Jelšin list 1 by Marko Samec

številka 1 03/2015

ČASTNI POKROVITELJ PREMIERNE ŠTEVILKE JE DELAVSKA HRANILNICA

NAPOVEDNIK DOGODKOV

2. 6. 9. 13. 17. 20. 25. 28. MAR

6. 16.

APR

8. 13. 19. 29.

MAJ

JUN

Odprtje poslovalnice Delavske hranilnice v Šmarju pri Jelšah delavska hranilnica šmarje pri jelšah

18:00 Odprtje razstave Nataše Šegulin: Tihote kulturni dom špj

08:30 Območno srečanje otroških gledaliških skupin »Gledališki vrtiljak” območna izpostava jskd špj

19:30 Natakarica Pepca, monokomedija Toneta Partljiča kulturni dom špj

19:30 Gledališka abonmajska predstava: ŠVEJK, komedija v izvedbi MGL

UREDNIŠTVO

Jelšin list Prešernova ulica 3, 3240 Šmarje pri Jelšah E: info@jelsinlist.com W: www.jelsinlist.com FB: www.facebook.com/jelsinlist GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marko Samec

SODELAVCI UREDNIŠTVA

Katja Šket, Simon Potočnik, Miha Lorenčak ILUSTRACIJE

Katja Šket

kulturni dom špj

18:30 Predstavitev monografije Barok na Slovenskem in pogovor z avtorjema dr. Metodo Kemperl in Lukom Vidmarjem, kulturni dom špj 18:00 Psihološki večer, gost prof. dr. Uroš Ahčan kulturni dom špj

19:00 Salamijada 2015 - podelitev priznanj in diplom turistično društvo skriti biser sladka gora

18:00 Tradicionalni letni koncert vokalna skupina amadeus

19:00 Odprtje razstave likovnih del slikarja Staneta Petroviča Čonča

GRAFIČNO OBLIKOVANJE

SAMINO.org TRŽENJE

Prešernova 3, 3240 Šmarje pri Jelšah info@jelsinlist.com Jelšin list je tromesečnik. Vsako gospodinjstvo v občini Šmarje pri Jelšah prejme en izvod revije Jelšin list brezplačno. V kolikor niste iz občine, oziroma bi želeli prejeti več izvodov, lahko kontaktirate uredništvo po zgoraj navedeni elektronski pošti. NAKLADA

kulturni dom špj

3500 izvodov

9:00 Karavana študijskih krožkov (vseslovensko srečanje in predstavitev študijskih krožkov, kulturni dom špj

Grafika Gracer d.o.o., Lava 7B, 3000 Celje

20:00 Ko-ko komedija v izvedbi Špas teatra kulturni dom špj

9:00 Osrednja prireditev ob tednu vseživljenjskega učenja 2015 kulturni dom špj

19:00 Literarni večer - spomin na gospoda Hergoutha turistično društvo skriti biser sladka gora

14:00 Šaljive kmečke igre 2015 turistično društvo skriti biser sladka gora

TISK

IZDAJATELJ

SAMINO kreativna produkcija Prešernova ulica 3, Šmarje pri Jelšah Davčna: 64225950 www.samino.org ČASTNI POKROVITELJ PRVE ŠTEVILKE

“Jelšinemu listu želimo vsaj takšno življenjsko dobo in uspehe, kot jih dosegamo mi.”

Uvertura Skupnost veličastne in raznolike pokrajine, bogate tradicije, majhnih in prisrčnih krajev ter prijaznih in pridnih ljudi. Tako bi opisal našo občino v enem stavku. Tudi dogajanja in ustvarjanja je veliko. Le informacije ne pridejo vedno do vseh. List, ki ga držite v roki, je uresničitev obljube, da bo vsako gospodinjstvo v šmarski občini prejelo informacije o delu občinskih služb, in prizadevanja še tesnejše povezave med vsemi nami, ki živimo v tej občini. V letošnjem letu boste tako na dom prejeli štiri številke revije Jelšin list. V njih lahko berete o preteklih, tekočih in prihodnjih projektih, ki se dogajajo v občini, v pogovorih spoznavate sokrajane, čitate pisma, ki nam jih pošiljajo Šmarčani razseljeni po svetu, in najdete ideje za jedi v življenjskih receptih. Pa še kakšen bonbonček se bo našel. Prizadevali si bomo zajeti čim več informacij, ki bodo zanimive za vas. Ker je v slogi moč, bomo veseli vaših vtisov in predlogov. Kaj vas zanima, koga želite spoznati v intervjujih, o čem bi želeli izvedeti več? Vabimo vas, da svoje pobude pošljete na e-naslov info@jelsinlist.com in soustvarjate vsebine Jelšinega lista. Premierno številko posvečamo velikemu možu, ki je v naših krajih našel srce, s svojim znanjem učil mlade in s svojim žarom razveseljeval vse generacije. Možu, ki je v Šmarje pripeljal cimbale. Adam Bicskey, hvala za vse tvoje glasbene in življenjske note. Vstopite v pomlad srečni.

dr. Marko Samec odgovorni urednik Jelšinega lista

Spoštovane občanke in občani, spoštovani podjetniki občine Šmarje pri Jelšah! Delavska hranilnica, najuspešnejša slovenska bančna institucija zadnjih sedem let prične z marcem 2015 s poslovanjem v vašem Šmarju. Prav je, da imate najpomembnejše informacije o bančni instituciji, s katero boste odslej lahko poslovali v naši šmarski podružnici. • Sedemletno finančno in gospodarsko krizo, za razliko od preostalega bančnega sektorja premagujemo z nadpovprečnimi rezultati poslovanja, saj smo dosegli kar 400 % rast bilančne vsote. • V sedmih letih smo odprli novih 21 novih poslovnih enot, delo pri nas je dobilo novih 125 mladih sodelavk in sodelavcev. • Leto 2014 je Delavska hranilnica poslovala najbolj uspešno v svoji 24 letni zgodovini obstoja, ob 42 % letni rasti bilančne vsote je dosegla rekorden neto dobiček 2,9 mio evrov. • Za nas je torej kriza izziv za nove priložnosti, ki jih 235 zaposlenih dosega z visoko strokovnim delom. • Trdimo, da smo si za finančno in gospodarsko krizo v glavnem krivi sami in da je izhod iz krize samo v razvoju gospodarstva, kar tudi sami vsako leto krize dokazujemo. • Januar 2015 smo ponovno pričeli rekordno, z 7,6% rastjo bilančne vsote. • Kot naš bodoči komitent se boste lahko prepričali v skrivnost naših odličnih rezultatov, ki so posledica našega

•

poslovnega modela. To so deset let enake in obenem najnižje cene, vseh bančnih in drugih finančnih storitev, na slovenskem bančnem trgu. Vsa skrivnost naših uspehov je v najnižjih cenah vseh naših storitev in v velikem obsegu vseh poslov – torej v ekonomiji obsega. PRVE TRI MESECE OBČANI PLAČUJETE POLOŽNICE BREZ PROVIZIJE. Občani in pravne osebe so pri nas deležni takšnih cenovnih ugodnosti, ki so po njihovi meri, zato mesečno odpiramo preko 1.600 osebnih računov in preko 900 poslovnih računov za pravne osebe. Posebno ugodno poslovanje nudimo gasilcem, kmetom, obrtnikom, upokojencem, članom sindikatov, ki so lastniki hranilnice. Gasilskim društvom in zvezam ter humanitarnim organizacijam, ne računamo stroškov vodenja računa in stroškov plačilnih storitev. Nudimo različne oblike varčevanja, še vedno najbolj donosnega na bančnem trgu.

• Edini na bančnem trgu nudimo donosno 4% pokojninsko varčevanje, ki beleži izjemno 800% rast. • S pogoji kreditiranja za fizične in pravne osebe se lahko pohvali vsak naš kreditojemalec. • Poslujemo varno, imamo oblikovane potrebne oslabitve za slabše odplačevane kredite, krediti so razpršeni v 67% na prebivalstvo, v 33% na pravne in druge osebe. • Slabi krediti, z zamudami nad 90 dni, v hranilnici ne presegajo 4,2 % kreditnega portfelja. • Količnik kapitalske ustreznosti hranilnice znaša 11,38 %; • Hitra rast hranilnice je vsako leto podprta z uspešnimi dokapitalizacijami v sodelovanju starih in novih delničarjev, ki so vsa leta deležni izplačila letnih 5% dividend na vloženi kapital. • V občini Šmarje pri Jelšah in širšem okolju želimo biti prava bančna opora doseganju vaših razvojnih ciljev.

