pri je jedrska Pri zelo visokih energija aktualna nekontrolirani verižni temperaturah, ki predvsem zaradi reakciji pa vladajo v zvezdah, segrevanja ozračja. se v hipu sprosti poteka zlivanje ogromna količina Jedrske elekjeder, pri katerem trarne v ozračje namreč energije, kar privede se lahka jedra ne sproščado eksplozije. atomov združujejo jo toplogrednih plinov. Lažja jedra, ki nastanejo v težja. V Soncu Danes jedrpri cepitvi se tako vsako sekundo ske elektrarne proizvedejo jeder, so glavni vir zlije 1038 voradioaktivnih odpribližno dikovih jeder v jedra šestino vse električne padkov. Teh se ljudje helija, zaradi energije, ki je najbolj bojimo, česar se masa Sonca porabi človeštvo. saj so radioaktivni V Evropi vsako odpadki dpadki vir radioko sekunopi je ta dedo zmanjša za več lež dvakrat višji aktivnega sevanja. kot štiri milijone in dosega tretjino Hkrati se ljudje ton. Z zlivanjem jeder električne energije. po najhujši jedrski nastajajo tudi V Sloveniji smo nesreči leta 1986 drugi elementi – nad evropskim povprečjem v Černobilu v Ukrajini, pravzaprav so z bojimo tudi zlivanjem v zvezdah edina jedrska elektrarna , saj naša jedrskih nesreč nastali skoraj in zlorabe jedrske v Krškem vsi elementi razen prispeva skoraj 40 tehnologije v uničevalne vodika in delno % vse električne namene. helija. energije.

Ponovi • Kje v periodnem sistemu najdemo nekovine? • Katerega elementa je največ v našem telesu? • Katere so lastnosti nekovin? • Pojasni, kako lahko nastane kisel dež. • Pojasni kroženje snovi v naravi.

Diamant

//////////////

///////////

04 -tarča 7 7

7 6 tarča- 04

Povzetek in ponovitev

DN110018 katalog kemija.indd 7

17.1.11 13:56

Delovni zvezek O KO LOŠK KOLOŠ EKO ADIVO GRAD

EKOLO KOLOŠKO GRADIVO

X.X X 2.3 KAKO SE ZNAJTI MED VSEMI ELEMENTI?

ja Cvirn

etak, Tan

Iztok Dev

Pavlin in

šek Samo Jam

ment

Peti ele I ZVEZEK

DELOVNV OSMEM IJO ZA KEM

E ŠOLE U OSNOVN RAZRED

e temu, da bi: straneh so namenjen dni sistem elementov Naloge na teh dveh enti razvrščeni v perio • vedel, kako so elem trij Mendelejev Dimi bil je • vedel, kdo o in masno število • vedel, kaj sta vrstn

1. Smisleno dopolni povedi. Iztok Iz ok Dev evetak,

Taanja Cvirn Pavlin

in Samo Jamšek

Peeti P t element

DELO ELOVVVNI NI ZV ZVEZEK

ZA KEM KEMIJO MIJO V DEVET DEVETEM RAZRED U OSNOVNE ŠOLE

Elementi so v periodni sistem elementov razvrščeni glede na

V isti vrsti (periodi) so elementi, katerih atomi

V istem stolpcu (skupini) so elementi, katerih atomi

V istem »predalčku« periodnega sistema so

2. Pobarvaj listke tako, da bodo enake barve listki, na katerih je na različne načine prikazana ista vsebina.

vrstno število

relativna

protonov v elektronov ali

i z iz

masa

v je

ov po

rjav rime avp atom

dru

samezn ega e

lemen ta

so o ma bran

izotop

Delovni zvezek je zasnovan tako, da učenec ne potrebuje navadnega zvezka z zapiski. Naloge so namreč tako izbrane, da z njihovim reševanjem učenec hkrati ustvarja tudi neke vrste zapiske in povzetke. To je še posebno pomembno, saj mora večina učencev na koncu leta učbenik vrniti.

c del

število 28,1

število

28,1

atomu

vilo

število

masno

šte

Delovni zvezek in učbenik sta neločljivo povezana, saj sta nastajala kot celovito gradivo. Delovni zvezek dopolnjuje učbenik predvsem pri poskusih ter nadgradnji, utrjevanju in preverjanju znanja, kjer so možnosti učbenika že zaradi lastnosti gradiva omejene.

atomska ma

Poišči prednosti urejenosti stvari Kaj se boš naučil? Z različnim razporejanjem in iskanjem oštevilčenih listkov se prepričaj, kako lahko urejanje stvari pripomore k večji preglednosti in lažji uporabi. Potrebščine štirje listi A4 formata različnih barv, ﬂomaster, škarje in ura Potek dela 1. Vsak list razreži na deset enako velikih delov in na vsakega napiši številko od 1 do 10. 2. Pomešaj listke. 3. Sošolec naj izbere eno barvo in številko, ti pa poišči listek. Merita čas, ki ga potrebuješ, da najdeš listek. 4. Korak 3 ponovita še štirikrat. 5. Listke uredi na način, ki si ga sam izbereš. Vrnita se h koraku 3.

