prof. dr. Igor Saksida: Branje, znanje, kritičnost, ustvarjalnost

Igor Saksida, Pedagoška fakulteta; UL, UP

Branje, znanje, kritičnost, ustvarjalnost – štiri (neločljivo povezane) razsežnosti kakovostnega bralnega dogodka

Temeljne težave bralne pismenosti na Slovenskem Nesmiselne opozicije, razmišljanje ali –ali: • prijazna (= igriva, nezahtevna) – storilnostna (= podatkovna, neživljenjska) šola; • zmožnosti (oz. z »modernejšim« izrazjem kompetenca) – znanje ( nepotrebno piflanje “slovnice” in literarne teorije oz. zgodovine) ; • notranja (veselje) in zunanja (prisila) motivacija; • avtentično otroško branje mladinske književnosti – neavtentično, avtoritativno branje odraslega; • samostojna, prosta izbira besedil – ukalupljanje mladega bralca s seznami besedil.

Kaj je branje?

Literarnoestetsko branje: estetsko doživetje: bralec in besedilo, delno prekrivanje (soustvarjanje) pomenskih polj: • spontano branje: subjektivnost, delnost, kompleksnost, posebnosti: prosta izbira besedil, zatopljenost, preskakovanje, nebranje (celote) …

• bralni dogodek: vodeni pogovor: pouk, domače branje, Bralna značka, CT…) – ni nekaterih pravic bralcev, npr. da o prebranem molči.

• Načela bralnega dogodka: dialoškost, osrednji avtorji, medbesedilnost, demokratičnost, vodenost • Beremo kar koli? Ne, beremo kakovostne (in tudi klasične, predpisane) avtorje; književni interesi otrok niso vse, inkulturacija.

Vrste branja pri bralnem dogodku • branje celovitih besedil in odlomkov, • celostno in podrobno (tesno) branje (njemu oča nje napravi imenitno gostovanje: Ona bi imenitno gostovala pri njemu, za kar je poskrbel njegov oče?),

• branje v šoli in doma (ne glede na motivacijo) • večkratno branje leposlovnih besedil in didaktičnega instrumentarija Odzivanje na prebrano – pestrost: obnove, dnevniki branja, govorni nastopi, razlagalni spisi, interpretativno branje poustvarjanje (ne le domišljijska poustvarjalna besedila) – pestrost metod dela.

Bralni dogodek je »vaja« v 1) branju 2) razčlenjevanju besedila oz. poglabljanju doživetja 3) izražanju mnenja o prebranem (spontani – kompleksni/kritični odzivi).

Učitelj naj se spontanim (zlasti negativnim) odzivom izogiba (tudi pri razpravah s starši)!

Ravni bralnih nalog Zahtevnost bralnega dogodka: • sporočilna zahtevnost izhodiščnega besedila, • ravni bralnih nalog in • »format« odziva (obseg in kakovost učenčevega besedila na podlagi bralne naloge).

• Bralne naloge, PISA: ne le manj zahtevni bralni procesi (razumevanje informacij in povzemanje besedila) tudi kompleksnejši bralni odzivi, tj. poglobljeno razmišljanje in kritično vrednotenje prebranega besedila. Zato: • priklic besedilnih informacij (npr. povzemanje vsebine prebranega: bistvenih dogodkov, oznak oseb, časovnoprostorskih besedilnih podatkov), • razumevanje s sklepanjem (razumevanje prebranega na podlagi povezovanja podatkov iz besedila – zahtevno je predvsem razumevanje njegove teme) in • vrednotenje besedila (osebno, medbesedilno ali problemsko vrednotenje z utemeljevanjem prepričljivosti besedila).

Znanje, ustvarjalnost, kritičnost • Ravni bralnih nalog: ne ali – ali, višje ravni vključujejo nižje.

• Razmišljanje in: teorija (zvrsti in vrste), zgodovina (umeščanje v razvoj književnosti), sodobni kontekst (vrednotenje aktualnosti), medbesedilnost (tematske, žanrske, medijske primerjave); • kritičnost: razvija se v razmerju med besedilom, bralcem in kontekstom: Zlata ptica: znanje: pravljične prvine, šele nato (ustvarjalna) kritična aktualizacija klasične pravljice.