Od 2. marca 2015 vas vljudno pričakujemo v vaši udobno urejeni podružnici Delavske hranilnice na Rogaški cesti 25, Šmarje pri Jelšah, vsak delovnik od 8.30 do 17.00 ure. Telefon: 03 62 03 750 (755) Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si E-pošta: smarje@delavska-hranilnica.si

OBČINSKE VESTI

ENERGETSKA SANACIJA ZA BOLJŠI JUTRI Zagotovo je energetska sanacija stavb ena od možnosti, ki uporabnikom stavb omogoča kvalitetnejše pogoje bivanja. Tudi šmarski vrtčevski otroci iz enote Sonček so v šolskem letu 2014/2015 svoje šolske dni lahko preživeli v urejenem objektu. S pomočjo evropskih in državnih sredstev so bila dokončana vlaganja v energetsko sanacijo vrtca, ki bo zagotovo pomenila varčevanje pri porabi energije in tako omogočila kakšno dodatno »razvajanje« za šmarske malčke. Celja. Nadzor nad izvajanjem del je izvajalo podjetje Adesco iz Velenja. Projekte za izvedbo (PZI) je v oktobru 2012 izdelal Tadej Auer iz Ljubljane, skupaj s podjetjem Grad-art. Auer je pri izvajanju del opravljal tudi projektantski nadzor.

NALOŽBE ZA VELIKE PRIHRANKE

»Projekt je vrtcu prinesel kar nekaj novosti na področju energetske učinkovitosti. Na objektu je bila izvedena energetska sanacija ovoja stavbe: izvedba toplotne izolacije fasade debeline 20 cm (oz. 10 cm v prizidku vrtca, kjer je bilo že 10 cm obstoječe izolacije) in izvedba toplotne izolacije podstrešja debeline 30 cm. Posodobil se je tudi sistem ogrevanja, tako je kotel na lesno biomaso (peleti) z novim hranilnikom toplote menjal star kotel na utekočinjeni naftni plin, izvedena pa je bila

tudi optimizacija in izboljšave na ogrevalne sisteme (hidravlično uravnoteženje sistema ter montiranje termostatskih ventilov in termostatskih glav na vse radiatorje v objektu). V igralnicah in umivalnicah ter v prostorih uprave je bil vgrajen energetsko učinkovit prezračevalni sistem. Zagotovo pa je k videzu in zadovoljstvu veliko prispevala tudi menjava stavbnega pohištva: menjava nekaj starejših oken in dveh starejših zunanjih vrat ter strešne svetlobne kupole z energetsko učinkovitim stavbnim pohištvom,« povzame Boštjančič. Skupaj z izdelavo projektne dokumentacije je vrednost projekta znašala 265.252 evrov, ki je bila delno financirana s sredstvi Kohezijskega sklada (172.682 evrov) in s 30.473 evri iz državnega proračuna. Občina je iz lastnih sredstev zagotovila financiranje v višini 62.095 evrov. V skladu z zahtevami iz pogodbe o sofinanciranju projekta mora investitor v roku dveh let po zaključku operacije doseči naslednje kazalnike: prihranek toplote v višini 109,88 MWh/leto, prihranek električne energije v višini 2,54 MWh/leto, proizvesti OVE v višini 84,78 MWh/leto, kar pa ob dobro izvedeni investiciji nikakor ne bi smelo predstavljati težav. (JL)

foto: Miha Lorenčak

Vrtec Šmarje pri Jelšah, enota Sonček, je bil zgrajen leta 1972, prvi prizidek je vrtec dobil leta 1984, naslednjega in zadnjega s šestimi igralnicami pa v letu 2002. Ker usmeritve Evropske unije stremijo k manjši porabi energije, je to tudi prednostna naloga v okviru ciljev »20-2020« na področju energetske učinkovitosti. »Občina Šmarje pri Jelšah se je s projektom Energetska sanacija javne stavbe Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah uspešno prijavila na javni razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti«, pove Damjan Boštjančič iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti in finance. Pove tudi, da je Občina na osnovi javnega razpisa za izvajalca izbrala najugodnejšega ponudnika gradbenoobrtniških del, in sicer podjetje Remont iz

OBČINSKE VESTI

NIZKA ZADOLŽENOST, ZNIŽANJE PRIHODKOV PRIMERNE PORABE, NOVE INVESTICIJE

Proračun Občine Šmarje pri Jelšah za leto 2015 je težak okoli 13 milijonov evrov. Največja investicija, ki bo izvedena prihodnje leto, je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Mestinju. Navkljub nižanju sredstev primerne porabe pa bo proračun še naprej zagotavljal ohranitev obstoječih standardov javnih zavodov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev ter tako skrbel za dobrobit občanov in občank.

slovarček pojmov POVPREČNINA

je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin

PRIMERNA PORABA OBČINE

je za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog;

INVESTICIJE

so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja občine v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;

vir: Uradni list RS, št. 123/2006 6

Proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 2015 je na januarski seji sprejel Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah. Zlatka Pilko, v.d. tajnika Občine Šmarje pri Jelšah, pojasnjuje, da je proračun pripravljen v skladu s trenutno veljavno zakonodajo ter na podlagi povprečnine, ki je določena v veljavnem Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2014 in 2015 ter znaša 525 evrov, 11 evrov manj kot v letu 2014. »Obseg primerne porabe, ki pomeni primeren obseg sredstev za financiranje »izvirnih nalog občine«, znaša letos za našo občino dobrih 6,5 milijonov evrov. Preračuna, da predstavlja nižanje obsega primerne porabe v primerjavi z letom 2014 233.579 evrov manj sredstev, medtem ko v primerjavi z letom 2011, kar za 706.936 evrov, s poudarkom, da so se znižala tudi sredstva za investicije. Kljub drastičnemu znižanju sredstev je Občini Šmarje pri Jelšah uspelo ohraniti obstoječi standard pri večini proračunskih uporabnikov. Zanimiv je tudi podatek, da je na dan 31. 12. 2014 znašal dolg Občine Šmarje pri Jelšah 2.588.525 evrov, kar je 248 evrov na prebivalca. Dolg je bistveno nižji od povprečnega dolga vseh občin v Republiki Sloveniji, ki je znašal na dan 31. 12. 2013 410 evrov.

DODATNO NIŽANJE SREDSTEV

Po sprejetju občinskega proračuna je Vlada RS z reprezentativnimi združenji občin podpisala Dogovor o višini povprečnine za leto 2015, s katerim se povprečnina dodatno znižuje, in sicer bo od začetka julija znašala 500,85 evrov, skoraj 25 evrov

manj kot v prvi polovici leta. »Znižanje pomeni, da bo proračun za leto 2015 nižji še za dodatnih 138.200 evrov. Skupno znižanje sredstev v občinskem proračunu glede na leto 2014 bo tako letos znašalo kar 372.000 evrov,« povzame Pilkova. Edino, kar govori v plus, je obljuba vlade RS, da naj bi pripravila interventni zakon, ki bi občinam zniževal tudi odhodke, ne samo prihodkov.

VEČ NA PRIHODKOVNI STRANI

Skupni prihodki proračuna znašajo nekaj manj kot 13,2 milijona evrov, kar je 24 % več kot v letu 2014, od tega največji – 53,6 % – delež v strukturi predstavljajo davčni prihodki (dohodnina, nadomestilo za stavbno zemljišče). Sledijo kapitalski prihodki (prodaja premoženja), ki so planirani v slabih 20 % celotnega deleža. Transferni prihodki (prejeta sredstva iz državnega proračuna in sredstev proračuna EU) predstavljajo v strukturi 21,4 %, nedavčni prihodki (najemnine, komunalni prispevki ...) pa 5,2 % vseh prihodkov. Skupni odhodki proračuna znašajo dobrih 10,8 milijonov evrov, kar je 5 % več kot v letu 2014. Tekoči odhodki in tekoči transferi v strukturi odhodkov predstavljajo 56 % vseh odhodkov, medtem ko investicijski odhodki in transferi predstavljajo 44 % vseh odhodkov. Pilkova poudarja, da so pri planiranju investicij prednostno upoštevne investicije, za katere bodo pridobljena nepovratna sredstva in tiste, ki so jih že začeli izvajati

SKUPNI PRIHODKI PRORAČUNA 13,2 MIO €

in so umeščene v štiriletni načrt razvojnih programov. Presežek prihodkov nad odhodki znaša dobra 2,3 milijona evrov. »Ob upoštevanju prejetih vračil danih posojil in odplačil glavnic najetih kreditov v višini 382.026 evrov, znaša dejanski presežek sredstev nekaj manj kot 2 milijona evrov. Predvideno je, da ta presežek ostane nerazporejen, saj ni moč predvideti, kakšna bo realizacija načrtovane prodaje premoženja,« razjasni Pilkova. V proračunu je najti predlog, da se na prodajo premoženja veže realizacija naslednjih projektov: Kolesarska steza Dol–meja z občino Podčetrtek, Pločnika na Kolodvorski ulici v Šmarju in na Belem ter Povezovalna cesta Galusova–Poljana.

NAČRTOVANE TAKO VEČJE KOT MANJŠE INVESTICIJE

V občinskem proračunu je za leto 2015 planiranih 50 večjih in manjših investicij v skupni vrednosti 4.775.700 evrov. Občinske službe predvidevajo, da bodo za realizacijo investicij počrpali 2.509.000 evrov nepovratnih sredstev, nekaj manj kot polovico pa bo občina morala zagotoviti iz lastnih sredstev, ki pa so, kot že omenjeno, močno povezana z realizacijo načrtovane prodaje premoženja.