Da bi bilo reševanje delovnega zvezka kar se da poučno in zabavno, smo pripravili zelo različne naloge, ki zahtevajo različno znanje in veščine ter vključujejo vse taksonomske ravni. Tako se paleta aktivnosti razteza od preprostih zabavnih nalog (križanka, poišči vsiljivca …) do resnejših in zahtevnejših nalog (razmisli, utemelji, primerjaj …).

Meritve časi iskanja neurejenih listkov

časi iskanja urejenih listkov

Ugotovitve

Izjemno pomembno vlogo igrajo številna navodila za izvedbo in opazovanje poskusov. Z njimi učenci samostojno spoznavajo pojave in preverjajo nekatere zakonitosti ter se učijo metod znanstvenega dela.

1.2 V ČEM JE SKRIVNOST ŽIVLJENJA?

temu, da bi: straneh so namenjene Naloge na teh dveh in čisto snovjo • razlikoval med zmesjo stanja snovi snovi • poznal različna agregatna postopke ločevanja • poznal in uril osnovne veščine laboratorijskega dela • poznal in uril osnovne

1.3 KAKO VELIKI SO DELCI SNOVI?

temu, da bi: straneh so namenjene Naloge na teh dveh delci in koliko jih je v snovi so ali množino snovi • vedel, kako veliki snovi podamo z maso • vedel, da lahko količinoveščine laboratorijskega dela • poznal in uril osnovne

3. V spodnje okvirje nariši sheme snovi v ustreznih agregatnih stanjih. plin

tekoča snov

trdna snov

1. Prikazan je niz slik v različnih povečavah. K vsaki od slik dopiši, kolikšna je približna velikost stvari, ki so prikazane. Pomagaj si z drugimi viri.

Loči zmes Kaj se boš naučil? Kako se lotimo laboratorijskega dela in kako ločujemo snovi. Potrebščine Naloga 1. Zmes snovi, ki jo dobiš od učitelja, si dobro oglej in poskusi ugotoviti njeno sestavo. 2. Njeno sestavo preveri pri učitelju in na podlagi tega izberi postopek za ločevanje snovi. 3. Po korakih zapiši postopek ločevanja zmesi in določi laboratorijsko pribor (zapiši ga v rubriko Potrebščine), ki ga boš pri tem potreboval. 4. Izberi laboratorijski pribor in izvedi ločevanje dane zmesi.

4. Shemi prikazujeta prehod med dvema agregatnima stanjema. Dopolni shemo z imenoma agregatnih stanj in poimenuj prehoda med njimi.

mikroorganizmi

ljudje

planeti

Opažanja

Ugotovitve

2. Poveži listke tako, da se bodo števila, eksponentni zapisi in imena ujemala.

sublimacija

0 00

–6

0 00

1 00

10 0, 00

0 00

milijar da

6·

10 23 mol

1. Doma izberi pet različnih izdelkov ter jih razvrsti med zmesi in spojine. zmesi

spojine

5. S pomočjo različnih virov poišči tališča in vrelišča helija, živega srebra, volframa in natrijevega klorida ter odgovori na vprašanji. snov

tališče [°C]

600 000

000 000 000 000 000

000 9

ninka

milijo

vrelišče [°C]

3. Zapiši, kako bi določil približno število riževih zrn v enem kilogramu riža in zapiši svojo oceno števila riževih zrn.

2. Večina snovi, ki jih najdemo doma, je zmes različnih snovi. Izberi tri izdelke (npr. mineralna voda, testenine, šampon za lase) in z embalaže prepiši njihovo sestavo.

V katerem agregatnem stanju so naštete snovi pri 20 °C? HELIJ

VOLFRAM

ŽIVO SREBRO

NATRIJEV KLORID

Zapiši, kako bi na podoben način določil število atomov v zrnu zlata.

