Jelsin list 2

številka 2 06/2015

UREDNIŠTVO

Jelšin list Prešernova ulica 3, 3240 Šmarje pri Jelšah E: info@jelsinlist.com W: www.jelsinlist.com FB: www.facebook.com/jelsinlist GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marko Samec

SODELAVCI UREDNIŠTVA

Katja Šket Ajda Račečič Miha Lorenčak Simon Potočnik

GRAFIČNO OBLIKOVANJE

SAMINO, www.samino.org ILUSTRACIJE

Katja Šket TRŽENJE

Prešernova 3, 3240 Šmarje pri Jelšah info@jelsinlist.com Jelšin list je tromesečnik. Vsako gospodinjstvo v občini Šmarje pri Jelšah prejme en izvod revije Jelšin list brezplačno. V kolikor niste iz občine, oziroma bi želeli prejeti več izvodov, lahko kontaktirate uredništvo po zgoraj navedeni elektronski pošti.

NAKLADA

3500 izvodov TISK

Grafika Gracer d.o.o., Lava 7B, 3000 Celje IZDAJATELJ

SAMINO kreativna produkcija Prešernova ulica 3, Šmarje pri Jelšah Davčna: 64225950 www.samino.org

Uvodnik Ko sem bil majhen, sem sanjal, da bom slikopleskar, detektiv, profesionalni golfist, in da bom snemal filme. Kot najbrž mnoge izmed nas, me je pot zanesla v drugo smer, daleč od tistih pristnih, iskrivih in igrivih želja. Po najstniški etapi življenja sem se znašel v gradbeništvu, akademskem svetu in znanosti. Življenje je nezavedno prevzelo vajeti in me odpeljalo v svet odgovornosti, kreditov in udobja. Počutil sem se dobro, varno.

Udobno je postalo navadno, navadno je postalo dolgočasno, dolgočasno je postalo brezpomensko. Zaspal sem. Nisem več sanjal. “Iz take smo snovi kot sanje, in življenje naše majhno obdaja spanje”, je zapisal Shakespeare.

Predramil sem se, in predramile so se tudi otroške sanje. Ni bilo iz danes na jutri. Potreboval sem pogum, čas in veliko volje. Danes uresničujem svoje sanje.

Rišem, režiram, oblikujem, pišem, kreiram. To počnem ves svoj čas in kljub vsem življenjskim obveznostim in tudi težavam, ki so del našega vsakdana, sem srečen. Še dve leti nazaj sem igral golf pod Jelšingradom. Danes sanjam, da ga bom nekoč spet.

Ob praznikih radi izrazimo želje, zato si ob bližajočem občinskem prazniku dovolimo sanjati. Vzemimo si za zgled naše sokrajane, prijatelje, sosede in najbližje, ki sledijo svojim sanjam in tako posledično bogatijo tudi naša življenja.

dr. Marko Samec odgovorni urednik Jelšinega lista

3

BOLJ VARNO DO ŽELEZNIŠKE POSTAJE

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI,

Pred vami je druga številka časopisa Jelšin list, v katerem boste prebrali aktualne informacije iz občine Šmarje pri Jelšah. Posebno mesto si s predstavitvijo zaslužijo prejemniki občinskih nagrad in priznanj, saj so s svojimi aktivnostmi (tudi) pomagali pri razvoju naše občine.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem občankam in občanom, društvom, javnim zavodom, gospodarstvenikom, organizacijam, občinskemu svetu in sodelavcem za ustvarjalnost in zavzetost pri izvajanju programov in projektov za razvoj naše občine.

Vabim vas, da se v mesecu juniju in juliju udeležite katere od prireditev ob našem občinskem prazniku in tako tudi sami doživite del praznične svečanosti.

UŽIVAJMO SKUPAJ OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Stanko Šket župan občine šmarje pri jelšah

4

foto: Marko Samec

za našo občino so junijski dnevi prav poseben čas, saj v tem mesecu praznujemo občinski praznik. Da je junij kar najbolj slavnosten, ga popestrimo s številnimi prireditvami, otvoritvami novih občinskih pridobitev in slavnostno sejo Občinskega sveta občine Šmarje pri Jelšah, na kateri najzaslužnejšim podelimo priznanja in nagrade občine.

V začetku maja je Občina Šmarje pri Jelšah začela z gradnjo dolgo pričakovane poti za pešce ob Kolodvorski ulici, na odseku od trgovine Jager do železniške postaje. Okoli 200 metrov nove poti bo zagotovo pomenilo večjo varnost peščev, ki ta odsek ceste množično uporabljajo.

Jutranja konica je na območju Kolodvorske ceste še posebej opazna, saj je cesta močno obremenjena tako s cestnim prometom, kot tudi s številnimi pešci, zlasti študenti in dijaki, ki jo uporabljajo za pot do železniške postaje. Peter Planinšek, vodja Oddelka za okolje in prostor na šmarski občini, pojasni, da so v investiciji ob novi poti za pešce, ki bo od vozišča ločena z zelenico, uredili tudi cestišče, vključno z odvodnjavanjem. »Ob levem robu se bodo vgradili cestni robniki, ki bodo zadržali vodo s ceste in zalednih površin, s čimer se bo nekoliko izboljšala tudi poplavna varnost Slomškove ulice. Ob poti bo zgrajena tudi nova javna razsvetljava. Vzporedno z izvedbo del se bo v sodelovanju s komunalnim podjetjem OKP zamenjala tudi dotrajana vodovodna napeljava ob ulici,« dodaja Planinšek.

V sklopu urejanja Kolodvorske ulice bo Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah poskrbela še za razširitev cestišča na odseku od otroškega vrtca, ob nogometnem igrišču do odcepa za športni park. Dela, ocenjena na okoli 65.000 evrov, bodo predvidoma zaključena do konca meseca junija. (JL)

OBČINSKE VESTI

ZAVODA ZA TURIZEM, ŠPORT IN MLADINO ZAENKRAT ŠE NE BO

Župan je v skladu s svojim predvolilnim programom predlagal ustanovitev Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Občine Šmarje pri Jelšah.

Občinski svet je na majski seji zavrnil predlog Odloka o organizaciji zavoda za turizem, šport in mladino (dostopen med gradivi sej na spletni strani občine), z utemeljitvami, da ni pravi čas za ustanavljanje novih zavodov. Strokovne službe so mnenja, da je ustanovitev takega zavoda pomembna, zato bodo aktivnosti in razmišljanja šla v to smer tudi vnaprej.

Občina Šmarje pri Jelšah je vse od svojega nastanka veliko vlagala v ureditev infrastrukture. »Od nastanka občine so bili zgrajeni, urejeni in predani namenu številni objekti in površine: športna dvorana in atletska steza pri osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, telovadnica pri POŠ Šentvid, športni park z velikim nogometnim igriščem in garderobnim objektom, pomožno nogometno igrišče. Na področju turizma smo več let sofinancirali obnovo Kalvarije in cerkve Sv. Roka, Rotovža v Lembergu, zgradili Muzej baroka, ki mu je potrebno določiti upravljalca,« našteje Zlatka Pilko, v. d. tajnika Občine Šmarje pri Jelšah.

Na vseh področjih: turizem, šport, mladina, kultura in sociala se je ob novi infrastrukturi pospešil tudi razvoj novih programov in njihovo izvajanje. Poudariti je potrebno pomen društev in klubov v občini, ki so zagotovo nosilci razvoja in napredka, saj združujejo veliko število občank in občanov.

ZAKAJ »DA« ZAVODU?

»Glavni namen ustanovitve javnega zavoda je organiziranje in povezovanje dejavnosti, povezovanje društev in pomoč pri njihovem delovanju, zagotavljanje pogojev, upravljanje objektov in pridobivanje dodatnih sredstev na področju turizma, športa in mladine. Zavod bi skrbel tudi za urejanje površin v lasti občine. Ustanovitev zavoda bi pomenila veliko dodano vrednost in izboljšanje kvalitete življenja občank in občanov,« je prepričana Pilkova, ki vsekakor podpira idejo ustanovitve zavoda.

Predlagatelji ustanovitve so mnenja, da bi Zavod imel sedež v objektu »stare šole« v Šmarju pri Jelšah, ki bi tako začela dobivati vsebino. Rekonstrukcija in določitev namembnosti objekta »stare šole« pa bi bila ena izmed prioritetnih nalog novoustanovljenega zavoda. V objektu so sicer po namenu prostori delno že določeni, in sicer naj bi v njih deloval Mladinski center, medgeneracijsko središče, glasbena šola, del prostorov pa naj bi bil namenjen društvom. Idejno naj bi bilo v zavodu zaposlenih šest oseb, od katerih bi štiri prezaposlili iz občinske uprave, na novo pa bi zaposlili direktorja in upravljalca športne dvorane.

