Morje

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

KNJIGA NGM OCEAN.indd 1

2/17/11 10:01 AM

Morje, vir življenja Morje, ki nam je blizu kot star prijatelj, pa je večinoma še vedno neraziskano, obsega skoraj tri četrtine planeta.

V njem se je porodilo življenje in se vse odtlej napaja iz njega. Zdaj moramo mi poskrbeti zanj. 20

Vzburkani tokovi Velike ribe naglo izginjajo in male očitno prav tako.

V zadnjih desetletjih se je zaradi kratkovidnih človeških hotenj nad svetovna morja zgrnilo kup tegob. 50

Morje upanja Pri varovanju morij ne gre zgolj za pravilno odločitev.

Prav lahko bo odločilno za prihodnost planeta. Različne države, okoljevarstvene organizacije in posamezniki po vsem svetu se vedno bolj zavedajo teh težav in poskušajo ukrepati. 74

Na naslovnici: ledena gora, ki jo je spodjedlo morje, po vodah okrog Antarktike nosi antarktične pingvine.

knjigarna.com swis721

FOTOGRAFIJA: MARIA STENZEL

Na prejšnji strani: v Bismarckovem morju v bližini Papue Nove Gvineje so barakude v obrambni plavalni formaciji obkrožile biologinjo Dinah Halstead.

FOTOGRAFIJA: DAVID DOUBILET

CMYK 10/100/90/0

V spletu: dodatne fotografije in podatke v zvezi z izzivi, pred katerimi se je znašlo morje, najdete na spletni strani ngm.com/ocean-special.

KNJIGA NGM OCEAN.indd 2

2/17/11 10:01 AM

Samček vrste klovnčka kot skrben vrtnar bdi nad razvijajočimi se ikrami in maha z bočnima plavutma, da zarodu dovaja kisik.

DAVID DOUBILET

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

KNJIGA NGM OCEAN.indd 3

2/17/11 10:01 AM

V bližini indonezijskih otokov Waigeo in Gam sončava pronica skozi deževni gozd na zdrave koralne grebene in povezuje ekosistema, ki se ponašata z najbolj pestro biološko raznolikostjo na svetu.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

KNJIGA NGM OCEAN.indd 4

2/17/11 10:01 AM

Beseda urednika

Stoletje raziskovanj Aprila 1889 je National Geographic objavil “Poročilo – geografija morja”, 15 strani dolg povzetek hidrografa vojne mornarice Georgea Dyerja o plimovanju, morskih tokovih in oceanskih globinah.

V reportaži ni bilo nobenih posnetkov. Fotografija je bila, tako kot oceanografija, še v povojih. Fotografska oprema je bila preprosta in prve barvne podvodne posnetke smo v reviji objavili šele štiri desetletja pozneje. Kljub temu je članek opozoril bralce na to, da je “temačno območje” oceanov polno čudes. Odtlej so naše sposobnosti, da doženemo in pokažemo, kaj leži spodaj, vsakih deset let napredovale z osupljivimi fotografijami več rodov fotografov National Geographica – Luisa Mardena, ki se je potapljal s kapitanom Jacquesom Cousteaujem, Davida Doubileta, ki je začel svojo podvodno kariero pri 12 letih s Kodakovim browniejem v gumijasti anestezijski vrečki, Emoryja Kristofa in njegovih tehničnih čarovnij s podvodnimi fotoaparati ter Paula Nicklena, ki je obseden z zemeljskima tečajema, saj je odraščal v hladnih krajih, kjer “je bil njegov peskovnik zamrznjeno morje”. Ti in še številni drugi so omogočili bralcem, da so raziskali oceane, kot bi si Dyer ne mogel niti misliti. Naši fotografi so delili in še delijo z drugimi svojo ljubezen do sinjega sveta in svoj nezmotljivi občutek o njegovi ranljivosti – ki je danes silovito, tragično na dlani v Mehiškem zalivu.

Jacques Cousteau, kot nam pripoveduje njegova vnukinja Alexandra na naslednjih straneh, je vedel, da bo – če ne bomo uskladili znanosti, politike in izobraževanja – morje trpelo, in mi z njim. Društvo National Geographic Society skupaj s predanimi partnerji sponzorira nove pobude v zvezi s svetovnimi morji.

Prizadeva si, da bi omejili pretiran ribolov, tako imenovani prelov, in spodbuja k vzpostavljanju zavarovanih morskih območij, da bi lepoto in čudesa, ki jih dokumentiramo že več kot sto let, zagotovili tudi prihodnjim rodovom.

knjigarna.com swis721 CMYK Chris Johns, glavni urednik 10/100/90/0 National Geographic

DAVID DOUBILET

KNJIGA NGM OCEAN.indd 5

5

2/17/11 10:01 AM

knjigarna.com swis721

Alexandra Cousteau in divji atlantski pegasti delfini se radovedno ogledujejo, ko skupaj plavajo v kristalno bistrih vodah Velike Bahamske plitvine, paritvenem obmoÄ?ju teh morskih sesalcev.

KNJIGA NGM OCEAN.indd 6

CMYK 10/100/90/0

2/17/11 9:13 AM

Predgovor Alexandre Cousteau

“Morala si boš iti pogledat.”

Kot dekletce sem poletja preživljala na jugu Francije in večino časa posvetila raziskovanju tudi najmanjših kotičkov monaškega oceanografskega muzeja, kjer je bil ravnatelj moj ded, Jacques-Yves Cousteau. Najraje sem imela zgodnja jutra, preden so muzej odprli za obiskovalce. Skupaj sva pohajkovala po akvariju – moja mala roka v njegovi – in ustvarjala čudežno deželo, v kateri je bil on neptunski kralj, jaz pa morska princeska. Vodil me je po najinem kraljestvu, me seznanjal z najinimi “podložniki” ter mi predstavljal raznolikost morja in pomen naše vloge kot njegovega skrbnika. Zastavljala sem neskončno vprašanj in v očeh se mu je poblisnilo, ko mi je rekel: “Nekega dne si boš morala iti pogledat.”