Žarilne nitke v običajnih žarnicah, ki jih postopno zamenjujemo z energijsko učinkovitejšimi sijalkami, so izdelane iz volframa. Kaj misliš, zakaj?

DN110018 katalog kemija.indd 8

17.1.11 13:56

3. Dopolni preglednico nekaterih izotopov. izotop 28 12

ime elementa

vrstno število

masno število

število protonov

število elektronov

število nevtronov

Brezplačna priloga

50 45

Delovnemu zvezku za 8. razred je priložena preglednica Periodni sistem elementov, ki tako kot ostalo gradivo temelji na kontekstualnem pristopu, saj poleg običajnih informacij vsebuje tudi slike vseh elementov. Na hrbtni strani je dodan kratek pregled osnovnih kemijskih pojmov.

74 3

4. Sodobni periodni sistem elementov je zasnoval Dimitrij Mendelejev. Na svetovnem spletu poišči nekaj podatkov o njem in izpiši tiste, ki se ti zdijo najpomembnejši oziroma najzanimivejši.

Cilji učne enote Na začetku vsake učne enote je jasno zapisano, čemu so namenjene naloge v tem sklopu. Gre za predstavitev vsebinskih in procesnih ciljev na način, ki učencu osmisli njegovo delo in mu da hkrati jasno sliko, kaj je pomembno in kaj bo moral znati. Učenec lahko doseganje ciljev sam preveri na koncu vsakega poglavja v enoti Koliko res znam? Izbor in stopnjevanje nalog Izbor nalog je natančno premišljen in zajema vse cilje, različne aktivnosti in taksonomske ravni. Naloge si sledijo od lažjih nalog za prepoznavo ključnih besed in zamisli ter uporabe pravil in postopkov na znanih primerih in v novih okoliščinah do povezovanja in vrednotenja znanja.

5. Uporabi periodni sistem v prilogi in odgovori na vprašanja o atomih elementov, ki so v tretji periodi. Koliko različnih elementov je v tej periodi? Glede na naraščajoče vrstno število zapiši zaporedje simbolov elementov te periode.

Kateri element je v tretji skupini te periode? Koliko elektronov ima atom elementa v drugi skupini te periode?

Navodila za poskuse V delovnem zvezku je predstavljenih več kot dvajset preprostih poskusov, ki so izbrani tako, da motivirajo učence in jim pomagajo pri razumevanju učne snovi. Pri preprostih poskusih, ki jih učenci izvajajo samostojno, so jasna navodila za izvedbo poskusov, pri zahtevnejših, ki jih izvaja učitelj, pa natančna navodila za opazovanje.

Atomi katerega elementa te periode imajo polno zunanjo lupino? Zapiši razporeditev elektronov v atomu te periode, ki ima sedem valenčnih elektronov? Koliko valenčnih elektronov ima atom elementa te periode, ki je v peti skupini? 23

Koliko res znam? Vsako poglavje se v delovnem zvezku zaključi s posebnim razdelkom Koliko res znam?, v katerem je vsakokrat predstavljena ena vodena aktivna metoda učenja kemije (VAUK). Učenci v skupinah iščejo in analizirajo različne pisne vire, iz katerih morajo izluščiti vsebine, povezane z obravnavanim poglavjem. S pridobljenim in nadgrajenim znanjem poskušajo odgovoriti na zastavljena vprašanja, debatirajo o določeni temi ipd. Pri tem poleg utrjevanja in nadgradnje znanja razvijajo tudi različne kompetence in vrednote.

DN110018 katalog kemija.indd 9

1.4 KAKO ČLOVEK UPORABLJA SNOV?

temu, da bi: straneh so namenjene Naloge na teh dveh in kako deluje • vedel, kaj je znanost kemiki in na kakšen način to počnejo • vedel, kaj proučujejo ejši kemiki in zakaj • vedel, kdo so najpomembn

4. Friderik Pregl je edini Slovenec, ki je do sedaj prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Iz spodnjega članka iz spletne enciklopedije izpiši osnovne podatke o slovenskem nobelovcu.