USTANOVITEV ZAVODA BI POMENILA VELIKO DODANO VREDNOST IN IZBOLJŠANJE KVALITETE ŽIVLJENJA Kljub zavrnitvi bo potrebno določiti upravljalca muzeja baroka, o čemer bo občinski svet razpravljal na eni izmed prihodnjih sej. (JL)

KMETIJSKE SUBVENCIJE KMALU

Občina je v programskem obdobju 2007–2014 v proračunu letno zagotavljala povprečno 110.000 evrov sredstev za kmetijske subvencije ter tako vidno prispevala k ohranjanju in razvoju kmetijstva na območju občine.

Subvencijska sredstva so dodeljevali na osnovi izvedenega javnega razpisa, njihovo upravičenost pa je ocenjevala posebna strokovna komisija. Podobno se obeta tudi za novo obdobje do leta 2020.

Občina Šmarje pri Jelšah je tudi v proračunu za leto 2015 zagotovila finančna sredstva za ukrepe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja. Zinka Berk, vodja oddelka za gospodarstvo na Občini Šmarje pri Jelšah, pojasni, da je bilo potrebno za programsko obdobje (2015–2020) na osnovi usmeritev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejeti nov pravilnik o dodeljevanju kmetijskih subvencij, Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Šmarje pri Jelšah za programsko obdobje 2015-2020. »Občina bo finančne spodbude sedaj namenjala za naslednje kmetijske ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter kot pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja,« pove Berkova.

Podrobnejša vsebina in pogoji za pridobitev sredstev za posamezni ukrep bodo objavljeni v javnem razpisu, ki bo predvidoma objavljen konec meseca junija 2015. (JL)

5

NOVO

Viadukt Grobelno Izgovor za zamujanje, da ste čakali pred zapornicami v Grobelenem, in to celo trikrat, je dočakal svoj konec. Odslej se kot po maslu zapeljemo po novem viaduktu, za razliko od splošno privzete strategije popravila slovenskih cest, pokrpajmo luknje, je zadovoljstvo ob skorajšnjem končanju zahtevnega projekta še večje.

Besedilo: Katja Šket Fotografija: Marko Samec

Verjetnost, da si se na poti skozi Grobelno ustavil in ujel vlak je bila velika, saj ima glavna dvotirna elektrificirana železniška proga Zidani most–Šentilj pretok 200 vlakov na dan, ob tem pa skozi Grobelno pelje tudi regionalna enotirna, neelektrificirana železniška proga Grobelno– –Stranje–Rogatec. Viadukt, znana premostitvena konstrukcija že iz antičnih časov, je predstavljal smotrno rešitev za obstoječo situacijo. Projektno dokumentacijo zanj je pripravil mariborski Ponting d.o.o., gradbena dela pa je izvedlo na javnem razpisu izbrano podjetje SGP POMGRAD d. d. iz Murske Sobote, s partnerjem STRABAG AG. Rekonstrukcija glavne ceste z nadvozom premošča skupno kar tri nivojska križanja ceste in železnice, hkrati pa razbremenjuje ozko grlo v naselju Grobelno. Da bi promet po povezovalni cesti med občinami in navezovalni cesti do mejnega prehoda z Republiko Hrvaško tekel hitreje in nemoteno, so se gradbena dela začela jeseni 2013, z načrtovanim zaključkom del avgusta 2015. Celotna investicija je

bila ocenjena na približno vrednost 17 milijonov eur, od tega je 85 % sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Viadukt je zasnovan kot prednapeta monolitna betonska konstrukcija z dvema rebroma, ki premošča skupno dolžino 214 metrov, podprt je z dvema krajnima ter sedmimi vmesnimi podporami. V najvišji točki je konstrukcija 6,8 m nad žezniškimi tiri. Konstrukcija je vzdolžno prednapeta z jeklenimi kabli visoke trdnosti, njena izvedba pa predstavlja inovativno tehnološko rešitev tovrstne gradnje. Gradnja je namreč potekala v dveh fazah. Če laično razdelimo objekt vzdolžno na tri dele, sta bila začetni in zaključni del konstrukcije izvedena na klasičnem, nepomičnem odru. Osrednji del prekladne konstrukcije (45 m dolg in 1200 ton težak) pa je bil izveden v dvignjeni legi, 120 cm nad projektirano koto. To je omogočilo neoviran potek železniškega prometa pod nastajaočim objektom, po prednapenjanju pa so jo s hidravličnimi dvigalkami postopoma, centimeter za centimetrom,

spustili na projektiran nivo.

Skupno je bilo v viadukt Grobelno vgrajenih 2500 kubičnih metrov betona, 420 ton armaturnega jekla in 44 ton kablov za prednapenjanje. Površina viadukta pa znaša 2530 kvadratnih metrov.

Po dobrem letu in pol tehnološko, projektantsko in izvajalsko zelo zahtevnih del je bil prvič preusmerjen promet na novo zgrajeno traso in nadvoz 16. 5.

2015. Do izdanega uporabnega dovoljenja (predvidoma novembra, 2015) bodo izvedli še rekultivacijo stare trase, na nekaterih delih stare trase uredili nove priključke do delov naselja Grobelno, dokončali kolesarsko pot, opremili podhod pod železnico, zaključili dela na javni železniški infrastrukturi in uredili vse začasno uporabljene površine. Verjamemo, da bomo z novo prometno ureditvijo dosegli cilj zapisan pred začetkom gradnje: da bo hitrejša, varnejša in dostopnejša pot ugodno vplivala na regionalni razvoj in konkurenčnost.

OBČINSKE VESTI

INVENTURA V ZAKLJUČNEM RAČUNU

Zaključni račun občine za leto 2014 je akt občine, ki zajema predvidene in realizirane prihodke ter odhodke v letu 2014 in predstavlja podrobni pregled realizacije proračuna za leto 2014. Je nekakšna inventura, ki jasno poda dosežene in nedosežene cilje. Če začnemo s številkami: prihodki v letu 2014 so bili realizirani v višini 10.674.787 evrov (64 % veljavnega proračuna), odhodki so bili realizirani v višini 10.306.062 eur, kar je 76 % veljavnega proračuna. »Realizacija prihodkov je nizka predvsem zato, ker smo lani uspeli prodati premoženje v vrednosti 10.865 evrov, v načrtu smo imeli prodajo v vrednosti 3.645.145 evro, kjer je vključena tudi prodaja zemljišč v okolici Jelšingrada.

Posledično je bila nižja tudi realizacija odhodkov, saj nismo imeli finančnih virov za realizacijo vseh načrtovanih aktivnosti,« pojasni Zlatka Pilko, v. d. tajnika Občine Šmarje pri Jelšah.

POMEMBNE INVESTICIJE

Investicijski odhodki in transferji so bili realizirani v višini 4.633.904 evrov (63 % veljavnega proračuna in za 57 % več kot leta 2013). Pilkova med investicijami posebej poudari dokončanje rekonstrukcije kulturnega doma, razširitev prostorov knjižnice Šmarje pri Jelšah, energetska sanacija centralnega vrtca Šmarje in POŠ Sladka Gora, investicije v obnovo in izgradnjo cest in parkirišč, izgradnja manjših kanalizacij ter začetek izgradnje čistilne naprave in kanalizacije Mestinje, investicije v oskrbo z vodo, dokončanje večnamenskega objekta Tinsko, investicije v javno razsvetljavo, sofinanciranje nakupa opreme za gasilska društva. Finančno

K re d it z a aktivn e

najbolj zahtevna je vsekakor bila investicija »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle«, kjer je bila Občina Šmarje pri Jelšah vodilni partner investicije za 5 občin Obsotelja in Kozjanskega.

KAJ S PRESEŽKOM?

Proračunski presežek je znašal 368.725 evrov. Pilkova pove, da so iz presežka in ostanka sredstev iz prejšnjih let poplačali obveznosti od najetih kreditov (vračilo glavnice), tako je na občinskem računu ob koncu lanskega leta ostalo 13.274 evrov.

(JL)

KREDIT ZA VSAKO VAŠO ŽELJO TUDI ŽE V 30 MINUTAH

Uresničite svoje načrte zdaj, saj vam ponujamo Kredit Klasik, ki smo mu znižali spremenljivo obrestno mero. Gotovino prejmete v celoti na vaš račun, kredit pa lahko odplačujete do 12 let.

Gotovino do 20.000 EUR lahko dobite v 30 minutah, saj smo Kreditu takoj znižali fiksno obrestno mero – že od 5,20%, minimalna mesečna obveznost pa znaša 25 EUR. Več na www.nkbm.si/krediti.

Pohitite! Posebna ponudba kreditov traja do porabe sredstev.