NEDAVČNI PRIHODKI 5%

KAPITALSKI PRIHODKI 20 %

TRANSFERNI PRIHODKI 21 %

izgradnja kanalizacije s čistilno napravo Mestinje, dokončanje projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle«, izgradnja pločnikov Kolodvorska ulica in Belo, ureditev povezovalne ceste Galusova– Poljana in dokončanje kolesarske steze Dol–meja z občino Podčetrtek, predvidena je energetska sanacija knjižnice, ureditev centra baročne umetnosti. Občina bo seveda skrbela tudi za investicije v cestno infrastrukturo, v vodooskrbo in kanalizacijske vode, pomagala prostovoljnim gasilskim društvom pri nakupu opreme, uredila mrliške vežice … Da bomo pripravljeni na nove razpise za nepovratna sredstva, pa bomo poskrbeli tudi za pripravo idejnih projektov za manjše telovadnice pri POŠ Sveti Štefan, Zibika in Mestinje in za pripravo idejne zasnove za bazen v Šmarju pri Jelšah. Če bo občini uspelo realizirati načrtovano prodajo premoženja v višini 2,6 milijona evrov, bodo lahko realizirali vse načrtovane investicije, del sredstev (2 milijona evrov) pa razporedili na nove investicije.

DAVČNI PRIHODKI 54 %

investicije 50

investicij v letu 2015

2.509.000

evrov nepovratnih sredstev

4.775.700

evrov lastna sredstva iz prodaje premoženja

Vse predvidene investicije skupaj z vrednostmi in ostale dele proračunskih postavk najdete v objavljenem dokumentu Proračun Občine Šmarje pri Jelšah za leto 2015 na spletni strani občine. (JL)

Pilkova povzame seznam najpomembnejših investicij občine v prihajajočem letu: »Leto 2015 bo investicijsko zanimivo. Če poudarimo nekatere glavne investicije: 7

OBČINSKE VESTI

POTENCIALOV KMETIJSTVA NE GRE ZANEMARITI Kmetijstvo je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti, ki se hkrati uvršča med pomembnejše gospodarske panoge. Potenciali podeželja so zagotovo veliki, saj tudi družbena ozaveščenost in usmeritve k dvigu lokalne samooskrbe ponovno poudarjajo pomen domače/lokalno pridelane hrane. Glede na rabo prostora in ugodne pogoje lahko za podeželje na območju Šmarja pri Jelšah zagotovo rečemo, da nosi velik potencial dviga gospodarske rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in kvalitete bivanja. dobičkonosno v primerjavi z večjimi, ravninskimi kmetijami,« trdi Uroš Kolar, diplomirani ekolog naravovarstvenik, sicer pa tudi mladi prevzemnik kmetije iz Spodnje Ponkvice. Omenjene trditve lahko potrdimo s podatki Statističnega urada RS, ki opravlja popis kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Podatki so zaskrbljujoči, saj kažejo na opuščanje kmetovanja in zaraščanje kulturne krajine v naši občini; tako je število kmetijskih gospodarstev iz 1060 v letu 2000 upadlo na 868 v letu 2010, prav tako pa je opaziti tudi manjšanje kmetijskih zemljišč v uporabi. »V občini smo v 10. letih izgubili 82 ha kmetijske zemlje oz. 0,68 ha na mesec. Skupna polnovrednost delovne moči se je zmanjšala za kar 480 oseb, število glav velike živine pa za 267,« povzame Kolar.

foto: Katja Šket

Slovenija sodi med tiste evropske države, ki nimajo ugodnih razmer za kmetijstvo. Razloge najdemo v podnebni pestrosti, veliki površini gozdov, velik delež predstavlja hribovje in kraški svet, kmetijstvo pa onemogoča tudi veliko razčlenjenega in strmega površja, velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost. Zaradi vseh teh neugodnih dejavnikov v Sloveniji leži kar 75,4 % kmetijskih zemljišč na manj rodovitnih območjih oz. na območjih z omejenimi dejavnostmi (OMD). V tem območju leži tudi občina Šmarje pri Jelšah. »Zaradi razmer v OMD območjih lahko rečemo, da so posledično kmetije v naši občini manjše, s številnimi majhnimi in razdrobljenimi parcelami. Kmetovanje na takšnih kmetijah je zato težje in manj konkurenčno ter manj

MLADI NE VIDIJO PRIHODNOSTI

Zaskrbljujoč in razmisleka vreden je podatek, da se je število mladih (do 35 let), ki delajo ali pomagajo na družinskih kmetijah, iz 1845 oseb v desetih letih znižalo na 786 oseb, število je upadlo za kar 57 %. Kot kažejo podatki, mladi na našem območju nadpovprečno opuščajo kmetovanje. PO Kolarjevi napovedi v letu 2015 pričakujemo nove podatke: «Bojimo se, da bodo številke še bolj zaskrbljujoče. Kljub pomoči kmetom s kmetijskimi subvencijami, ki se izplačujejo preko nacionalnega proračuna in z dodeljevanjem nepovratnih finančnih sredstev v obliki subvencioniranja različnih kmetijskih ukrepov, ki se izplačujejo preko občinskega proračuna, v občini nismo uspeli ustaviti oz. zmanjšati propad kmetijstva. Ker omenjena ukrepa nista bila dovolj, menimo, da je treba kmete še bolj združevati, izobraževati, njihovo hrano pripeljati v javne ustanove in podpreti mlade prevzemnik.« (JL)

OBČINSKE VESTI

ENERGETSKA IZKAZNICA JE OSEBNA IZKAZNICA STAVBE O energetskih izkaznicah se zadnje čase v medijih veliko govori, javne stavbe pa naj bi bile zgled drugim. Zakon tako zahteva, da mora v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto. Bistven del energetske izkaznice ni zgolj podatek o rabi energije, temveč predlagani ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti, ki so del energetske izkaznice. Občino Šmarje pri Jelšah na tem področju tako čaka kar nekaj novih izkaznic. Energetska izkaznica stavbe je listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe, ki vsebuje tudi priporočila za povečanje te učinkovitosti. Občina Šmarje pri Jelšah je konec lanskega leta pristopila k izdelavi energetskih izkaznic za javne objekte v njeni lasti. »S tem občina izpolnjuje zakonsko obvezo za izdelavo energetskih izkaznic za vse javne stavbe, ki opravljajo dejavnost izobraževanja oziroma so namenjene kulturi in razvedrilu, zdravstvu, znanstveno-raziskovalnemu delu in delovanju javne uprave,« pove Anita Reich, iz občinskega oddelka za okolje in prostor.

NEKAJ IZKAZNIC JE ŽE IZDELANIH

Občina je nekaj izkaznic že izdelala. Izdelane so bile za Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah, podružnične osnovne šole (POŠ) Šentvid, Kristan Vrh, Mestinje, Sveti Štefan in Zibika, Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah in upravno stavbo Občine Šmarje pri Jelšah. V sklopu energetskih sanacij bodo energetske izkaznice pridobili tudi Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah – Enota Sonček, POŠ Sladka Gora in Knjižnica Šmarje pri Jelšah. »V letu 2015 bomo energetske izkaznice pridobili tudi za vse ostale zakonsko obvezne javne stavbe, stanovanja in poslovne prostore,« pove Reichova. Izdelava energetskih izkaznic pa je le eden od mnogih ukrepov za učinkovito rabo energije posameznih javnih objektov v občini. Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je v letu 2012 sprejel Lokalni energetski koncept občine in Akcijski

načrt trajnostne rabe energije, s čimer se je občina zavezala določenim ciljem na področju energetske učinkovitosti.

IZKAZNICE ZA POSAMEZNIKE

Zagotovo pa je uvedba energetskih izkaznic stavb pomembna tudi za lastnike objektov, ki niso v javni lasti. Osnovni namen energetske izkaznice stavbe je namreč informiranje kupca oziroma najemnika stavbe o njeni energetski učinkovitosti in posredno o pričakovani višini stroška za energijo. S primerjavo različnih stavb in podatkov iz njihovih energetskih izkaznic lahko kupec ugotovi, katera stavba porabi več energije in katera stavba bo v prihodnosti potrebovala večje posege za energijsko prenovo (nova fasada, okna, zamenjava kurilne naprave ipd.). Izkaznica je obvezna pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji v najem za obdobje enega leta ali več, in sicer tako za prodajalca kot tudi najemodajalca. Energetski zakon določa, da mora prodajalec najkasneje pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe prihodnjemu kupcu predložiti energetsko izkaznico. Obveznost je pri nas predpisal novi Energetski zakon EZ-1, sprejet februarja 2014, leto kasneje, to je od 24. februarja 2015, pa bodo inšpektorji kršiteljem lahko začeli izrekati tudi kazni. »Lastniki obstoječih stavb ter delov stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem in niso javne stavbe, energetske izkaznice ne potrebujejo,« poudari Reichova. (JL)

Izdaja in izdelava energetskih izkaznic Izvedba energetskih pregledov Nadzor in vodenje gradnje STEA d.o.o. Rogaška c.19, Šmarje pri Jelšah Kontaktna oseba: Bojan Stupica, univ. dipl. ing. str. 070 897 041 bojan.stupica@amis.net 9

INTERVJU Stanko Šket, župan občine Šmarje pri Jelšah

Če ljudem zaupaš, se bolj potrudijo Po zasneženi poti sva se s fotografom dvignila malo nad Šmarje, ravno prav za dober razgled, preden je padel mrak. Okolica urejena, vzdrževana, umirjenih tonov in vse okrog pospravljeno. “To bo!” sva rekla pred hišo, ko sva zagledala avtodom. Sprejela naju je žena. Črn, ležerno raztegnjen maček na peči se ni dal motiti in še preden sva odložila opremo, se razgledala po prostoru, mi je z glasnim pozdravom segel v roko ter zapolnil sobo. Po nekaj besedah o tem, kdo je kdo in ugotovitvi, da kljub priimku nisva v sorodu, si je popravil kravato, pomanil roki in rekel, da se v petinštiridesetih minutah lahko vse zmenimo. Pedagoška ura je očitno ostala zasidrana.