1. V vsaki skupini besed prečrtaj tisto, ki ni povezana z znanostjo in zaradi tega ne sodi med ostale.

Friderik Pregl op

dogma zakon

nje

preteh tano

dokazo van

met

na pa

uteme

anje

model

Rojen je bil 1869 leta v Ljubljani (takratna Avstro-Ogrska). Po končani gimnaziji je odšel na študij medicine v Graz in se hkrati izobraževal tudi na kemijskem področju. Po zaključku študija je obiskal najuglednejše laboratorije v Nemčiji, kar je močno vplivalo na njegovo delo. Po vrnitvi v Graz se je Pregl posvetil elementni analizi spojin, hkrati pa je bil tudi glavni forenzični kemik graškega sodišča. Leta 1923 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1930 in vse svoje premoženje prepustil Dunajski akademiji znanosti in umetnosti, ki po vzoru Nobelovih nagrad vsako leto najboljšim avstrijskim kemikom podeljuje nagrade, poimenovane po Preglu.

načrtno

ova

nje

merje

ija

teor

ljeno

ugib

2. V preglednici je naštetih nekaj najpomembnejših kemikov. S pomočjo različnih virov dopolni preglednico. Kakšne narodnosti je bil?

Kdaj je živel?

Kaj je odkril/ugotovil?

Antoine Lavoisier

Postavi znanstveno domnevo Kaj se boš naučil? Na osnovi preproste aktivnosti boš spoznal, kako deluje znanost. Naloga 1. Za začetek si izberi temo, ki te zanima (npr. mobilni telefoni). 2. Zberi čim več podatkov, ki se nanašajo na to temo. 3. Izberi vprašanje, na katerega lahko najdeš odgovor. 4. Oblikuj znanstveno domnevo – smiseln odgovor na zastavljeno vprašanje. 5. Zamisli si način, s katerim boš preveril znanstveno domnevo. Če imaš možnost, to tudi izvedi, in ugotovitve primerjaj s svojo domnevo. Če se ugotovitve in domneva ne ujemajo, ni nič narobe; si pač dokazal nasprotno, kot si domneval!

John Dalton

Zapiski 1. Raziskovalno vprašanje: Dimitrij Mendelejev 2. Znanstvena domneva: 3. Naštej tri snovi, ki so jih odkrili/razvili kemiki in so koristne, ter tri snovi, ki so škodljive oziroma nevarne za človeka in okolje. koristne snovi

3. Preverjanje domneve:

škodljive/nevarne snovi 4. Ugotovitve:

17.1.11 13:56

Gradivo za uÄ?itelje

Kljub temu da sta uÄ?benik in delovni zvezek zasnovana tako, da sta namenjena predvsem uÄ?encem, nismo pozabili na uÄ?itelje. Ta trenutek sta na voljo obseĹžen priroÄ?nik za uÄ?itelje in letna priprava za 8. razred. Gradivo je pripravljeno v formatu PDF in ga lahko prenesete na svoj raÄ?unalnik s spletne strani www.devetletka.net. Gradivo za 9. razred bo na voljo avgusta 2011. PriroÄ?nik za uÄ?itelje Posebej smo se potrudili tudi pri pripravi obĹĄirnega in uporabnega priroÄ?nika za uÄ?itelje. PriroÄ?nik pa ni knjiga receptov za pouÄ?evanje (uÄ?itelji in naĹĄi avtorji dobro vedo, da ti ne obstajajo!), temveÄ? zbirka razliÄ?nih izkuĹĄenj, zamisli, napotkov in predlogov, ki jih lahko vtkete v svoje vsakdanje delo v razredu. PriroÄ?nik je izdan v formatu pdf, da ga bomo lahko sproti nadgrajevali z novimi spoznanji in izkuĹĄnjami. Vsebuje naslednje teme: â&#x20AC;˘ uÄ?ni cilji, â&#x20AC;˘ uvodna motivacija, â&#x20AC;˘ metode in oblike dela, â&#x20AC;˘ diferenciacija, â&#x20AC;˘ aktivnosti za kritiÄ?no miĹĄljenje, â&#x20AC;˘ tehnike aktivnega branja, â&#x20AC;˘ drugi viri, â&#x20AC;˘ medpredmetne povezave, â&#x20AC;˘ kratek povzetek. PriroÄ?nik je zasnovan tako, da lahko na raÄ?unalniku z ukazi kopiraj/prilepi v nekaj minutah naredite osnutek svoje uÄ?ne priprave za izvedbo posamezne uÄ?ne ure.