ZAŽIVITE NA SVOJEM S PONUDBO STANOVANJSKIH KREDITOV

odobritev kredita v 30 min • nižje obrestne mere mesečna obveznost že od 25 eur • nižji stroški odobritve

obiščite www.nkbm.si in se z našimi svetovalci 8 pripravite na jutri. t: 080 17 50 | skype: novakbm | nova kbm

PLAČUJTE NA OBROKE S PLAČILNIMI KARTICAMI NOVE KBM

S plačilnimi karticami MasterCard in VISA, lahko sedaj nakupe do 5.000 EUR poravnate tudi na 12 obrokov.

Več na: www.nkbm.si/nove-placilne-kartice.

foto: arhiv ošpj

ko dogodivščina ne more počak ati na jutri

Če želite prenoviti svoj dom ali ustvariti novega, boste v naši celoviti ponudbi stanovanjskih kreditov z nižjo obrestno mero 6 mes euribor + pribitek že od 2,05% in dobo odplačila kredita največ do 31 let, našli ugoden in zanesljiv način za njeno uresničitev.

Več informacij o ponudbi in eObrazec za oddajo povpraševanja po kreditu na www.nkbm.si/stanovanjski-kredit-ponudba.

OBČINSKE VESTI

MIR KMALU TUDI V ŠMARJU Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je na majski seji obravnaval osnutek Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, na julijski seji pa ga bo še drugič obravnaval. Skupna služba na področju inšpekcije in redarstva zagotovo pomeni racionalizacijo stroškov petih občin Obsotelja in Kozjanskega, hkrati pa bo pripomogla k večji disciplini in večjemu miru, če se malo poigramo s kratico, ki jo bo služba uporabljala (MIR).

Občini Šmarje pri Jelšah in Kozje bi se predvidoma s 1. januarjem 2016 pridružili že ustanovljeni skupni občinski upravi: Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. Vseh pet navedenih občin bi tako skupaj ustanovilo organ skupne občinske uprave: Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje (v nadaljevanju: MIR). Sedežna občina MIR, bi kot do sedaj, tudi vnaprej bila Občina Rogaška Slatina.

Razlogi za sprejem odloka so zakonska obveznost po ureditvi redarstva in inšpekcijskih služb, ki občini zapovedujejo učinkovitejše in smotrnejše upravljanje z javnimi sredstvi ter višjo strokovnost na področju dela in možnosti nadomeščanja odsotnosti javnih uslužbencev. Ustanovitev skupne uprave lahko šmarski občini doprinese večjo finančno korist, kot pa je vložek sredstev za priključitev k skupni upravi. Od leta 2005 namreč Zakon o financiranju občin omogoča sofinanciranje iz državnega proračuna v višini 50 % v preteklem letu realiziranih odhodkov občinskih proračunov za financiranje posameznih nalog skupnih občinskih uprav. Podoben primer skupne rešitve v Šmarju pri Jelšah že imamo, in sicer je Občina Šmarje pri Jelšah sedežna občina skupne občinske uprave za civilno

zaščito in požarno varnost, za kar uveljavlja sofinanciranje za javnega uslužbenca s področja gasilstva.

PRISTOJNOSTI MIR-A

MIR bi se ustanovil na podlagi odloka o ustanovitvi skupnega organa (obravnavati in sprejeti ga je treba na vseh petih občinskih svetih) in bo deloval na teritorialnih območjih vseh petih občin. Naloge se bodo izvajale v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki jih določajo področni predpisi. Opravljale se bodo naloge na podlagi prijav in naznanil občanov ter po uradni dolžnosti (samozaznave kršitev). V MIR-u bosta naloge inšpekcijske službe opravljala dva inšpektorja (eden obstoječi šmarski) in dva redarja (sedaj v MIR-u en inšpektor in en redar). Plačane globe za storjene

prekrške so prihodek občine, na območju katere so bili storjeni prekrški.

Glede na skupne stroške in prihodke so za občine ustanoviteljice v letu 2016 predvideni skupni neto stroški v višini okoli 59.957 evrov, naslednja leta pa okoli 48.229 evrov (zneski so po višini enaki zneskom prihodkov iz državnega proračuna).

Predvideni stroški se bodo razdelili med vse občine na podlagi dogovora oz. predlaganih kriterijev: Občina Šmarje pri Jelšah in Občina Rogaška Slatina vsaka po 32 % vseh stroškov, ostale tri občine pa vsaka pa 12 % vseh stroškov. (JL)

9

OBČINSKE VESTI

MUZEJ ŠMARSKEGA BAROKA ODPRT KONEC JUNIJA

Otvoritev Muzeja šmarskega baroka na Cesti na Sveti Rok 1 bo 23. junija 2015, ob 18. uri. Do tedaj bo Občina Šmarje pri Jelšah z lastnimi sredstvi uspela urediti vse potrebno, da bo muzej odprt za javnost.

odprtja muzeja pa bodo restavrirali še tri.

Zaradi omejenih sredstev bo muzej sprva urejen z najnujnejšimi atributi, kasneje pa bodo razstavo nadgrajevali. Eksponatov primernih za muzejsko predstavitev in vezanih na šmarske baročne spomenike je še veliko, vsak pa potrebuje individualno obravnavo. Vlasta Kramperšek Šuc, svetovalka za turizem na šmarski občini, povabi in pove, da bodo ob odprtju muzeja obiskovalci lahko prvič doživeli »baročno projekcijo«, na svoje mobilne telefone in pametne tablice pa naložili aplikacijo, ki jih bo vodila po muzeju, in s pomočjo katere bodo lahko spremljali obvestila o vseh muzejskih dogodkih. (JL)

foto: arhiv ošpj

Ko so bila gradbena in obrtniška dela na nekdanjem župnijskem gospodarskem poslopju pred tremi leti končana, je občina v proračunu 2015 namenila sredstva za postavitev razstave lesenih plastik iz kapel šmarske kalvarije. Razstavo postavlja Meta Hočevar, ki je sodelovala že pri rekonstrukciji objekta, saj je že tedaj morala predvideti pravo razporeditev prostorov in doseči primerne proporce.

Kot je znano, obnova kalvarije kontinuirano poteka že petnajst let, v restavratorskem centru pa predvidevajo, da bi ob pomoči države obnovo lahko zaključili v dveh letih. V državnem restavratorskem centru so doslej restavrirali 33 od 43 kipov, do

STAVBNA ZEMLJIŠČA NAMENJENA ZA GOLF V JELŠINGRADU nezazidana stavbna zemljišča, zelene površine in zemljišča namenjena za gradnjo objektov, ki v naravi predstavljajo površine za golf igrišče na vplivnem območju kulturnega spomenika

STAVBNA ZEMLJIŠČA V POSLOVNI CONI ŠMARJE ZAHOD zemljišča so namenjena gradnji stavb storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti ter za eno in dvo stanovanjske stavbe

STAVBNE PARCELE V STANOVANJSKI SOSESKI POLJANA V K. O. BOBOVO stavbna zemljišča namenjena individualni stanovanjski gradnji

STAVBNA PARCELA V STANOVANJSKI SOSESKI POLJANA V K. O. BOBOVO namenjena za gradnjo dveh večstanovanjskih stavb v velikosti 2.613 m2

STAVBNO ZEMLJIŠČE ZA KULTURNIM DOMOM V VELIKOSTI 970 M2 namenjeno za izvajanje proizvodnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti

PRODAJA OBČINSKEGA STVARNEGA PREMOŽENJA Vse informacije v zvezi s prodajo premoženja, vključujoč slikovne prikaze leg posameznih parcel je možno dobiti v oddelku za gospodarstvo Občine Šmarje pri Jelšah osebno ali na tel. 81 71 622, 81 71 688 ali 031 679 677.

STAVBNO ZEMLJIŠČE V POSLOVNI CONI ŠMARJE VZHOD V IZMERI 801 M2 namenjeno za poslovno rabo vendar z omejitvami zaradi varstvenih pasov cest

STAVBNO ZEMLJIŠČE, K. O. ŠMARJE PRI JELŠAH V IZMERI 1.041 M2 namenjeno za gradnjo večstanovanjskih objektov

STAVBNO ZEMLJIŠČE Z OBJEKTOM V PREDENCI v izmeri 190 m2 s pripadajočim objektom v velikosti 19,2 m2 uporabne površine, zemljišče je v naravi travnata površina, ki je ob lokalni asfaltirani cesti

NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA V K. O. LEMBERG OKOLICA namenjeno gradnji stanovanjskih objektov s kmetijskimi gospodarstvi

STANOVANJE ŠT. 7 (TRISOBNO), ROGAŠKA C. 9, ŠMARJE PRI JELŠAH v 4. etaži, v skupni izmeri 83,81 m2 (s kletjo), stanovanje je zasedeno – oddano v najem za določen čas

STANOVANJE ŠT. 6 (GARSONJERA), ROGAŠKA C. 9, ŠMARJE PRI JELŠAH v 4. etaži, v skupni izmeri 24,65 m2 (s kletjo), stanovanje je zasedeno – oddano v najem za določen čas

10

OBČINSKE VESTI

NOVA OBČINSKA HIŠA

Mineva že deseto leto aktivnosti za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delo upravne enote in občinske uprave.