Besedilo: Katja Šket Fotografije: Marko Samec

Štiri mesece ste v novi službi. Pogrešate kaj šolo?

Zelo. V šoli sem bil zaposlen 40 let, s prekinitvijo enega leta. To je dolga doba, ki se je ne da izbrisati ali pozabiti, pa še lepo sem se imel s kolektivom, učenci, starši.

Človek bi pričakoval, da boste po toliko letih na delovnem mestu ravnatelja, pričakali svojo upokojitev, kaj vas je spodbudilo, da ste se podali na novo pot, v neznano? Trdno sem bil odločen, da se bom s 1. septembrom upokojil in se ukvarjal s svojimi hobiji. A prepričale so me Šmarčanke in Šmarčani, skupina volivcev. Morda je prispevalo tudi to, da takrat nisem natančno vedel, kaj bom počel v penziji, čeprav zdaj vem. Sicer sem pred dvanajstimi leti kandidiral za župana, a izpadel v prvem krogu. Nato sem bil več mandatov občinski svetnik, član sveta krajevne skupnosti, zato občinsko situacijo poznam, poznam veliko ljudi, aktualne probleme v krajevnih skupnostih in vaseh, nova pot mi ni pa povsem neznana.

Župan kot uspešen strateg vidi “veliko sliko” in razporeja naloge med posameznike po sektorjih. Ali ste že dojeli razpon, da so vaše naloge od majhnih do kompleksnih, ogromnih in dolgoročnih?

V teh mesecih ljudje prihajajo k meni z manjšimi problemi, od prometnih znakov, urejanja vodotokov po poplavah in pluženja cest. Ko si na delovnem mestu župana, gledaš na stvari drugače, iz drugega zornega kota kakor prej, ko sem bil ravnatelj. Običajno točno vem kaj, večji izziv je – kako. Vemo, da so se sredstva za investicije na nivoju države drastično zmanjšale, iz milijona na nič. Neposrednega denarja za investicije ni več. Zato lahko startamo s prodajo rezerv, ki jih imamo, in s sodelovanjem na razpisih, da bomo tako pridobili lastna sredstva in z njimi investirali v načrtovane programe.

Garnitura zaposlenih v upravi je bila 20 let pod vodstvom bivšega župana. Kako ste se lotili sodelovanja, dela in motivacije v novem timu? Vse sem poznal že prej, vedel sem tudi, 12

katera področja pokrivajo. Zagotovo pa je moj način dela in komuniciranja svojstven. Zagovarjam načelo, da sam ne moreš narediti nič ali zelo malo, zato lahko samo skupaj dosežemo zastavljene cilje. V tem duhu želim tudi motivirati zaposlene, in sicer s pomočjo rednih tedenskih petinštirideset minutnih sestankov z vodji oddelkov. Vse, kar je več, je izguba časa, v tem času se vse dogovorimo. Predvsem pa mislim, da zgledi vlečejo. Vodja mora biti vzor in se za sodelavce v stiski zavzemati in jim zaupati, če človeku zaupaš, se ljudje bolj potrudijo.

Kaj so vaši osebni motivi za Šmarje pri Jelšah?

Rad bi, da se iz Šmarja nekaj naredi, da se zadeve izgradijo. V preteklosti sem zagovarjal seminarsko nalogo, ki je govorila o tem, da prostor in okolje vplivata na učni uspeh. Trdim, da prijetno okolje, dobro vzdušje vplivata na rezultate dela. Tudi k temu bi rad prispeval v Šmarju pri Jelšah.

Kaj bi poudarili, da vas je v življenju najbolj opredelilo, naredilo takšnega, kot ste – Stanka Šketa, kot ga danes lahko srečamo? Izhajam iz kmečke družine, starši so me učili poštenja in dela, to se mi zdi zelo pomembno, da prenašam naprej tudi v današnjem času. Ko sem bil študent in sem hotel iti v kino, tisti dan nisem šel na kosilo. To je bilo zame normalno. Mama nas je naučila peči kruh, brisati tla, oče kositi, orati, delati v vinogradu. Fizična kondicija

je prvi pogoj za umsko delo. V štiridesetih letih sem bil samo enkrat v bolniškem staležu.

S čim ohranjate telesno kondicijo?

Hoja, gibanje in delo okrog hiše. Poleti kolesarjenje, pozimi pa smučanje, to so moji hobiji poleg preprostih praktičnih del, kot so keramičarska, zidarska, pleskarska, mizarska dela, ključavničarska. Področje tehnike mi je blizu in sem ga razvijal tako v službi (v šoli), kot doma.

Med sprehodom po Šmarju sem nagovarjala prebivalce, mimoidoče, kaj so pereči problemi, s katerimi se soočajo. Večji del jih lahko združimo pod skupni imenovalec “ceste”, njihovo dotrajano stanje, neizgrajeni pločniki, odcepi ... Kakšni so obeti? V predalu imamo dosti projektov, ki so pripravljeni in čakajo na priložnost. Npr. cesta Spodnje Mestinje–Zibika, ki je zelo prometna in dotrajana ali pa Mestinje, križišče Lemberg, Sladka Gora. Občina se je že prijavila v zvezi s tem projektom na razpise, a ne uspešno, s strani države seveda. Pa nujno potrebni pločniki na Belem in pločnik do železniške postaje, po katerem vsako jutro hodi veliko pešcev. V naslednjem letu bo končana kolesarska steza Podčetrtek–Rogaška Slatina–Pristava, ki bo neprekinjena pot za kolesarje. Želja je veliko.

Kaj se dogaja z znanim problemom “obvoznice”?

Gre za vsaj 20 let star projekt, ki se zmerom

MAMA NAS JE NAUČILA PEČI KRUH, BRISATI TLA, OČE KOSITI, ORATI, DELATI V VINOGRADU.

nekako odmika. Ustrezneje bi bilo govoriti o vzporedni cesti ali dodatni lokalni cesti. V osnovi gre za državno cesto in državni projekt, občina sicer je in bo iskala možnosti in spodbuja premike. Določeni dogovori so že bili, a se je situacija ustavila s strani lokalne iniciative v Grajskem logu. Stvar občine je, da zagotovi zemljišča, za kar se zavzemamo in pozivamo tudi sosednje občine k sodelovanju. Jaz sem sicer optimist, toda v naslednjih štirih letih bomo težko prišli do te ceste, vemo, v kakšnem stanju so slovenske državne ceste.

Muzej baročne umetnosti je projekt, ki ste ga nedokončanega nasledili po kolegu, kdaj bo dejanska otvoritev?

Muzej kot zgradba je končan in ogrevan na primerno temperaturo, večina kipov iz Kalvarije je restavriranih, sedaj jih je treba postaviti. Za ta del skrbi arhitektka Metka Hočevar in je predviden do aprila 2015. Nekaj kipov je še nerestavriranih, a nič hudega, obiskovalci bodo lahko tako videli restavrirane in nerestavrirane hkrati, restavratorski center pa jih bo postopoma po svojih zmožnostih restavriral. Torej v prvi fazi bo stekla postavitev, v drugi fazi pa vidim ta muzej kot sodoben zgled novih muzejev, privlačen tudi mlajšim generacijam, podprt s sodobno digitalno tehnologijo, v njem bo domoval tudi TIC, turistično informativni center.

Muzej vidim kot generator, ki bo privabljal ljudi v Šmarje pri Jelšah, a zdi se, kot da manjka skupna zgodba, ki bo

povezala posamezne turistične elemente, ki jih Šmarje pri Jelšah ima. Treba je vključiti Lemberški rotovž, Sladko Goro, Sedovško domačijo in druge elemente ter jih povezati v skupno zgodbo in končno poskrbeti tudi za gostinsko ponudbo v Šmarju. Široko bomo podprli vsebine, tudi s spletno stranjo, prospekti in širili vest med domačini, le tako bodo ti povabili sorodnike, znance in prijatelje v svoj kraj. En izmed korakov je tudi nov časopis Jelšin list.