3XUTaT]RXPRXYP

:09 94 IE4I3=8 ?A07. 1 ĹĄolska ura

temu, da bi uÄ?enci: Ta uÄ?na enota je namenjena Xi b]êX ~ eTST[X SP b^ ebX _aTS\TcX X] XeP QXcYPcP]Zd eTb^[YP ~ eTST[X SP YT _aeP b]ê ]PbcP[P ^Q ]PbiSPW ~ b_î]P[X SP T[T\T]cX ]PbcP]TY^ e ieT]^ cTa SP YT iVaPYT]P Xi ~ eTST[X SP X\P b]ê \Pb^ X] _a^bcâ]X in molekul) manjĹĄih delcev (atomov elemente snovi na zmesi, spojine in * znali razvrĹĄÄ?ati

veÄ? ViĹĄja raven: Poglavje omogoÄ?a napotimo s moĹžnosti. UÄ?ence lahko samostojno raziskopomoÄ?jo drugih virov v temni snovi. Lahko vanje o temni energiji in bi dobili, Ä?e bi izraÄ?unamo, koliko energije v energijo se vsa masa Ä?loveka spremenila

je koliÄ?ina te enpo Einsteinovi enaÄ?bi. Ker lahko za boljĹĄo ergije teĹžko predstavljiva, Ä?asa bi se z njo predstavo ocenijo, koliko bi bilo potrebno ogrevali ali pa koliko nafte ista koliÄ?ina seĹžgati, da bi se sprostila energije.

da je vesolje NiĹžja raven: UÄ?enci vedo, Vedo tudi, kaj zgrajeno iz snovi in sevanja. kaj ne. Razlikujejo uvrĹĄÄ?amo med snov in snov, element, med pojmi zmes, Ä?ista nekaj primerov spojina ter znajo navesti ustreznih snovi.

Iztok

vlin in

Cvirn Pa

Samo

JamĹĄek

emen eti el , Tanja

Devetak

LJE UÄ&#x152;ITE VNE Ĺ OLE Ä&#x152;NIK ZA EDU OSNO PRIROJO V OSMEM RAZR ZA KEMI

8Peti elem in SSam mo mo

PRIROÄ&#x152;NI

ZA KEMIJO

K ZA UÄ&#x152;

JamĹĄek

ent

ITELJE V DEVETE M RAZRED U OSNOVN E Ĺ O Ĺ LEE Ĺ OL

Letna priprava Ob priroÄ?niku je na voljo tudi letna priprava oziroma letna razporeditev uÄ?ne snovi, kot so si jo zamislili avtorji. Ä&#x152;eprav je ta kar najbolje prilagojena zasnovi uÄ?beniĹĄkega kompleta, se lahko brez teĹžav odloÄ?ite tudi za lastno zasnovo dela, ki upoĹĄteva vaĹĄe izkuĹĄnje, metode dela in vaĹĄ osebni stil.

ST[^e]X ieTiTZ bca $

dĂ¨QT]XZ bca '~(

" :0:> E " :0:> E4;8 4;8:8 B> :8 B> 34;28 B=>E8.

Ta uÄ?na enota je namenjena temu, da bi uÄ?enci: ~ b_î]P[X SP b^ ST[RX b]êX Pc^\X X] \^[TZd[T XiaTS]^ \ ~ b_î]P[X SP b^ ST[RX b]êX Pc^\X X] \^[TZd[T XiaTS]^ \PYW]X PYW]X X] X] jih s prostimi oÄ?mi ne moremo videti ter da jih je tudi v majhnem koĹĄÄ?ku snovi nepredstavljivo veliko ~ eTST[X SP Z^[XĂ§X]^ b]êX XiaP P\^ ~ eTST[X SP Z^[XĂ§X]^ b]êX Xia P P\^ i \Pb^ P[X \]^ X]^ b] i \Pb^ P[X \]^ X]^ b]êX êX * vadili laboratorijske postopke * naÄ?rtovali laboratorijsko delo

1 ĹĄolska ura

Vsi uÄ?enci: UÄ?enci naj se zavedajo, da delcev snovi ne moremo videti s prostimi oÄ?mi ali s svetlobnim mikroskopom ter da je v ĹĄe tako majhnem s prostimi oÄ?mi vinem delÄ?ku snovi nepredstavljivo veliko delcev snovi. UÄ?enci vedo, da koliÄ?ino

3XUTaT]RXPRXYP snovi podajamo z maso ali mnoĹžino snovi. UÄ?enci naj spoznajo mnoĹžino snovi tudi kot osnovno ďŹ zikalno koliÄ?ino z enoto mol, ki oznaÄ?uje doloÄ?eno ĹĄtevilo delcev. Isto ĹĄtevilo razliÄ?nih delcev ima razliÄ?no maso.