Da je obstoječa upravna stavba na Aškerčevem trgu 12 neprimerna, so potrdile tudi nove meritve. Trenutno stanje: Upravna enota ostaja v kontejnerjih, za občinsko upravo se išče trajna in varna prostorska rešitev.

Do pred nekaj let je kazalo, da so prostorske stiske upravnih služb in Občine v Šmarju pri Jelšah urejene z ureditvijo upravne stavbe na naslovu Aškerčev trg 12, kjer še danes domuje Občina, a temu ni bilo tako.

Vodstvo upravne enote je od leta 2002 dalje opozarjalo na to, da bi za sodobnejše in prijaznejše poslovanje s strankami potrebovali »šalterski« sistem. Občinska uprava je delovala na štirih lokacijah, v »občinski« stavbi je uporabljala prostore razkropljeno v treh nadstropjih. Zaradi neprimernih pogojev za delo so pričeli z aktivnostmi za gradnjo prizidka in obnovo obstoječe občinske stavbe. Zaradi nameravanih posegov so bilo izvedene geološke raziskave. Geodetska meritev je pokazala, da je severovzhodni vogal stavbe odmaknjen od vertikale za 9 cm na višini od tal do strehe. Več meritev v časovnih presledkih je do leta 2009 opravil Zavod za gradbeništvo (ZAG) ter v zvezi s tem izdal poročilo, v katerem je navedel rezultate meritev, ki so pokazali, da je stavba občutno nagnjena v prečni smeri proti severni strani. Opozorili so, da so obremenitve nosilne konstrukcije stavbe v obstoječem stanju kritične in zato uporaba stavbe ni varna. Sanacija stavbe bi bila sicer možna, vendar zelo draga, v času rekonstrukcije pa bi morala biti stavba prazna.

čimprej izseliti. Februarja 2011 se je tako Upravna enota (UE) preselila v kontejnerski objekt, zgrajen na zemljišču nad zaklonišči. Občinske službe so ostale v upravni stavbi, ki ima ves čas pečat »nevarne stavbe«. »Uporabljajmo prostore v pritličju, prvem in delno drugem nadstropju, del drugega in celotno tretje nadstropje je prazno. Po rekonstrukciji Kulturnega doma se je v pritličje preselila tudi Krajevna skupnost Šmarje pri Jelšah.

Polovica stavbe je prazna,« pojasnjuje Zlatka Pilko, v. d. tajnika Občine Šmarje pri Jelšah.

Lanskega avgusta je Občina Šmarje pri Jelšah s pogodbo brezplačno prenesla v državno last 800 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v poslovni stavbi Aškerčev trg 11, kjer imata svoje prostore tudi policija in sodišče. Z dnem podpisa pogodbe je prevzemnik prostorov prevzel vse stroške upravljanja in vzdrževanja ter se zavezal k ureditvi prostorov in preselitvi Upravne enote do marca 2015. Do preselitve UE ni prišlo. Pilkova pove, da jih je aprila letos Ministrstvo za javno upravo zaprosilo za podaljšanje stavbne pravice do konca leta 2015, s pojasnilom, da prostori v stavbi Aškerčev trg 11 še niso pripravljeni za selitev in zaradi kadrovskih težav na ministrstvu.

ODLOČITEV O IZSELITVI

Občina je pri ZAG-u ponovno naročila kontrolne meritve razpok in posedkov.

Marca letos so izvedli četrto kontrolno meritev posedkov in peto kontrolno

Na osnovi poročila ZAG se je Ministrstvo za javno upravo odločilo, da je potrebno delavce UE iz »nevarne upravne stavbe«

meritev razpok. Po besedah Pilkove se je v zadnjih petih letih neenakomerno posedanje stavbe nadaljevalo, kar je povzročilo dodatne nagibe stavbe. V poročilu je ZAG opozoril na izjemno resnost stanja in povečano potrebo po takojšnjem ukrepanju. Po večletnih neuspešnih poskusih bo treba najti trajno rešitev za zagotovitev prostorskih pogojev za delo občinske uprave. Ocenjeno je, da bi bila sanacija obstoječe stavbe mogoča, vendar izjemno draga. Pilkova pojasni, da bi bilo treba ob sanaciji izprazniti obstoječo občinsko stavbo, po sanaciji pa bi še vedno ostala nagnjena. »Najcenejša in najbolj hitra rešitev problema je možna z izgradnjo nove občinske stavbe na mestu, kjer stoji kontejnerski kompleks po odstranitvi.« Občinski svet je na majski seji sprejel sklep, da se takoj pristopi k pridobivanju idejne zasnove za novo občinsko nič energijsko stavbo v velikosti med 700 in 800 m2. Primerjalno pa se pripravi tudi varianta umestitve prostorov za delo občinske uprave v Šmarskem hramu. Stara občinska stavba bo po zagotovitvi novih prostorov porušena, na istem mestu bi bila zgrajena parkirišča, ki jih v Šmarju še vedno primanjkuje, še posebej ob upravnih stavbah. (JL)

NEOBETAVNE NOVE MERITVE

11

OBČINSKE VESTI

DO LETA 2017 NUJNA UREDITEV KOMUNALNIH ODPADNIH VODA

Občinske uprave imajo na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pred seboj strogo zahtevo, ki jim jo predpisuje Evropska unija: naj se do konca leta 2017 ustrezno uredi odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na območju celotne Slovenije. Šmarska občina je že prestopila k ureditvi območja poselitve (aglomeracije) na območju Mestinja, medtem ko mora urediti še kanalizacijske sisteme in čistilne naprave (ČN) na območju naselij Grobelno in Šentvid.

je populacijska enota/prebivalec). Na občini so pojasnili, da projekt v tej fazi predvideva 51 hišnih priključkov, ki se bodo lahko priključili na kanal in opustili greznice po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

Gradbena dela na kanalizacijski mreži, razen hišnih priključkov, so v glavnem že kočana. Objekt čistilne naprave je pokrit, v njem se že izvajajo zaključna gradbena dela in začenja namestitev strojne opreme.

SUBVENCIJE ZA MALE ČN

Opomniti velja, da morajo na območjih poselitve, katera niso predvidena, da se jih opremi z javno kanalizacijo za odpadno komunalno vodo, lastniki objektov na svoje stroške urediti čiščenje na mali komunalni

čistilni napravi ali pa zgraditi nepretočno greznico ter njeno vsebino odvažati na ustrezno čistilno napravo. Za lažjo realizacijo bo občina v prihodnjih mesecih objavila javni poziv, kjer boste občani lahko prejeli denarno pomoč za stroške nabave in vgradnje male komunalne čistilne naprave, in sicer do 50 % upravičenih stroškov za nakup in vgradnjo oziroma največ 1.200 evrov na stanovanjski objekt. Pravilnik predvideva sofinanciranje MKČN do 50 PE, kar pomeni, da se na razpis lahko prijavi lastnik individualne stanovanjske stavbe, skupno prijavo pa lahko oddajo lastniki več stanovanjskih objektov.

foto: arhiv ošpj

Ureditev mestinjske čistilne naprave je Občina Šmarje pri Jelšah prijavila na 8. javni poziv za sofinanciranje operacij razvojne prioritete Razvoj regij. Projekt z naslovom Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Mestinje predvideva izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja naselij Mestinje, Laše in Grliče, zbirnega kanala do čistilne naprave in izgradnjo čistilne naprave Mestinje. V vrednosti 1.868.563,00 evrov, kolikor je skupaj vreden projekt, od česar bo 85 % upravičenih stroškov investicije povrnjenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Tako je vključena ureditev kanalizacijskega omrežja v skupni izmeri 4.4 kilometra, medtem ko bo zmogljivost čistilne naprave 1.950 PE (PE

12

OBČINSKE VESTI

VARČNEJŠA ŠOLA NA SLADKI GORI

Konec aprila je Podružnična osnovna šola (POŠ) na Sladki Gori dokončno zasijala v novi, lepši podobi. S pomočjo evropskih sredstev je občina zagotovila energetsko sanacijo šole in jo tako naredila bolj prijazno in varčno. Morda je razlog tudi to, da ima šola po dolgih letih spet oddelke do 4. razreda.