Šmarski hram in Jelšingrad žalostno samevata, ima občina kakšne vzvode in načrte, s katerimi bi se njun močni potencial obudil?

Šmarski hram je velik problem v centru Šmarja, ki propada. Za odkup nimamo finančnih sredstev niti možnosti, predpogodbo ima kupec od posameznih lastnikov, a žal ni videti, da bi se kaj dogajalo. Zamisli je bilo veliko, tudi o hostlu, Šmarje namreč nima veliko kapacitet za prenočišča. Jelšingrad se prodaja vrsto let, ob objektu se prodaja tudi 22 ha okoliških zemljišč, ki so trenutno edina v Sloveniji predvidena za športne površine in rekreacijo oz. konkretno v dobršni meri pripravljena za golf igrišče. Glavni cilj občine je tudi po sklepu občinskega sveta, da se ta zemljišča prodajo investitorju, ki bo tu naredil igrišče, dal vsebino gradu in ga ustrezno obnovil. Imenoval sem poseben odbor, tudi člani občinskega sveta iščejo potencialne kupce. V tem letu imamo nekaj razgovorov v zvezi

s tem. Toda dokler ni konkretnih pogodb, nima smisla govoriti o tem, saj se je že preveč govorilo in nič realiziralo. Prodaja Jelšingrada bi bila res dobra osnova za druge investicije v naslednjih dveh letih.

Kakšne so možnosti bivanja za mlade družine v Šmarju pri Jelšah?

Odpirata se dve soseski Poljana in Dobrava, kjer je na voljo na desetine čudovitih parcel za gradnjo hiš. Parcele so pod šolo, proti Jelšingradu, projekti so pripravljeni, samo vprašanje infrastrukture se še rešuje.

Kako bo Šmarje pri Jelšah postalo prijaznejše mesto prebivalcem z različnimi potrebami, različnih starosti in interesov?

Radi bi poskrbeli za izzive starejših prebivalcev, npr. Lorgerjeva domačija, kjer so predvidena varovana stanovanja, radi bi jih izvedli kot javno-zasebno partnerstvo. Celotno domačijo pa bomo spremenili v park, s klopmi, zeleno potezo, igrali in omogočili uporabo mlajšim, družinam, sprehajalcem. Zelo si prizadevamo za ureditev športnega parka, po zgledu ekološkega bazena v Radljah ob Dravi. Stari šoli oziroma staremu sodišču pa bomo dali vsebino medgeneracijskega središča, kjer bi se občani srečevali, starejši, mladi, društva in programi, ki bi povezovali mnogo generacij. Šmarje bo postalo tudi energetsko prijaznejše s sanacijo knjižnice in najstarejših blokov. Nekje bi bilo treba predvideti prostor za počivališče avtodomov in kolesarjev. 13

INTERVJU

Tudi vi imate avtodom, kajne?

Že nekaj let ga imam pri hiši. Sam sem ga naredil, kupil sem samo lupino z dvema sedežema, vse ostalo sem sam izdelal.

K čemu želite prispevati s svojim delovanjem v občinski upravi?

Samo skupaj, jaz kot župan, občinska uprava, občinski svet, krajevne skupnosti in ljudje, ki tukaj živijo, bomo nekaj naredili. Želim vse naštete ljudi povezati in enakomerno razvijati krajevne skupnosti. V pripravi imamo kulturno športni objekt v krajevni skupnosti Sv. Štefan, ravno tako v Zibiki in Mestinju. Lokacije in potrebe so podobne. Na Kristan Vrhu je prišlo do porušitve stare šole, na mestu bo zgrajenih enajst novih stanovanj, v Mestinju urejamo Smehovo domačijo, skupaj v soglasju z lastnikom. Križišče v Mestinju, križišče v Šmarju pri odcepu za dovoz do OŠ Šmarje, semafor pri cerkvi ...

Torej dela vam ne bo zmanjkalo, boste potrebovali več mandatov.

Odločil sem se, da imam enega dovolj, avgusta grem v penzijo, funkcijo župana bom opravljal neprofesionalno, s tem bom prihranil nekaj denarja občini, po mandatu pa bom dal prostor mladim, nezaposlenim.

OBČINSKE VESTI

NASVIDENJE PAPIRNATI RAČUNI

Modernizacija je posegla tudi na področje računov. Vsi, ki poslujejo z državo ali s katerim izmed proračunskih uporabnikov, morajo po novem letu izdajati račune le še v elektronski obliki (e-računi). Klasični, na papirju napisani računi so namreč v velikem odstotku preteklost.

Od 1. januarja letos morajo proračunski uporabniki (občina, krajevne skupnosti, šole, vrtci, javni zavodi) v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki. »To pomeni, da morajo pravne, fizične osebe in društva za dobavljeno blago, izvedene storitve ali izvedene gradnje pošiljati proračunskim uporabnikom e-račune,« dodaja Damjan Boštjančič, iz šmarskega oddelka za družbene dejavnosti in finance. Poudarja, da skeniran račun, posredovan po elektronski pošti, ne predstavlja e-računa.

6 MILIJONOV E-RAČUNOV

Fizične in pravne osebe lahko pošiljajo e-račune proračunskim uporabnikom preko bank, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov ali spletnega portala UJP e-račun, namenjenega izdajateljem, ki prek svoje banke ali procesorja ne morejo posredovati e-računov proračunskim uporabnikom ali ne razpolagajo s tehnično podporo za pripravo e-računov. Za manjše izdajatelje, kot so na primer društva, ki ne izdajo več kot petih računov mesečno, je pripravljena brezplačna aplikacija, dostopna na spletni strani www.ujp.gov.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije povezane z novo obliko poslovanja. Na upravi za javna plačila pričakujejo, da bo v enem letu v javni sektor prišlo šest milijonov e-računov, kar naj bi bila tudi osnova za izračun privarčevanega denarja, saj so stroški pri e-računu bistveno manjši kot pri papirnem računu. (JL)

OBČINSKE VESTI

NAKUP OBČINSKIH NEPREMIČNIN Občina Šmarje pri Jelšah ima na svoji spletni strani (www.smarje.si) zbirnik vseh nepremičnin, ki jih lahko kupijo zainteresirani. Na voljo so tako stavbna zemljišča kot tudi stanovanja. Zagotovo je zanimiva prodaja edinstvenega zemljišča – okolica Jelšigrada, zelene površine, ki so z Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah opredeljene kot površine za šport in rekreacijo (golf) in so edine te vrste v Sloveniji. coni Šmarje zahod, kjer je z Odlokom o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah predvideno območje storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti ter območje eno in dvostanovanjskih stavb, zemljišča primerna za gradnjo individualnih stanovanjskih stavb (stanovanjska soseska Poljana in lokacija na Bevkovi ulici v Šmarju pri Jelšah).

Za dodatne informacije o prodajnih nepremičninah dobite na Občini Šmarje pri Jelšah pri kontaktni osebi Zinki Berk (03 8171 622). (JL)

PRODAJA STANOVANJ

Občina ima v prodaji tudi dve stanovanji na Rogaški cesti v Šmarju pri Jelšah. Prvo stanovanje (trisobno), je veliko 83,81 m2 (s kletjo), drugo stanovanje (garsonjera), pa meri 24,65 m2.

foto: Marko Samec

Tako ljubitelji golfa kot ostali občani in občanke moramo priznati, da je urejena golf zelenica zagotovo okras (in prihodek) občine. 215.349 m2 prodajnega stavbnega zemljišča v lasti Občine, ki v naravi predstavljajo površine za golf igrišče na vplivnem območju kulturnega spomenika (Dvorec Jelšingrad) ter območju spomenika oblikovane narave Grajski park v Jelšingradu, je ocenjenega na dobra dva milijona evrov. Zagotovo zemljišča zaradi svoje umestitve v prostor in lege predstavljajo posebnost na slovenskem nepremičninskem trgu, le še kupca/ investitorja je treba najti. Občina prodaja tudi komunalno neopremljena stavbna zemljišča v poslovni

OBČINSKE VESTI

GOSPODARSTVENIKI SO KLJUČEN ČLEN RAZVOJA Gospodarski subjekti so zagotovo eden od nosilcev razvoja v lokalnem okolju (in tudi širše). Konec januarja je tako Občina Šmarje pri Jelšah organizirala ponovoletno srečanje z gospodarstveniki, ki svojo dejavnost opravljajo v omenjeni občini. Predstavitev razvojnih usmeritev občine v letu 2015 in prihodnjih letih s poudarkom na zagotavljanju pogojev za razvoj gospodarstva v občini ter zbiranje predlogov in pobud gospodarstvenikov za nadaljnji razvoj občine, so bile glavne tematike srečanja. povprečjem v RS, ki je v istem obdobju znašala 410 evrov na prebivalca. V vrtec je vključenih 84 % otrok (povprečje v RS znaša 78 %), torej 524 otrok, v osnovno šolo pa 934 otrok. 3.100 je delovno aktivnih oseb v občini Šmarje pri Jelšah, od tega je zaposlenih 2.348 in 752 samozaposlenih. Število registriranih brezposelnih oseb je 633, kar je 13,3 % in je malce višje, kot znaša povprečje v Sloveniji (12,5 %). Število podjetij v občini Šmarje pri Jelšah je bilo leta 2013 686. Registriranih je 108 društev,« je nanizala Pilkova, ki je v nadaljevanju predstavila še vrednosti in strukturo proračuna za leto 2015.