ViĹĄja raven: IzraÄ?un ocene ĹĄtevila delcev snovi (ĹĄtevilo molekul vode v uÄ?beniku) lahko pri pouku izpustimo in ga obravnavamo z uÄ?no sposobnejĹĄimi uÄ?enci sami.

dĂ¨QT]XZ bca !~ " ST[^e]X ieTiTZ bca '~(

>QaPe]PeP ]êT b]êX =P_êTS]XZ

je navduĹĄiti Namen prvega poglavja ter jo prikazati uÄ?ence za uÄ?enje kemije katero lahko kot zanimivo znanost, s pojav razloĹžimo marsikateri vsakodnevni Hkrati ponovimo ali industrijski proces. ki so jih uÄ?enci nekatere osnovne pojme, (predvsem pri spoznali v prejĹĄnjih letih v 6. in 7. razredu). predmetu Naravoslovje

kemije Iz Ä?esa je vesolje... Prepletenost in Ĺživljenjem s svetom, ki nas obdaja, ki gradi zvezde, utemeljimo preko snovi, Ĺživa bitja ... Kemija planete, gore, morja in snovi. preuÄ?uje zgradbo in spremembesnovi tudi poleg Omenimo, da je v vesolju obliki energije, sevanje in da gre za dve 2 enaÄ?ba E = mc (ne kar opisuje Einsteinova Kot zanimivost spuĹĄÄ?amo v podrobnosti). snovi (okrog lahko omenimo, da je veÄ?ina 80 %) t. i. temna snov. Poudarimo, da ... in iz Ä?esa so Ĺživa bitja? Ĺživa bitja, so nekatere snovi, ki gradijo ki sestavljajo popolnoma enake snovem, (voda, kisik, kalcijev tudi t. i. neĹživo naravo so vsi atomi, ki karbonat). Pojasnimo, da v zvezdah (razen gradijo naĹĄe telo, nastali je znaÄ?ilna vodika in helija). Za Ĺživljenje z okolico. neprestana izmenjava snovi

zaÄ?etek lahko In kaj sestavlja snov? Za v zgodovini predstavimo nekatere mejnike (starogrĹĄki ďŹ lorazumevanja zgradbe snovi atomska teorija). zoďŹ , alkimisti, Dalton in iz delcev, lahko Idejo, da je snov zgrajena (kot demonpodkrepimo z eksperimenti stracijski ali delo uÄ?encev). snovi v vesolju? Od kod toliko razliÄ?nih delitev spoznajo Opredelitev snovi in njeno naravoslovje v 7. uÄ?enci Ĺže pri predmetu je snov zgrajena razredu. Omenimo, da ki se lahko iz manjĹĄih delcev â&#x20AC;&#x201C; atomov, prikaz v zdruĹžujejo v molekule (submikro in molekule, uÄ?beniku). Omenimo atome prihranimo za 2. podrobnejĹĄo razlago pa poglavju bodo na poglavje (v omenjenem novo spoznali ĹĄe ione).

?^bZdbX

poskusov, ki tako Na voljo imamo kar nekaj da je snov zgrajena ali drugaÄ?e dokazujejo, iz delcev: ~ aPicP_[YP]YT ZaXbcP[^e ~ \TÂ&#x192;P]YT Ă§a]X[P X] e^ST ~ \TÂ&#x192;P]YT _[X]^e ~ bX_P]YT beTc[^QT

DcaYTeP]YT

Ä?e uÄ?enci Na podlagi primerov preverimo, spojina in razlikujejo med pojmi element z dodatnimi ter to po potrebi utrdimo V DZ lahko nalogami (npr. na spletu). nekatere pri 1. nalogi v shemo dopiĹĄejo med zmesi, primere snovi, ki jih uvrĹĄÄ?amo razloĹžimo elemente in spojine. UÄ?encem v shemi. ki so pomen submikro prikazov,

:aXcXĂ¨]^ \XÂ&#x201A;[YT]YT

h kritiÄ?nemu UÄ?ence lahko spodbudimo iztoÄ?nicami: razmiĹĄljanju z naslednjimi ^e ~ CdSX iXZP X] QX^[^VXYP _a^dĂ§dYTcP b] od V Ä?em se torej kemija razlikuje omenjenih ved? aT\ ~ ?aX\TaYPY XSTYT ^ iVaPSQX b]^eX e bcP srednjem in novem veku. ~ IPZPY [PWZ^ aTĂ§T\^ SP b\^ [YdSYT prahu? sestavljeni iz zvezdnega

>S _aTYÂ&#x201A;]YXĂ¨ V pretekli uri smo spoznali, da je: â&#x2C6;&#x2019; snov lahko v treh agregatnih stanjih (plinasto, tekoÄ?e in trdno); â&#x2C6;&#x2019; agregatno stanje posledica gibanja delcev v snovi; â&#x2C6;&#x2019; agregatno stanje odvisno od temperature snovi in tlaka v okolici; â&#x2C6;&#x2019; kemijska reakcija pojav, ko se snov spremeni v eno ali veÄ? drugih snovi. snovi