Občina Šmarje pri Jelšah se je s projektom Energetska sanacija Podružnične osnovne šole Sladka Gora uspešno prijavila na javni razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti«.

Damjan Boštjančič, iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti in finance, povzame opravljena dela: »Na POŠ Sladka Gora smo izvedli energetsko sanacijo ovoja stavbe, menjali stavbno pohištvo in uredili okolico objekta.« Na predlog Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine so dodatno

izvedli še obrobo okoli oken in venec v višini etažne plošče ter s tem dodatno polepšali zunanji izgled šole.

Skupna vrednost projekta je bila 113.406 evrov. »Občina je iz lastnih sredstev sofinancirala projekt v višini 41.306 evrov oziroma 36 % vrednosti projekta, za preostalih 64 % vrednosti pa smo uspeli pridobiti evropska sredstva iz Kohezijskega sklada,« pojasni Bostjančič. V skladu z zahtevami iz pogodbe o sofinanciranju pa mora občina v roku dveh let po zaključku projekta doseči prihranek končne energije v višini 46,06 MWh/leto.

NAJUGODNEJŠA PONUDBA ZA NAKUP MALE ČISTILNE NAPRAVE V delavski hranilnici vam ponujamo ugodne kredite za nakup malih čistilnih naprav z naslednjimi pogoji: - doba odplačevanja do 5 let, - znesek kredita do 5.000,00 evrov, - obrestna mera je 6M EURIBOR + 1,50% ali fiksna obrestna mera 2,50% - strošek zavarovanja in odobritve kredita, je odvisen od višine kredita in dobe odplačevanja.

Informativni izračun do 60

SKUPAJ ZA CELOVITO OBNOVO

Da je šola dobila celovito obnovo in izgled, je bilo treba tudi sodelovati. Del sredstev je tako za obnovo namenila tudi OŠ Šmarje pri Jelšah, ki je s pomočjo sredstev amortizacije izvedla popravilo strešne konstrukcije, zamenjavo strešne kritine in žlebov ter uredila prostore nove učilnice.

Osnovna šola je tako vložila skupno še 27.605 evrov sredstev v Podružnično osnovno šolo na Sladki Gori.

mesecev in obrestno mero 6M EURIBOR + 1,50 %:

Znesek

Anuiteta

Strošek odobritve

Strošek zavarovanje

Vodenje

EOM

2.000,00 EUR

36,18 EUR

20,00 EUR

73,81 EUR

1,50 EUR

5,23%

3.000,00 EUR

53,52 EUR

27,30 EUR

109,18 EUR

1,50 EUR

4,59%

4.000,00 EUR

70,85 EUR

36,40 EUR

144,53 EUR

1,50 EUR

4,29%

5.000,00 EUR

88,19 EUR

45,50 EUR

179,91 EUR

1,50 EUR

4,11%

Informativni izračun do

60 mesecev in fiksno obrestno mero 2,50 %:

Znesek

Anuiteta

Strošek odobritve

Strošek zavarovanje

Vodenje

EOM

2.000,00 EUR

37,00 EUR

20,00 EUR

75,48 EUR

1,50 EUR

6,25 %

3.000,00 EUR

54,75 EUR

27,30 EUR

111,69 EUR

1,50 EUR

5,61 %

4.000,00 EUR

72,49 EUR

36,40 EUR

147,88 EUR

1,50 EUR

5,31 %

5.000,00 EUR

90,24 EUR

45,50 EUR

184,09 EUR

1,50 EUR

5,13 %

Efektivna obrestna mera in euribor sta obračunana na dan 1. 6. 2015. Obrestna mera velja za imetnike osebnega računa z rednimi mesečnimi prilivi plače ali pokojnine.

INTERVJU Boris Emeršič, učitelj športa na OŠ Šmarje pri Jelšah in prejemnik občinske plakete

Majhen za košarko, velik za življenje Z iskrivim nasmehom pogleda košarkarsko žogo, jo nekajkrat vrže ob tla in si jo namesti ob bok. Čutiti je, da imata poseben odnos. Nekoč soborca na igrišču, danes skupaj dirigirata simfonijo športa. Šport mu pomeni smisel, srečo, življenje.

Pomeni mu pomoč ob težkih trenutkih in veselje, da se njegovi nekdanji učenci še vedno ukvarjajo z njim. Žal so redki med nami, ki v življenju najdejo svoje pravo poslanstvo. On je eden izmed njih.

Besedilo: Ajda Račečič Fotografije: Marko Samec

14

15

Kdo je vaš življenski vzornik?

Moji vzorniki so bili sprva starši, še posebej moj oče, ki se je v mladosti ukvarjal s športom in predvsem z organizacijo športa.

Neposredno v šport in v poklic, ki ga tako z veseljem opravljam, pa me je vpeljal moj prvi učitelj športne vzgoje in moj veliki vzornik Jaka Rihtarič.

Torej ste se že v osnovni šoli odločili, da želite postati učitelj športa?

Ja, prav imate. Že takrat je začela v meni tleti ta želja. Aktivno sem se ukvarjal s športom, predvsem z igranjem košarke in nogometa, delno tudi z atletiko. Začel sem razmišljati, da bi bil to moj poklic. Željo sem uresničil, ko sem se po končani srednji šoli vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru in jo leta 1985 uspešno zaključil.

V začetku vaše športne kariere ste veliko časa posvetili nogometu, nato pa ste se bolj usmerili in udejstvovali v košarki. Šmarje je majhen kraj. Takrat smo se ukvarjali z vsemi športi, ki so nam jih ponudili. Igrali smo nogomet, ki je kasneje malo zamrl. Potem smo vzljubili košarko, vsi smo jo trenirali in igrali.

Poleg pedagoškega dela vzporedno opravljate tudi delo trenerja.

Delo trenerja sem opravljal zelo dolgo. Zdaj pa sem trener, lahko bi rekli v navednicah, šolskih ekip. V preteklosti sem imel nekaj zdravstvenih težav in se nisem mogel več udejstvovati v tekmovalnem športu. Seveda pa z veseljem delam s šolskimi ekipami in prav z Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah dosegamo odlične rezultate. Me pa veseli, da moje delo v košarkarskem klubu Šmarje pri Jelšah, s katerim sem zelo povezan, zelo uspešno nadaljujejo nekateri moji nekdanji učenci.

Katero vlogo opravljate raje, delo trenerja ali delo pedagoga?

Vzporedno delo pedagoga in trenerja je zelo naporno. Sta vsebini, ki sta si precej podobni in le neko obdobje zdržiš, da greš po službi iz telovadnice ponovno v drugo telovadnico. Tega sem se loteval predvsem v začetku svojega poklicnega dela, z leti pa je to postalo vse bolj naporno. Obveznosti v pedagoškem delu so postajale vedno večje, 16

VSE SE JE IZTEKLO, KAKOR SE JE MORALO. TUDI MOJA BOLEZEN IN VSE POVEZANO Z NJO. pridružile so se jim še težave z zdravjem in moral sem se nečemu odreči. Tako sem se posvetil delu pedagoga.

Se delo pedagoga in trenerja razlikujeta?

Načeloma ni večjih razlik. Šolsko delo zajema vzgojo in s tem poskus navdušiti otroke za šport. Ne delam razlik med športi. Če se otrok odloči za tekmovalni šport, je moja naloga, da ga po svojih najboljših močeh usmerim v šport, ki si ga je izbral. Lahko se pohvalim, da smo na naši šoli imeli nekaj vrhunskih športnikov.

Alpska smučarka Klavdija Seidl se je začela ukvarjati s športom, ki sicer nima tradicije v našem kraju. Seveda je imela veliko pomoč pri svojih starših, ki so ji stali ob strani in ji to omogočili. Mi, na šoli, pa smo ji olajšali del izobraževalnega procesa, da je lahko bila uspešna učenka in uspešna športnica.

Seveda pa je velika razlika med pedagoškim in trenerskim delom. Pri pedagoškem delu navdušujemo, pri trenerskem pa skušamo doseči edini cilj, ki ga imamo in to je čim boljši rezultat.

Na košarkarskem področju ste zelo uspešni. Tri svoje košarkarske ekipe ste pripeljali do naslova ŠKLja, tri do drugega mesta ŠKLja ter nanizali še veliko drugih uspešnih rezultatov.

Vsega tega ne bi bilo, če me skozi mojo kariero učitelja športa in trenerja ne bi spremljali tako čudoviti ljudje, s katerimi smo vse te rezultate dosegli skupaj. En sam človek ne more narediti ničesar. Bili smo entuziasti. Gnala nas je želja in volja, da v tem majhnem prostoru naredimo nekaj velikega. In to nam v letih od 2005 pa do danes zelo dobro uspeva. Osvojili smo skoraj vse, kar se v šolski košarki lahko osvoji. Ne smemo pa pozabiti deklet.