NADALJEVANJE DOBRIH PRAKS

Župan je predstavil primere dobrih praks, načrte in pobude, v katerih vidi

foto: Marko Samec

Srečanje, ki se ga je udeležilo približno 60 povabljenih gospodarstvenikov, je z nagovorom začel župan, Stanko Šket. Poudaril je prepričanje, da bodo tako občinska uprava kot gospodarstveniki delali dobro, če bodo stopili skupaj. Zbrane je nagovoril k sodelovanju, obljubil pa je, da bodo za kakršnekoli pobude in konstruktivne pogovore njegova vrata v pisarno odprta, telefon dosegljiv. Načrte in cilje ter zanimive statistične podatke je predstavila Zlatka Pilko, v.d. tajnika občine. »Občina Šmarje pri Jelšah, ki je po številu prebivalcev na 53. mestu v Sloveniji (10.454 prebivalcev), premore kar 10 krajevnih skupnosti, 77 naselij oz. 3.787 gospodinjstev. Zadolženost občine je na dan 31. decembra 2013 znašala 2.588.525 (248 evrov na prebivalca), kar je pod

številne priložnosti. Kot dober zgled je izpostavil Industrijsko cono Mestinje. Povedal je, da bodo investicije nadaljevali tudi v industrijski coni Šmarje vzhod, v srednjeročnem planu pa je tudi ureditev industrijske cone Šmarje zahod in cone v Šentvidu. Prijeten pogovor z nekaterimi pobudami in primeri uspehov v lokalnem okolju, so uradni del dogodka premaknili v neuradnega in tako poskrbeli za prijetno druženje ter (zagotovo) kakšno novo »kupčijo« med podjetniki iz šmarske občine. Zagotovo so tovrstna srečanja dobrodošla, saj so priložnost za izmenjavo mnenj, tako je podobna srečanja pričakovati tudi v prihodnje. (JL)

OBČINSKE VESTI

FINANČNE SPODBUDE ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Kmetijstvo je za prebivalce šmarske občine zelo pomembno, saj se z njim tako ali drugače ukvarja več kot polovica vseh. Čeprav je dohodek, ki se ustvari v kmetijstvu, lahko precej manjši kot v nekmetijskih panogah, je (tudi) gospodarska kriza pripeljala do spoznanja, da se lahko z delom na kmetiji dostojno preživi. V začetku leta 2007 so pričela veljati nova pravila Evropske unije, po katerih je kmetijske subvencije vse do leta 2014 dodeljevala tudi Občina Šmarje pri Jelšah. V skladu s temi pravili je šmarski občinski svet v soglasju z Ministrstvom za kmetijstvo sprejel Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Šmarje pri Jelšah. Pravilnik je tako doslej vsebinsko in finančno podpiral predvsem: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, zagotavljanje sofinanciranja izobraževanj kmetov, naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah in sofinanciranje programov izobraževanj kmetijskih društev. Vse investicije so bile sofinancirane v višini največ 50 % predračunske vrednosti. Občina je v programskem obdobju 2007–2014 v proračunu letno zagotavljala povprečno 110.000 evrov sredstev za kmetijske subvencije ter tako vidno prispevala k ohranjanju in razvoju kmetijstva na območju občine. Subvencijska sredstva so dodeljevali na osnovi izvedenega javnega razpisa, njihovo upravičenost pa je ocenjevala posebna strokovna komisija.

NAJVEČ IZGRADENJ IN POSODOBITEV POSLOPIJ

Zinka Berk, vodja oddelka za gospodarstvo na šmarski občini, pove, da je bilo največ

subvencij namenjenih za izgradnjo oziroma posodobitev gospodarskih poslopij, izgradnjo in adaptacijo hlevov ter prostorov za spravilo krme, kmetijske mehanizacije, ureditev boksov in podobno. »V tem obdobju smo skupaj prejeli 769 vlog za izplačilo subvencij, dejansko izplačanih pa je bilo 689 subvencij v skupni višini 878 tisoč evrov. Subvencije občine predstavljajo posameznim investitorjem pomemben dodaten nepovraten finančni vir pri izvedbi naložbe. S pomočjo dodeljenih sredstev občine ter z lastnimi sredstvi in delom nosilcev kmetijskih gospodarstev so se v letih 2007–2014 izvedle investicije v kmetijstvo v skupni višini cca. 3,5 mio €,« pove Berkova.

NOV PRAVILNIK

Za prihodnje programsko obdobje (2015– 2020) bo potrebno na osnovi usmeritev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejeti nov pravilnik o dodeljevanju kmetijskih subvencij. Ministrstvo bo občinam tako posredovalo spisek možnih ukrepov v kmetijstvu, ki pridejo v poštev za subvencioniranje posameznih kmečkih gospodarstev na ravni občin. Na osnovi teh usmeritev bo občina določila svoje usmeritve na področju subvencioniranja. »Občina Šmarje pri Jelšah ima v letu 2015 v proračunu za ta namen rezervirana sredstva v višini 97.200 evrov, vendar jih bo lahko začela dodeljevati šele po sprejetem novem Pravilniku o dodeljevanju pomoči, ki pa mora biti v skladu z usmeritvami ministrstva in s strani le-tega tudi potrjen,« pojasnjuje Berkova. Glede na to, da v tem trenutku še ne razpolagajo z nobenimi usmeritvami za tekoče programsko obdobje, ocenjujejo, da objava razpisa za dodeljevanje kmetijskih subvencij verjetno v prvem polletju letošnjega leta še ne bo mogoča. (JL)

MEJAŠ SANJATE O SVOJEM KOTIČKU NA ZEMLJI ALI PA ŽE UREJATE DOKUMENTE ZA ZAČETEK GRADNJE? [geodetski načrt, zakoličba] ŽELITE KONČATI DILEMO O POTEKU PARCELNE MEJE IN UREDITI ODNOSE S SOSEDI ? [ureditev meje, izravnava meje] POTREBUJETE HIŠNO ŠTEVILKO ALI NA BANKI IŠČETE KREDIT? [vris objekta, kataster stavb] SE LOTEVATE DELITVE POSESTVA, DA TEGA NE BO TREBA UREJATI VAŠIM OTROKOM? [parcelacija, ureditev meje] PLAČUJETE DAJATVE ZA ZEMLJIŠČE, KI GA ŽE DOLGO ČASA NE MORETE VEČ UPORABLJATI? [odmera cest, parcelacija]

TU SMO, DA VAM POMAGAMO! OPRAVLJAMO VSA GEODETSKA DELA IN VAM SVETUJEMO. UREDITEV MEJE PARCELACIJA ODMERA CEST IZRAVNAVA MEJE

GEODETSKI NAČRT ZAKOLIČBA VRIS OBJEKTOV KATASTER STAVB

t: 03 810 1370 041 637 238 041 364 531 e: mejas@siol.net fb: facebook.com/mejasgeodet MEJAŠ d.o.o., geodetsko-gradbeniške storitve in svetovanje Aškerčev trg 2, 3240 Šmarje pri Jelšah

OBČINSKE VESTI

OSKRBA S PITNO VODO ZAGOTOVLJENA

Osnovni namen operacije Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko zagotavljanja kakovostne pitne vode na tem območju. Operacija je zajemala dva projekta, ki vsak zase predstavljata samostojen sistem oskrbe s pitno vodo. Končna vrednost Projekta št. 1, s katerim se je urejala vodovodna infrastruktura na območjih občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, je znašala nekaj manj kot 15 mio EUR, Projekta št. 2, ki zajema območje občine Šentjur, pa dobrih 3,2 mio EUR. V okviru operacije se je po izdelani projektni dokumentaciji izvedla hidravlična izboljšava z dogradnjo nekaterih delov vodovodov in povezanih objektov na obstoječem vodovodnem omrežju v posameznih podsistemih, ki po zaključku projekta omogočajo učinkovitejše razdeljevanje razpoložljivih vodnih količin iz različnih virov oskrbe ter nemoteno oskrbovanje tudi v primerih izpada posameznega vodovodnega vira ali dela sistema zaradi okvare. V okviru operacije je bil izgrajen vodovodni sistem v skupni dolžini 88,63 km, od tega 66,23 v Projektu št. 1 in 22,40 km v Projektu št. 2.