De^S]P \^cXePRXYP Voda je sestavni del vseh Ĺživih bitij. Z uÄ?enci lahko razpravljamo, zakaj je potrebno zauĹžiti dovolj velike koliÄ?ine vode. Kot izhodiĹĄÄ?e za razpravo lahko prikaĹžemo podatke, kolikĹĄen deleĹž telesa razliÄ?nih organizmov predstavlja voda. Na enak naÄ?in lahko prikaĹžemo deleĹž vode za posamezne organe Ä?loveĹĄkega telesa.

~ fXZX_TSXYP ~ ffff ZePaZPSPQaP bX

<TS_aTS\Tc]^

FIZ: ]PbcP]TZ X] aPie^Y eTb^[YP GEO: ]PbcP]TZ >b^]Ă§YP BIO: Te^[dRXYP

IPZ[YdĂ¨TZ

snovi, Kemija se ukvarja s prouÄ?evanjemKer snov energijo. spremembami snovi ter so spoznanja gradi vesolje in Ĺživa bitja, sveta, kemije nujna za razumevanja DoseĹžke Ĺživljenja in tehnoloĹĄki razvoj. vendar kemije so ljudje tudi zlorabljali, nujno za kemije je po drugi strani znanje problemov. reĹĄevanje ĹĄtevilnih okoljskih

Zapomnili si bomo

snovi in sevanja. Vse, Vesolje je sestavljeno iz je sestavljeno kar ima maso in prostornino, iz zelo majhnih iz snovi. Snov je sestavljena seboj zdruĹžujejo. delcev â&#x20AC;&#x201C; atomov, ki se med

>QaPe]PeP ]êT b]ê >QaPe]PeP ]êT >Q ]êT b]êX b]êXX

Kako velik je en delec vode? Poudarimo, da si velikost delcev zelo teĹžko predstavljamo. Pomembno je, da uÄ?enci vedo, da so delci snovi izredno majhni in da jih tudi s pomoÄ?jo svetlobnega mikroskopa ne moremo videti. Tudi molekulo vode ne moremo videti. Vidimo lahko kapljico vode, ki pa vsebuje ogromno ĹĄtevilo molekul vode. d Pomagamo si lahko s primerjavo velikosti jabolka in molekule vode. Poudarimo tudi razlike v velikostih molekul (prikaz v uÄ?beniku). Koliko je molekul v plastenki vode? Iz dejstva, da delci kljub majhnosti gradijo najviĹĄja drevesa ali gore, sledi, da jih je Ĺže v majhnem koĹĄÄ?ku snovi izjemno veliko. Ali jih je moÄ? preĹĄteti? Skupaj z uÄ?enci lahko (Ä?e imamo Ä?as) opravimo oceno, koliko je molekul vode v 1 l vode.

DN110018 katalog kemija.indd 10

3adVX eXaX

Kako izmerimo koliÄ?ino snovi? Pomagamo so lahko s primerom v uÄ?beniku. VpraĹĄamo jih po predlogih, kako naj razdelimo bonbone. Verjetno bo veÄ?ina predlagala ĹĄtetje. Nato ponovimo vpraĹĄanje za ĹĄkatlo riĹža. V tem primeru se bodo uÄ?enci veÄ?inoma odloÄ?ili, da bodo upoĹĄtevali maso, ki jo bodo delili z ĹĄtevilom uÄ?encev. Ä? Kako enostavneje zapiĹĄemo ĹĄtevilo delcev? UÄ?ence spomnimo na ĹĄtevilo molekul v1l vode in se pogovorimo o poenostavitvah zapisa. Ogledamo si preglednico Velika ĹĄtevila v uÄ?beniku. Spomnimo uÄ?ence, da za doloÄ?ena ĹĄtevila predmetov uporabljamo posebna imena, npr. par nogavic, ducat jajc ipd. Kemiki delce zaradi enostavnosti podajamo v molih. UÄ?encem povemo, da je mnoĹžina snovi ena od sedmih osnovnih ďŹ zikalnih koliÄ?in.