Kolegica Tatjana Kampuš, ki je skoraj pred

dvajsetimi leti začela pri nas delo športne pedagoginje, je vse od začetka s svojimi ekipami dosegala odlične rezultate, jih popeljala v veliko uvrstitev v finale in dosegla mnogo prvih mest.

Otroci iz Šmarja imajo na voljo ogromno različnih športov, pred kratkim so lahko obiskovali tudi tečaj golfa na Jelšingradu.

Zelo mi je žal, da je ta projekt zamrl. Vzroki mi niso znani, so pa verjetno povezani z visokimi vzdrževalnimi stroški. Je pa škoda, da je tako. Mislim, da aktualna politika načrtuje ponovno oživitev tega projekta, kar bi me zelo veselilo. V času delovanja golf igrišča se je veliko otrok navdušilo za ta šport, redno smo jih vodili na vadbišče in užitek je bil videti vse te mlade, kako se navdušujejo nad golfom.

Golf radi igrate še danes. Tudi bolezen vam ni preprečila nadaljnjega športnega udejstvovanja. Kako ste se motivirali, da ste premagali bolezen, ki vas je doletela?

Odgovor je jasen. Največja motivacija je bila delo z mladimi in pa seveda šport sam.

Za svoje težave vem že dolgo časa in šport mi je bil vseskozi v oporo. Pripravljal sem se na težke posege, na transplantacijo ledvic in takrat sem se veliko ukvarjal s smučanjem, predvsem s tekom. Iz te izkušnje sem potegnil nekaj pozitivnega in učence poskušam ozaveščati, kako pomemben je šport, tudi pri preprečevanju bolezni. In če jih prepričamo in pokažemo, da je šport pomemben za zdravje, je to velik uspeh in del učiteljskega poslanstva.

Po premagani bolezni ste tekmovali na svetovnem pervenstu v Franciji. Kakšna je bila vaša izkušnja?

Nikoli se nisem mogel izkazati v vrhunskem

tekmovalnem športu in upal sem, da mi bo to sedaj uspelo. Moji kolegi so me, kljub vedenju, da sem na dializi, spodbujali, da naj tekmujem. Saj se vendar ukvarjam s športom. Bili so tako prepričljivi, da sem se res pri svojih dvainpetdesetih letih udeležil svetovnega prvenstva. Na igrah transplantiranih sem osvojil dve medalji v svoji kategoriji, šestnajstletni fant iz Loč pa je osvojil tri zlate medalje, tudi v svoji kategoriji. Majhna ekipa treh tekmovalcev iz Slovenije ja tako res dosegla velik uspeh.

Posebej ljubo mi je bilo, da so me v Franciji vzpodbujali sodelavci in športni kolegi. Vsi so mi bili v veliko oporo, posebej moram omeniti Darka Pepelnika, ravnatelja OŠ Podčetrtek, s katerim navdušenje do športa gojiva že od srednje šole in športne kolege OŠ Šmarje. Moj uspeh, uresničena želja in njihova podpora bodo za vse večne čase ostali zame nepozabno doživetje.

Ste kdaj imeli možnost postati profesionalni športnik?

Te možnosti ni bilo. Pri košarki sem bil omejen z višino, v nogometu je bilo nekaj uspehov. Dve leti sem bil povabljen kot perspektiven igralec v Rogaško Slatino.

Preživel sem dve čudoviti tekmovalni leti. To je bil tudi vrhunec mojega udejstvovanja. Prednost je imela šola in ostalo je pri željah. Ampak malo sem pa vseeno začutil, kaj tekmovalni šport je.

Imate poleg športa še kakšne druge hobije?

Posebej nekih hobijev nimam. Kuham ravno ne, rad pa postorim kaj okoli hiše. Tudi tek je sedaj tisto kar me zelo sprošča. Po napornem delavniku si vsak dan vzamem uro za tek s svojim zvestim spremljevalecm, mešančom Čokotom. Sem vesel, da nisem vedno sam. Svoj prosti čas pa rad preživim tudi v družbi prijateljev in si ogledam kakšno tekmo. Žal si nisem mogel ogledati finala državnega tekmovanja v košarki ravno zaradi težav z zdravjem.

Sem pa gledal na televiziji in užival, ko sem lahko spremljal svoje učence, jih na daljavo spodbujal in močno stiskal pesti.

Ali se ukvarjate s športom tudi, ko ste na počitnicah?

Vedno, vsak dan. Sploh, ko so se pojavile

manjše težave z boleznijo že 25 let nazaj.

Od takrat je šport na jedilniku vsak dan.

Ste se želeli kdaj ukvarajti tudi s čim drugim, pa ni bilo časa za to?

Moja življenska želja se mi je uresničila.

Vedno sem želel delati v športu. Večkrat pomislim na svoje nakdanje učence, mnogi so danes uspešni v tekmovalnih in rekreativnih športih, ponosen pa sem seveda tudi na vse ostale. Iz naših šolskih klopi prihajajo tudi uspešn pevci, igralci in še mnogi drugi,naj omenim le Majo Slatinšek, Kristijana Gučka in Aljošo Kovačiča. Lahko rečem, da sem zelo srečen človek.

Ali kaj obžalujete v svojem življenju?

Nič. Vse se je izteklo, kakor se je moralo.

Tudi moja bolezen in vse povezano z njo.

Vse to me je okrepilo in mi dalo nekaj pozitivnega. Mnogo stvari prej nisem razumel, sedaj pa jih razumem. Spoznal sem dobrodelnost, uvidel sem, da lahko ljudi neskončno razveseliš s skromnimi sredstvi in dejanji.

Ste zgled vsem občankam in občanom, zato vam občina podeljuje občinsko plaketo. Kako doživljate to priznanje?

Zelo sem presenečen in počaščen. Res ne živim več v Šmarju, vendar sem bil tu rojen, tu delam in vedno ponosno povem, da sem Šmarčan. To mi pomeni izredno veliko priznanje in odgovornost, da tudi v prihodnosti delam dobro. Svoje priznanje pa delim z vsemi svojimi sodelavci. Vsega tega brez njih ne bi bilo.

Kaj bi želeli sporočiti otrokom, staršem, starejšim, našim bralcem, vsem občankam in občanom?

V Šmarju smo res lahko srečni, saj imamo izvrstne možnosti za športno udejstvovanje, kar preseneti marsikoga, ki pride od drugog. Naša lokalna skupnost je vedno stopila skupaj in omogočila otrokom raznovrstne športe, s tem pa tudi zdrav način življenja. Upam, da se bodo ljudje, ki imajo v rokah škarje in platno, tega zavedali tudi v prihodnje. Mi vsi pa smo dolžni otroke iz dneva v dan motivirati in navduševati za šport in živeti polno.

17

OBČINSKE NAGRADE

Zgled in ponos Majhna, raznolika, žlahtna. Lastnosti, s katerimi radi opišemo Slovenijo. Lastnosti, ki veljajo tudi za našo občino. Med nami se skriva veliko uspešnih, strastnih in požrtvovalnih ljudi. Vsako leto občina z veseljem nagradi tiste, ki puščajo velik pečat na nas in naše kraje. Poleg prejemnika občinske plakete Borisa Emeršiča, s katerim smo se pogovarjali v tej številki Jelšinega lista, vam predstavljamo še ostale tri nagrajence.

Besedilo: Ajda Račečič Fotografije: Marko Samec

Stanko Arzenšek. Inovator, ki je iz strugarja postal proizvajalec lastnih strojev in prodajalec po celem svetu. Svetovljan, ki zaprisega na lokalno in slovensko. V podjetju ima zaposlene ljudi iz bližnje okolice. Na obisku pa rad ponudi Donat in Tempel. Je poslovnež, ki obvlada vsak stroj v svoji tovarni, in oče, ki otroka pusti leteti iz gnezda, hkrati pa je najbolj vesel, ker se otroka rada vračata domov.

Občinsko priznanje dobi direktor in lastnik podjetja Strojegradnje SAS. Proizvodnjo je leta 2003 postavil v bivšo brusilnico v Podplatu. Z razpadom Jugoslavije so začeli s proizvodnjo svojih strojev in opreme za obdelavo pločevin oz. kleparskih strojev.

Postali so vodilni proizvajalci na območju bivše Jugoslavije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Njihovi stroji so prisotni tudi v Avstraliji, Rusiji, Turčiji in Saudski Arabiji. Redno se predstavljajo na različnih sejmih ter so sponzorji in donatorji različnim društvom in organizacijam. Je inovator, svetovljan, poslovnež in človek, za katerega smo veseli, da ga imamo v naši občini.