foto: Marko Samec

ŠMARČANI KOORDINATORJI PROJEKTA

Koordinacijo operacije, natančneje Projekta št. 1, je prevzela Občina Šmarje pri Jelšah, vodja projekta pa je bil Peter Planinšek iz občinskega oddelka za okolje in prostor. Projekta št. 1, Hidravlična izboljšava in dogradnja vodovodnega sistema v občinah Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, je zajemal investicije na območju zgoraj naštetih občin. Z izvedbo je sedaj zagotovljena ustrezna infrastruktura za oskrbo s pitno vodo, izboljšana javna oskrba s pitno vodo ter s tem zagotovljena boljša in varnejša oskrba s pitno vodo za 18.228 prebivalcev in povečanje števila z vodo oskrbovanih prebivalcev za 700. Končna vrednost Projekta št. 1 znaša nekaj manj kot 15 mio evrov. Planinšek pove, da je vrednost 18

del na območju občine Šmarje pri Jelšah znašala 3.2 mio evrov. »Sofinancerski delež kohezijskega sklada EU in proračunskih sredstev RS znaša 87,77 %, kar pomeni, da smo iz občinskega proračuna morali zagotoviti le 12,23 % oziroma 360.000 evrov ter dobrih 200.000 evrov za predhodno izdelavo projektne in investicijske dokumentacije.«

DOPRINOS NA OBMOČJU OBČINE

Planinšek pojasnjuje, da so na območju občine Šmarje pri Jelšah s projektom veliko pridobili: »Zgrajen je bil nov transportni cevovod od vodohrana Šentjanž preko vodohrana Kamenik do vodohrana Vahčič v Šmarju, z odcepom do Sv. Štefana in preko Bodreža do Šentvida v dolžini 11.275 metrov. Na območju Sladke Gore in Belega potoka je zgrajenega okoli 3.465 metrov novih cevovodov z novimi 30 m3 vodohranom in dvema razbremenilnikoma. V Šmarju pri Jelšah je ob Kalvariji pod Sv. Rokom zgrajen nov vodohran kapacitete 250 m3 in celovito obnovljen obstoječi, enake kapacitete. Popolnoma obnovljeno je bilo tudi črpališče v Loki, ki sedaj lahko prečrpa 33 litrov vode na sekundo.« Dodaja, da je pomembno, da so vsi novozgrajeni cevovodi iz duktilne litine, ki je poleg higienske neoporečnosti in mehanske elastičnosti tudi izredno trajna (vsaj 50 let). Po zaključku projekta je zgrajeno vodovodno infrastrukturo na območju petih občin Obsotelja in Kozjanskega v upravljanje prevzel izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo, podjetje OKP Rogaška Slatina. Vodja projekta je prepričan, da z izvedbo projekta niso bili rešeni vsi problemi oskrbe z vodo na našem območju, je pa bil dosežen pomemben korak k trajni in stabilni oskrbi vseh prebivalcev občine Šmarje pri Jelšah s kvalitetno in zdravo pitno vodo, ki bo tudi prihodnjim rodovom zagotavljala preživetje v naših krajih. (JL)

OBČINSKE VESTI

UGODNEJŠE PLAČEVANJE POLOŽNIC NA OBČINSKI BLAGAJNI Občina Šmarje pri Jelšah je že pred časom (leta 2013) začela s prizadevanji in aktivnostmi za odprtje občinske javne blagajne. Zagotovo bo realizacija občinske javne blagajne doprinos za občane in občanke, saj bo omogočala prihranke pri plačevanju mesečnih položnic gospodinjstev.

Po vzoru iz Rogaške Slatine, kjer občinska blagajna deluje v prostorih skupnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina, so na šmarski občini začeli pogovore z vodstvom podjetja za izvajanje storitev občinske blagajne v prostorih občine. Zlatka Pilko, v.d. tajnika občine, pojasnjuje, da do realizacije ni prišlo, saj bi morala Občina Šmarje pri Jelšah zagotoviti opremljen prostor s trezorjem, pultom, ustreznim varovanjem, strojno in programsko opremo, varovanje med prenosom gotovine, z banko bi morali skleniti tudi pogodbo o uporabi nočnega trezorja. »Za zagotovitev vseh pogojev za začetek delovanja občinske blagajne bi morala občina iz proračuna nameniti več kot 10.000 evrov. Po izkušnjah nekaterih slovenskih občin smo posredovali

FOTO GRAF SKI natečaj

povabila za izvajanje občinske blagajne na nekaj bank. Najugodnejšo ponudbo je posredovala Delavska hranilnica, ki že izvaja storitve javnih blagajn za večje število slovenskih občin,« pove Pilkova.

ZAČETEK V MARCU

Delavska hranilnica bo bančne storitve v Šmarju pri Jelšah začela izvajati v mesecu marcu. Po sklepu Občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah bo izvajala tudi omenjene storitve občinske blagajne za potrebe občanov Občine Šmarje pri Jelšah, in sicer na osnovi podpisane Pogodbe o poslovnem sodelovanju. Pilkova poudari, da bo Delavska hranilnica poslovala v lastnih prostorih, v stavbi Rogaška cesta 25, kjer med drugimi deluje tudi izpostava Zavoda za

zdravstveno zavarovanje. Na občinski blagajni bodo lahko občani z gotovino plačevali položnice brez provizije za storitve naslednjih javnih zavodov in podjetij: Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah, Glasbena šola Rogaška Slatina, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, OKP Rogaška Slatina, Atrij stanovanjska zadruga Celje, Knjižnica Šmarje pri Jelšah in Občina Šmarje pri Jelšah. »Tako na občini kot v banki se bomo trudili, da bomo v sistem plačevanja položnic brez provizije pritegnili še več podjetij in javnih zavodov, saj bomo le tako lahko dosegli osnovni namen občinske blagajne – občanom privarčevati čim več sredstev pri plačevanju položnic,« dodaja Pilkova. (JL)

“Ko posadiš drevo, moraš biti potrpežljiv. Ne moreš ga vsak dan potegniti iz zemlje samo zato, da bi videl koliko so zrasle njegove korenine.” danski pregovor

V uredništvu Jelšinega lista nas zanima kako rastete naši bralci, radi bi videli ujete motive rasti v najrazličnejših interpretacijah pojma. Morda ste vrezali novo črtico na podboj vrat, do koder sega glava vašega pobalina ali ujeli posnetek preboja kali semena, morda je staro kočo prerasel nepredušen ovoj bršlajana in vas prepričal v žlahtni jutranji svetlobi, da nam pošljete svoj utrinek. Največ tri fotografije, v velikosti vsaj 3000 x 2000 px, v formatu JPG pošljite na elektronski naslov natecaj@jelsinlist.com. V sporočilo pripišite svoje podatke, ime in priimek, naslov fotografije ter kratek opis ujetega motiva. Vaša dela pričakujemo vse do 10. 5. 2015. S sodelovanjem na natečaju se boste potegovali za glavno nagrado, digitalni fotoaparat, ki ga bomo poklonili zmagovalcu ob koncu leta, ko bomo izbor predstavili z razstavo prispelih del. 19

PISMA IZ SVETA V ŠMARJE

Otrok, ki ga nikoli ne pozabiš Kaj doživljajo ljudje, ki so nam blizu, pa vendar daleč stran. Kako vidimo naše kraje, ko jih gledamo vsak dan, in kako jih vidimo, ko smo nekje daleč od doma. V vsaki številki Jelšinega lista bomo objavili pismo nekoga iz naših krajev, ki živi v tujini. Prvo prihaja iz Melbourna v Avstraliji.

Pošiljateljica Jana Lavrič (Gajšek)

Nikoli se ga ne naveličam! To ne pomeni, da nisem zadovoljna tam, kjer sedaj živim. Obstajata pač dve ljubezni. Z eno nogo sem še vedno v svoji domovini, sem ponosna nanjo, jo zagovarjam in branim, če slučajno kdo kaj slabega govori o njej, saj sem ponosna nanjo. Svojo ljubezen do Slovenije in do Šmarja sem prenesla tudi na svoja sinova, ki rada obiskujeta Slovenijo in sorodnike tam. Eden izmed sinov, ki je ravno lansko leto obiskal mojo domovino, mi je rekel: »Počutil sem se kot doma, čeprav sem pred obiskom Slovenije prepotoval sedem držav. Slovenija me je objela in počutil sem se domače.« Kaj lahko lepšega sliši mama od svojega otroka, ki ni bil rojen v Sloveniji? Potem pa imaš še možnost, da preživiš z otrokom nekaj prijetnih dni v Sloveniji, takšni dnevi ti za vedno ostanejo zapisani v srcu. To je prav poseben dogodek, ponosen si na otroka, ki se je naučil dovolj slovenščine, da se lahko pogovarja s sorodniki,

da želi obiskati kraj, kjer je živela njegova mama, in da je, kljub temu, da starega očeta ni poznal, obiskal njegov grob. Res, ponosna in zadovoljna sem, da sem to ljubezen do domovine privzgojila svojima otrokoma. Drago Šmarje, ko te obiščem, vem, da sva se oba zelo spremenila. Toda, vedno si mi pri srcu in rada se vračam. Šmarje mi je kot otrok, ki ga nikoli ne pozabiš in ne zavržeš. Z Jelšinim listom mi boš še bližje in z veseljem bom pričakovala tvoje novice. Obujal mi boš spomine na lepo Šmarje in čudovito okolico, posuto s cerkvicami na vsakem hribčku in seveda zanimivi Sv. Rok, ki ga vedno obiščemo vsi člani naše družine. Pozdrav iz dežele »tam spodaj«,