?^bZdbX ?^ ~ > ~ >QXĂ§PY]^ iP\T]YTeP]YT ^i Xa^\P e enaÄ?enje mase in mnoĹžine snovi lahko p prepreÄ?imo tako, da uÄ?encem pokaĹžemo 1 mol razliÄ?nih snovi (podobno, kot je t prikazano na fotograďŹ ji v uÄ?beniku). to U Uporabimo vsakdanje snovi: voda, Ĺž Ĺželezo, aluminij, kuhinjska sol ipd.

DcaYTeP]YT Za uÄ?ence lahko dodatno pripravimo naloge, kjer pretvarjajo med razliÄ?nimi masnimi enotami in se urijo v zapisovanju velikih in malih ĹĄtevil. ReĹĄimo 3. nalogo v DZ, pri Ä?emer upoĹĄtevajmo, da so moĹžni razliÄ?ni pristopi. Pri doloÄ?evanju ĹĄtevila atomov zlata se lahko z uÄ?enci pogovorimo o praktiÄ?ni izvedljivosti njihovih predlogov.

:aXcXĂ¨]^ \XÂ&#x201A;[YT]YT UÄ?ence lahko spodbudimo h kritiÄ?nemu razmiĹĄljanju z naslednjimi vpraĹĄanji: ~ IPZPY YT e XeXW âVP]Xi\XW c^[XZÂ&#x192;T] ST[T vode? ~ :PZ^ QX bcTWcP[X _^[ ZX[^VaP\P YPQ^[Z Ă§T imamo na voljo le kilogramsko uteĹž? ~ IPZPY X\P \^[ aPi[XĂ§]XW b]êX aPi[XĂ§]^ maso? ~ IPZPY bT e^]Y aPiÂ&#x192;XaX _^ RT[^c]T\ _a^bcâd.

IPZ[YdĂ¨TZ Svet, ki ga vidimo, je le majhen koĹĄÄ?ek vsega, kar nas obdaja. S pomoÄ?jo teleskopov lahko gledamo oddaljene zvezde in galaksije. S pomoÄ?jo mikroskopov pa stvari, ki so premajhne, da bi jih razloÄ?ili z oÄ?mi. Z uÄ?enci si lahko ogledamo posnetek, s katerim â&#x20AC;&#x17E;potujemoâ&#x20AC;&#x153; od vesolja do najmanjĹĄega znanega delca snovi â&#x20AC;&#x201C; kvarka.

3adVX eXaX ~ >S eTb^[YP S^ ZePaZP) Wcc_) \XRa^ \P V]Tc Ubd TSd _aX\Ta YPeP bRXT]RT^

<TS_aTS\Tc]^ MAT: iP_Xb^eP]YT Â&#x192;cTeX[ b _^\^Ă§Y^ _^cT]R Â&#x192;cTeX[P FIZ: TZb_^]T]c]X iP_Xb Â&#x192;cTeX[ STbTcXÂ&#x192;ZT _aTS_^]T iXZP[]T Z^[XĂ§X]T

Zapomnili si bomo

Delcev snovi s prostimi oÄ?mi ne moremo videti. Tudi v majhnem koĹĄÄ?ku snovi je njihovo ĹĄtevilo izredno veliko. KoliÄ?ino snovi lahko podajmo z maso ali mnoĹžino snovi.

17.1.11 13:56

znanje nas dela velike

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 46 00 Telefaks: 01 513 46 99 Brezplačni telefon: 080 19 90 www.rokus-klett.si www.devetletka.net www.praktik.org www.knjigarna.com

I Z O B R A Ž E VA L N I S V E T O VA L K I Z A L O Ž B E R O K U S K L E T T

Zahodna Slovenija

Naročila in informacije

Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Vzhodna Slovenija

Prodaja

Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si podpora kupcem Slađana Pepič, tel.: 01 513 46 46 sladzana.pepic@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 79

DN110018

DN110018 katalog kemija.indd 11

17.1.11 13:56

PRIPOROČAMO

OSNOVNOŠOLSKI PLONK KEMIJA Plastiﬁcirana preglednica Preglednica je namenjena osnovnošolcem za utrjevanje in hitro iskanje podatkov, ki jih je dobro imeti pri roki pri pouku kemije. Izdaja strnjeno obravnava naslednje teme: • zgradba snovi, • kemijske reakcije, • atom in periodni sistem, • elemetni v periodnem sistemu, • povezovanje delcev, • družina ogljikovodikov, • kisline, • baze, • soli, • kisikova družina organskih spojin, • dušikova družina organskih spojin. 6 plastiﬁciranih strani, zložljivih na format A4

www.knjigarna.com | 080 19 22

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si

DN110018 katalog kemija.indd 12

17.1.11 13:56