18

Vinko Jagodič. Ni mu težko stopiti v visoko travo. Še sam vpraša, če se pomakne bolj v notranjost travnika, da bi Kristan Vrh v ozadju izgledal še lepši. O njem govori s ponosom. Pohvali delovanje kulturnega in gasilskega društva. Z veseljem opiše razvejanost krajevne skupnosti, pokaže edinstveno hišo iz steklenic in svojo rojstno hišo. Občutek dobim, da pozna vsak grič, polje in drevo. Poleg vseh lepot, ki jih ponuja Kristan Vrh, vidi in opozarja tudi na težave. Predan je kraju in se z vnemo trudi za njegov razvoj.

Priznanje Občine Šmarje pri Jelša dobi, ker deluje v krajevni skupnosti Kristan vrh že več kot 30 let, zadnjih 15 let kot njen predsednik. Sokrajanom zna prisluhniti in jih povezuje med sabo. Stiske in projekte posreduje organom, ki imajo izvršilno moč.

Deluje tudi kot humanitarec. Vsako leto se potrudi, da priskrbi denar za novoletna darila vseh šolskih otrok. Z vztrajnostjo, odločnostjo in pozitivno energijo je zgled vsem občankam in občanom.

PGD Šmarje pri Jelšah. Gasilski dom je odprt, pred domom je parkiran gasilski tovornjak in okoli njega petdeset gasilcev.

Poveljnik Andrej ima vse pod kontrolo.

Otroci se postavijo na gasilski tovornjak in naredijo dve vrsti. Glave iz druge vrste špegajo med rameni spredaj postavljenih kolegov. Dva skočita v košaro, ostali pa se razporedijo pred tovornjak. Disciplina, poslušnost in pripravljenost je sto odstotna.

Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah, ki deluje že 135 let in je osrednje gasilsko društvo v občini, ob občinskem prazniku prejme denarno nagrado. Odlikuje jih neizmerna vnema in požrtvovalnost ter veselje ob pomoči občanom. Svojo pripravljenost so pokazali tudi lansko leto v poplavah ter ob odpravljanju žledoloma. Svoje znanje nesebično prenašajo na mlajše generacije in ohranjajo tradicijo prostovoljstva. Aktivno se udeležujejo tudi tekmovanj, kjer ne mine tekmovanje brez odmevnega rezultata.

Njihovo nesebično delo in medsebojna pomoč sta nepogrešljiva za vse nas.

Stanko Arzenšek

Vinko Jagodič

Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah

19

PISMA IZ SVETA V ŠMARJE

Sledenje sanjam “Kdaj in ali sploh prideš nazaj? Kako dolgo boš pa vztrajala? A poznaš koga tam?

Zakaj pa greš?” je le peščica vprašanj, na katera sem odgovarjala z nevednostjo in nesigurnostjo. Ko me ljudje vprašajo podobna vprašanja danes, so odgovori bolj kompleksni v primerjavi s takratnima “ne vem” in “pojma nimam”.

Pošiljateljica: Maja Slatinšek iz Londona, Velika Britanija

Na novi življenjski poti vztrajam že 7 let. Novih poznanstev in vezi se ne da šteti. Na novo pot so me potisnili pritiski, stanje slovenske glasbene industrije in predvsem tisti notranji, t. i. šesti čut, ki me je spodbujal k novim podvigom in k uresničitvi sanj. Odgovor na prvo vprašanje pa ostaja enako »Ne vem ...«. Novice o menjavi občinskega svéta in gradnji razno raznih nadvozov je sicer lahko spremljati preko spleta, a le takrat, ko sem doma z družino in prijatelji, je čutiti da se vse odvija zelo hitro in precej drastično.

Moji majhni nečaki potrebujejo vedno večja oblačila, prijateljem se odzivam na vabila njihovih porok in jih sprašujem po imenu njihovih prvorojencev; najtežje spremembe pa občutim, ko podzavestno vprašam po ljudeh, ki jih pa žal med nami več ni.

Pogrešam dom, pogrešam družino in prijatelje, pogrešam Bodrišno vas (čeprav tega, ko sem bila doma, nisem tako čutila) vendar še vedno ne vem, kdaj se za vedno vrnem in če sploh se. Lepot, dobrote in prijaznosti naših krajev se vedno znova zavem, ko s sabo na obisk pripeljem kakšnega tujca. Vsak je omamljen od lepot, presenečen nad dobroto in prijaznostjo ljudi ter hvaležen za gostoljubje. In na komentar, kot je »Ne morem verjeti, kje si odraščala in kako lepo je.«, s ponosom odvrnem: »Vem.«

20

Zadnje čase se sveto držim reka “nikoli ne reci nikoli”, a zaenkrat je moj dom tam, kjer lahko neomejeno ustvarjam in cvetim v svojih sposobnostih. In ravno danes sem razmišljala, kako sem pred sedmimi leti igrala pesem “Clocks” doma, v dnevni sobi na moj pianino, včeraj pa sem igrala svojo pesem na pianino, na katerem je pesem “Clocks” nastala. Takrat sem strahoma sanjala, da se bo moja pot razvijala tako, kot se razvija danes – zdaj pa v to pot verjamem brez zadržkov!

Vsem so-vaščanom, so-krajanom in so-občanom, ki me na poti spremljajo, spodbujajo in podpirajo ali pa moje zgodbe sploh ne poznajo, pošiljam lepe pozdrave! Vsem tistim, ki pa morda dvomijo v svoje odločitve in se bojijo sanjati pa sporočam, da se sanje lahko uresničijo – s trudom, pogumom in podporo ljudi, ki izhajajo le iz krajev, kot so naši!

Pozdrav z “otoka”,

TINETOVI RECEPTI

Žar KOLUMNA

Veliko sem razmišljal o receptu tega tromesečja in glede na letni čas in počitnice, ki prihajajo, sem se odločil, da pišem o jedeh z žara. Veliko časa bo za druženje s sosedi, prijatelji in sorodniki in pri vsaki dobri besedi zelo prija dati še nekaj v usta. To so besede moje babice, ki pa so se izkazale za zelo resnične.

čebulo, iztisnil sok česna, malo peteršilja in začimbe po okusu. Nikoli ni pozabil na mleto rdečo papriko.

Še danes, kljub temu, da to seveda ni bila njegova poklicna usmeritev, imam svojega očeta za največjega mojstra žara. Zagotovo mu je bil pri peki marsikdo kos, ampak zame je bil najboljši. Oče in kuhar.

Nedeljsko akcijo, kakor smo jo z nasmehom imenovali, smo začeli že zgodaj zjutraj. Na vrt in teraso smo znosili mize, stole, mama je kljub negodovanju morala iz omare vzeti najlepše bele prte, za dekoracijo miz pa je bila zadolžena moja sestra, ki ji je to šlo res dobro od rok.

Za piko na i je na domačem vrtu utrgala najlepše rože in s tem tvegala mamino zamero. Ampak se je splačalo.

Priprave za dobro nedeljsko kosilo so se pričele že v začetku tedna. Prve dni smo porabili za dogovarjanje s sosedi, kdaj ima kdo sploh čas in v kakšnem številu se bodo pojedine sploh udeležili.

V petek se je oče odpravil po nakupih in v razbeljenem prtljažniku starega fičota so se znašle svinjske ribice, kotleti, vratovina in mleto meso. Zelenjavo in “novi” krompirček pa smo nabrali kar na domačem vrtu. V soboto smo pripravili marinado, kamor smo vložili meso, ki je moralo do nedelje počivati. Naredili pa smo jo tako, da smo kotlete, vratovino in svinjsko ribico začinili s soljo, poprom, lovorjevim listom, česnom, čebulo in vse skupaj obilno prelili z jedilnim oljem.

Poleg tega mesa je na žaru odlična tudi pljučna pečenka, še boljša je, če več dni počiva v olju. Tudi zmes za čevapčiče in pleskavico je oče naredil že v soboto. V mleto meso je dodal na drobno nasekljano

Sosedi so začeli prihajati ob točno dogovorjenem času in pojedina se je začela. Oče je ponosno nosil na mizo jedi, za katere je moral žar zakuriti kar kakšni dve uri pred peko, saj mora za pečenje ostati še samo žerjavica, ravno prav dovolj močna, in ravno dovolj je mora biti.

Najbolje, kar pomnim, pa je oče pripravil v veliki okrogli posodi, ki je imela malo privzdignjen zgornji rob. Na robu je veselo obračal kotlete in najboljše je bilo to, da se je maščoba stekala na dno, kjer je prepražil čebulo, česen, zeleno papriko, paradižnik in melancane. Ti so dali jedi poseben okus, njihova količina pa je še danes zame skrivnost. Kadarkoli smo namreč kasneje pripravljali to omako, nikoli več ni bila tako odlična. Pečen krompir je bila mamina naloga. Vedno je malo zamudila s peko in s tem sprožila salve smeha ob serviranju. Pojedini smo obvezno dodali še paradižnikovo in kumarično solato.