TINETOVI RECEPTI

Snežene kepe KOLUMNA

Ime Tine, ki ga bolj ali manj ponosno nosim že skoraj petdeset let. Podarila mi ga je moja mama, ko sem po treh, za mojega očeta neuspelih poskusih, končno prijokal v ta svet. Da, uganili ste. Neuspelih poskusih zato, ker so se mojima staršema skoraj “uh do uh” rodile tri hčerke. Moj oče Martin, kleni kmet, je z železno roko varno in uspešno vodil majhno kmetijo na našem podeželju. Govorili so, da si je zelo želel sina, ki bi nosil njegovo ime. In menda je v prvih treh obiskih porodnišnice, ko je izvedel za svoje potomstvo, po njegovo nič hudega sluteč, dejal: »Samo, da je zdrava!« Te besede so postale tako legendarne v naši vasi, da se bodoči očetje niso več spraševali, če bodo dobili sina ali hčerko, temveč so se vprašali: »Je zdrava, ali je sin?« Tudi moja mama, vsega navajena, se je vedno nasmehnila ob tem vprašanju, le drobne, žalostne gubice, ki so se ji izrisale ob ustnicah, pa so pričale, da je bolečina sprejemanja ostala. V letih, ki so prehitro obračala stranice gasilskega koledarja, ki je vedno visel na notranji strani kuhinjskih vrat, smo vsi štirje otroci poprijeli za vsako delo, ki nam je bilo odrejeno. Tudi šola nam ni povzročala prevelikih preglavic in tako smo bili več kot dve desetletji kasneje vsak v svoji službi. Mene je pot zanesla v velik kolektiv, kjer so moški v manjšini. Še vedno rad delam tam in nehote sem priča ženskim pogovorom, ženskim težavam, izmenjavanju receptov in še marsičem. Da, recepti so pa posebno poglavje. Vedno

sem rad kuhal in ni me bilo tega sram priznati, kot nekaj mojih prijateljev, ki so ob sobotnih večerih v vaški gostilni raje kramljali o diferencialih, avtomobilskih svečkah in se s figo v žepu drug drugemu lagali o tem, koliko »popije« njihov konjiček.

Nekoč davno pa se je moja mama potrudila tudi tako, da je kepe, ki so bile že skuhane, oblikovala z modelom za srčke. Takrat smo jo vsi presenečeni spraševali, kje je dobila idejo za to. Modro in rahlo žalostno nas je pogledala in rekla: »Danes je osmi marec in želela sem vas presenetiti.«

Moja najljubša otroška sladica so bile snežene kepe. Mama je to vedela in mi jih je pripravila ob največjih praznikih. Ker smo bili številna družina, sem moral hitro jesti, če sem hotel ujeti še drugo porcijo. Vedno sem sedel na zaboju za premog, ki ga moji današnji varovanci več ne poznajo, in opazoval mamo, kako je skrbno udarjala jajce ob jajce in razdelila beljak in rumenjak. Skoraj sočasno je dala v veliko posodo kuhati mleko in ga malo sladkala, iz beljakov pa stepla trd sneg. Dve žlici sladkorja sta mehko padli v mleko, ne da bi ju zmočila, tretjo pa je, kakor slučajno, pomočila v mleko in spet zajela sladkor. Potem pa rekla: »Oh, spet sem pomotoma »pocukrala« žlico. Ali jo boš obliznil, Tine?” Moje oči so se zasvetile, brbončice so že bile na delu, v ustih pa čudovit sladek okus. Šele leta pozneje sem se zavedel, da je žlico pomočila v sladkor samo zaradi mene. Mleko je zavrelo in z žlico je varno položila kuhat kepe. To je bil mogoče najlepši del kuhanja. Kepe so se, kot veliki beli kosmi vate nežno valjale v mleku in čakale na trenutek, ko jih bo mama s penovko vzela ven in iz rumenjakov naredila še omako. Najtežje je bilo čakanje, da se je vse skupaj dovolj ohladilo in praznovanje se je začelo.

Šele leta kasneje, ko sem opazoval kolegice pri pripravah na praznovanje osmega marca, in ko sem sam doma kuhal za praznik svoje žene, sem doumel, kako je morala biti takrat moja mati žalostna. Snežene kepe so in bodo zame vedno spomin na otroštvo in na praznik žena. Pred nami je dan žena. Drage ženske, žene, mame, sestre, prijateljice, skratka ves ženski svet voščim vam iz vsega srca. Ne zavedate se, kako veliko je vaše poslanstvo in kako usodno vsemu svetu kažete pot. Vaša dejanja, vaša ljubezen, odrekanja in vse vaše bistvo zaznamujejo svet. Moja hči pozna moje življenje. Skoraj sem končal tole prvo pisanje za Jelšinega novorojenčka in že snoval nove zapise o receptih, ki bodo ugledali luč sveta v naslednjih številkah, ko je potrkalo na vrata. Vstopila je moja hči s posodo v rokah. V posodi so me zapeljivo gledali beli srčki sneženih kep na nežni rumeni posteljici. In ni me sram priznati, da mi ganjenost ni dovolila glasu. Lepo praznujte, drage moje. Zaslužile ste si! 21

IN MEMORIAM

Mož s cimbalami ADAM BICSKEY 1939 - 2015

Mati, cimbalistka, ga je uvedla v glasbeno ustvarjanje, ko je bil star pet let. Pri šestih je v Budimpešti igral s simfoničnim orkestrom. Z devetnajstimi je osvojil naslov svetovnega prvaka, njegova virtuoznost pa je navduševala tudi angleško kraljico, ko ji je zaigral leta 1973 v Windsorju. Obvladal je klavir, harmoniko, violino, klarinet, flavto, saksofon, tolkala, vibrafon in njegovo najljubše glasbilo cimbale.

Besedilo in fotografija: Marko Samec

Nisem te poznal. Prvič sem slišal zate, ko je sosed, moj kompanjon iz otroštva, začel raztegovati meh. Vpisali so ga v glasbeno šolo harmonike. Med sankanjem, lovljenjem po gozdu in gradnjo iglujev se je rad pohvalil, kako ga uči mojster, ki da menda obvlada ogromno inštrumentov. Našteval je in našteval, da sem komaj dohajal slike vseh glasbil v glavi, vse do enega, za katerega nisem točno vedel ali so citre, činele ali kaj tretjega. Nekaj časa za tem smo bili z družino na večerji pri gostincu, ki je znan po svojih vinogradih, tu in tam pa je priredil tudi kakšno zabavo s plesom. Takšne pristne, nasmejane, vseplesoče, kakršnih danes naše generacije nismo več vajene. Ljudje so jedli in pili, se vrteli, smejali in zabavali. Glasba je ustvarjala prijetno vzdušje večera. Hitra, dinamična, srčna. Bingljaje z nogami sem stegoval vrat, da bi videl čez vse te poskočne ljudi na plesišču, kdo in kaj proizvaja te vibracije. Mama je zaznala mojo zavzeto radovesnost in mi rekla, da igra Adam, sosedov učitelj harmonike. In da so to madžarski ritmi, saj je gospod po rodu iz Madžarske. Moral sem vstati in pogledati kakšna harmonika je to. Skozi gnečo ljudi sem se preril na moje začudenje do “lesene mize” z masivnimi nogami in izrezljanimi ornamenti. Za njo je sedel mož, ki je po strunah z ozkima paličicama, na koncih ovitih v blago, udarjal s takšno hitrostjo, žarom in zanosom, da sem prevzet obstal. 22

Od tistega trenutka naprej sem te cenil in spoštoval. Videl in poslušal sem te še mnogokrat. Na otvoritvi prenovljenega šmarskega Kulturnega doma, sem na nek način podoživel trenutek prvega srečanja iz otroštva. Dasiravno sem imel v spominu, da so bili ljudje iz tiste zabave izpred mnogih let srečnejši, bolj sproščeni in bolj v stiku s samimi seboj, se mi ti nisi zdel nič manj srčen do tistega, kar je stalo pred teboj. Do tega magičnega orodja iz lesa in strun. Cimbale, inštrument, ki ga najbrž večina nas sploh ne bi poznala, če ne bi prišel iz sosednje Madžarske v Šmarje pri Jelšah. Ta selitev iz milijonskega mesta v kraj z nekaj gostilnami, eno bencinsko (takrat) in 200-krat manj ljudmi je fascinacija sama po sebi in spet čisto nova zgodba, ki bi jo bilo vredno zabeležiti. Hvaležni smo lahko, da je tvoje srce v Šmarju našlo svoj dom. Da si med nami ustvarjal, prenašal svoje znanje na mlade, nas zabaval in osrečeval s svojo virtuoznostjo. Čeprav si si zaslužil več slave že v času, ko si bil še med nami, sem imel občutek, da ti ni bila pomembna; da ti je največ pomenilo igranje samo. Sem se pa ob pogovorih s sokrajani vseeno zamislil, kako mnogokrat začnemo ceniti in opevati ljudi, ko se že poslovijo. In kako pomembno je, da se še bolj posvečamo tistim, ki so med nami.