Tisto leto, ko sem dopolnila sedem let, me je naučil potapljati se z jeklenko – in mi razkril čisto novo stvarstvo, ki ga je imenoval “tihi svet”. V plavutkah, ki so mi bile malce prevelike, in z jeklenko, ki je bila težka za mojo suhljato postavo, sem se ozrla gor k njemu in zakolebala. Nasmejan je pogledal dol z enim tistih svojih značilnih pomežikov. Zajela sem nekaj neodločnih vdihov in se pognala v vodo – skrbi so mi v družbi srebrnih ribic, ki so me obdale, na mah izpuhtele. Nikoli več nisem bila kot prej.

Danes si je težko predstavljati, da je bilo morje tedaj, ko se je moj dedek lotil svojih raziskovanj, za večino ljudi zgolj bleščava gladina ali valovi, ki pljuskajo ob obalo. Njegove globine so bile še docela neznane. Iz tega občutka skrivnostnosti se je napajala dedkova radovednost vse življenje in ga bolj ali manj napeljala k misli, da bi ljudje lahko plavali in dihali pod vodo. Skupaj s tesnimi prijatelji je izumil pripomoček, ki je njemu in vsem, ki so mu sledili, omogočil podajanje v tihi svet. V šestih desetletjih je svoje izkušnje delil z ljudmi po vsem svetu in za vekomaj spremenil naše razumevanje modrega planeta, ki je naš dom.

Ko zdaj potujem v imenu svoje organizacije – Mednarodne sinje dediščine (Blue Legacy International) – in se ukvarjam z vprašanji v zvezi z vodo, vselej z navdušenjem spoznavam ljudi, na katere je vplival moj ded. Večina sploh ne dojame, da ni bil

oceanograf. Bil je raziskovalec, filmar, izumitelj, slikar, pesnik, glasbenik, ladijski kapitan in celo odlikovani vohun za francosko odporniško gibanje, pa vendar Jacques Cousteau ni bil znanstvenik in ni imel namena biti okoljevarstvenik. Preprosto zanimal ga je njegov svet. Toda čim več je videl in čim več je izvedel, tem bolj zaskrbljen je postajal. Dotlej, ko smo bili njegovi štirje vnuki dovolj stari, da smo se tako kot nekdaj naša očeta preganjali po palubi Calypso, je postal že strasten zagovornik zaščite morij.

Leta 1981 je na straneh National Geographica posvaril, da bodo nevarnosti pretiranega ribolova, onesnaženja in pozidavanja obal, če ne bomo kombinirali znanosti in trezne politike z izobraževanjem in ozaveščanjem javnosti, začele izpodjedati sistem, ki omogoča življenje, od katerega smo odvisni. Prerokoval je, da bomo priča vse večji globalni medsebojni odvisnosti od virov, in se bal, da smo namenjeni k netrajnostni, nesonaravni prihodnosti.

Glede vsega je imel prav. Tehnologija in globalizacija, ki sta razširili priložnosti in povezali ljudi in države, sta tudi povečali obseg in domet naše potrošnje – ter segli celo v najodročnejše kotičke sveta. Ogljična kultura, ki se je oklepamo, je prispevala k združeni grožnji podnebnih sprememb in zakisanja morja.

Leta 2008 so me imenovali za mlado raziskovalko National Geographica in postala sem tretja generacija Cousteaujev, ki sodelujemo z društvom, pripovedujemo zgodbo o našem morskem planetu in navdihujemo ljudi, da bi postali del oblikovanja sonaravne prihodnosti. V marsičem sem še vedno deklica, ki skuša dohajati lastno radovednost in zre v čudesa vsakega novega kraja.

Sledila sem dedovemu pozivu, naj grem in si sama ogledam. To, kar sem videla, me je spremenilo, tako kot je njega, in prepričana sem, da se je spremenila tudi naloga naše generacije. Za mojega deda je inovativnost pomenila poiskati nove poti za raziskovanje neznanega. Danes, menim, pomeni iskanje poti, da bi bili kos izzivom, za katere vemo, da se moramo spoprijeti z njimi.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

BLUE LEGACY INTERNATIONAL (ZGORAJ LEVO); YOUSUF KARSH, WOODFIN CAMP & ASSOCIATES (ZGORAJ DESNO); STEVE M C CULLOCH

KNJIGA NGM OCEAN.indd 7

7

2/17/11 9:13 AM

Od elementov obtesana ledena gora v bližini Antarktike, ki se dviga iz morja kot leden safir, je počivališče in odskočišče za antarktične pingvine, kričavi sestavni del široko razpredene mreže življenja v morju.

MARIA STENZEL

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

KNJIGA NGM OCEAN.indd 8

2/17/11 9:13 AM

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

KNJIGA NGM OCEAN.indd 9

2/17/11 9:13 AM

Podvodni izbruh v bližini otoka Tonga meče oblake dima, pare in pepela več sto metrov visoko v nebo. Ognjenik je eden od številnih iz tako imenovanega “ognjenega obroča”, ki se boči vzdolž zahodnega roba Tihega oceana od Aljaske do Sibirije.

LOTHAR SLABON, EPA/CORBIS

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

KNJIGA NGM OCEAN.indd 10

2/17/11 9:14 AM