Med veselim okušanjem in cmokanjem smo si sosedje povedali, kar se je zgodilo novega, obnovili, kar je bilo starega, se potožili drug drugemu in delali načrte za prihodnost. Mi, otroci, smo nosili na mizo pijačo, saj smo vedeli, da je količina pijače sorazmerna s časom, ki ga bomo preživeli skupaj.

Večer je vedno prišel prehitro, kljub temu, da smo bili v tistih časih sosedje še veliko skupaj. To so bili časi, ko ti je bil sosed najboljši prijatelj in najljubši sorodnik.

Kljub vsemu pa smo uspeli obdržati neko distanco in pregovor, da najboljše sosede naredijo najboljše ograje, takrat ni veljal.

Spet se približuje poletje in spet se bo po naseljih vil zapeljiv vonj po pečenem mesu in zelenjavi. Tudi sam bom večkrat zakuril ogenj, pripravil meso, zelenjavo in narezal melancane. Toda žal, nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Nikoli več ne bom okusil tistega zapeljivo pristnega okusa po nekdanjih časih in po nekdanjih sosedih. Nikdar več ne bo nobena roža z maminega vrta utrgana z istim nasmehom in nikdar več ne bo nobena prepozna peka krompirja doživela takšnega smeha.

Zato, ker njega ni več. Mojega očeta.

Lepo se imejte v teh poletnih dneh, vzemite si čas zase in drug za drugega. In vzemite si čas za druženje. Toliko sem pa že star, da vem, da samo to šteje!

21

NAPOVEDNIK DOGODKOV junij 3./7.

VES DAN X. slikarska kolonija Zibika - Tinsko

6./7.

VES DAN Poletna šola interpretacije dediščine

6.

7.

17.

17:00 Predstavitev raziskovalnih nalog in sprejem najboljših učencev

18.

19:30 Sladka 80-ta z Big bandom Šmarje pri Jelšah

19.

17:00 Prvenstvo v namiznem tenisu

9:00 Družinski kolesarski maraton

20.

14:00 Šaljive kmečke igre

12.

10:00 - 17:00 Dan odprtih vrat Čebelarske družine Šmarje pri Jelšah šmarje pri jelšah, čebelarski dom, za osnovno šolo 17:00 Odprto prvenstvo v streljanju z ZP šmarje pri jelšah, pivovarna lipnik

21.

13.

20:00 30. meddruštveno tekmovanje za memorial Štefana Krumpaka

14.

15.

9:00 14. tradicionalni turnir v malem nogometu za starejše dečke do vključno 15 let, za predhodni pokal občine Šmarje pri Jelšah mestinje, igrišče pri poš

16.

22

26.

27.

šmarje pri jelšah

šmarje pri jelšah

20:00 Rokovo poletje 2015, Ljubljanski madrigalisti, koncert umetnih, zborovskih in ljudskih pesmi, umetniški vodja Primož Malavašič cerkev sv. roka 9:00 Od gorce do gorce sladka gora

osnovna šola šmarje pri jelšah

šentvid

10:00 Odprtje pločnika ob Kolodvorski cesti

18:00 Turnir trojk za memorial Janeza Lomška

16:00 Turnir v malem nogometu na odboj

11:30 Tradicionalno žegnanje konj na Vidovo nedeljo, Dan odprtih vrat konjeniškega društv v Sp. Selcah

kulturni dom šmarje pri jelšah

muzej šmarskega baroka

10:00 Pohod po obronkih Tinskega

pgd sveti štefan

18:00 Zaključni koncert učencev GŠ Rogaška Slatina, podružnica Šmarje

športni park vodenovo

25.

dom upokojencev šmarje pri jelšah

pgd sveti štefan

13:00 Srečanje vaščanov in šaljive igre 18:00 Otvoritev Muzeja šmarskega baroka

9:30 Moštveni šahovski turnir 16:00 17. pionirsko tekmovanje za pokal KS Sv. Štefan

jelšingrad

23.

kulturni dom šmarje pri jelšah

atrij muzeja šmarskega baroka

ribnik v zadržah

21:00 Stand up z Juretom Godlerjem, Tilnom Artačem, Urošem Kuzmanom, Sašom Staretom in Alešem Novakom

18:00 Oktet 9, Na pragu svobode 19:30 Zaključni koncert kitaristke Mance Schmid z gosti

7:00 Odprto tekmovanje v lovu rib s plovcem za Pokal Občine ŠPJ

šmarje pri jelšah

sladka gora

19:00 Zaključek X. slikarske kolonije Zibika - Tinsko tinsko, cerkev sv. ane

19:30 Letni koncert Okteta Zibika z gosti tinsko, cerkev sv. ane

15:00 Ekipni turnir v balinanju

trg pred kulturnim domom

16:00 Ogled del in srečanje z ustvarjalci X. slikarske kolonije Zibika Tinsko, tinsko, večnamenski dom

šmarje pri jelšah

kulturni dom šmarje pri jelšah

muzej šmarskega baroka

trg pred kulturnim domom

trg pred kulturnim domom

19:00 Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah

tinsko

8:00 - 11:00 Praznična kmečka tržnica

kulturni dom šmarje pri jelšah

28.

30.

19:00 Koncert MePZ Obalca iz Kopra, umetniška vodja Sonja Mezgec cerkev sv. roka 13:30 Turnir trojk mešano (2+1) v odbojki na mivki sladka gora

18:00 Slovesnost ob zaključku projekta Vodooskrba v porečju Sotle vodohran v gozdu nad anderluhom, šmarje pri jelšah

3.

4.

5.

9.

11.

25.

julij 20:00 Festival Pranger; branje pesnic in pesnikov ter prevajalk in prevajalcev v španščino atrij muzeja šmarskega baroka

13:00 13. turnir v odbojki na mivki za pokal Jakoba Šketa mestinje, igrišče pri poš 17:00 14. dan na kolesu (Mestinje - Stoperce oz. Dolina Winettu Mestinje), dom gasilcev in krajanov, mestinje 20:00 2. Pop Rok akapela festival atrij muzeja šmarskega baroka

20:00 Tradicionalno tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah in veselica z ansamblom Pogum 14:00 Tekmovanje v kuhanju enolončnice v kotlu sladka gora

20:00 Rokovo poletje 2015, Večer tangov, Juan Vasle basbariton, Ivan Vombergar - klavir cerkev sv. roka

avgust 2.

15.

16.

21.

23.

28.

10:00 Šmarski kolesarski maraton 13:00 Romarski shod na praznik Marijinega vnebovzetja in godu sv. Roka, cerkev sv. roka 18:00 Romarski shod na praznik Marijinega vnebovzetja in godu sv. Roka, cerkev sv. roka 19:00 Rokovo poletje 2015, Koncert vokalne skupine Glasovir iz Šentjurja, umetniška vodja Simona Zdolšek cerkev sv. roka 15:00 21. Jernejeva nedelja s tradicionalno “kravjo ruleto” zibika

16:00 Zaključek poletja, zabava za vse generacije sladka gora

FOTO GRAF SKI natečaj

Kako bi le kamenje, trdo in brezsrčno, moglo rasti? Kako bi le nenaden trk dveh kamnov ustvaril iskrico? Z vztrajnostjo reke in nenehnim vetrom ljubezni je tudi to mogoče. Po treh razburljivih mesecih prebujanja, rasti smo izmed poslanih fotografij izbrali prispevek Marije Čakš, ki je ob njem zapisala: “Kamenje »raste« tako, da lahko vsakemu nudi zavetje. Tole je zraslo na sotočju reke Soče in Koritnice.”

Naj ne mine dan brez linije, Nulla dies sine linea, je pravil grški slikar Apel, zato uredništvo Jelšinega lista skrbi, da ostanete v fotografskem pogonu. Tokrat naj bo obris starega izkušenega obraza, nežen prehod med poljem pšenice in njivo, arhitekturni oris stavbe ali pa letalo, ki pušča sledi svoje poti visoko nad obzorjem. Ujemite linije.

Priložnost, da ob koncu leta osvojite glavno nagrado, digitalni fotoaparat še ni zamujena, zato pošljite največ tri fotografije v velikosti vsaj 3000 x 2000 px v formatu JPG na elektronski naslov natecaj@jelsinlist.com. V sporočilo pripišite svoje podatke, ime in priimek, naslov fotografije ter kratek opis ujetih motivov. Vaše fotografske interpretacije pričakujemo vse do 20. 8. 2015.

23

24