številka 4 12/2015
NAPOVEDNIK DOGODKOV DECEMBER
19. 20. 21. 25. 26. 26. JANUAR
9. 11. 11. 12. 14. 15. 27. FEBRUAR
2. 5. 18.
9:00 - 12:00 Praznična kmečka tržnica trg pred kulturnim domom
19:00 Z Big bandom & Adamovimi prijatelji obujamo spomine športna dvorana šmarje pri jelšah
17:00 Otvoritev novih prostorov AS sistem d. o. o. as, obrtniška ulica 14, šmarje pri jelšah 17:00 Žive jaslice šmarje pri jelšah
15:00 Božično-novoletni koncert kulturnega društva Sveti Štefan gasilski dom sveti štefan
18:00 Božično-novoletni koncert Društva godbenikov Šmarje pri Jelšah
UREDNIŠTVO
Jelšin list Prešernova ulica 3, 3240 Šmarje pri Jelšah E: info@jelsinlist.com W: www.jelsinlist.com FB: www.facebook.com/jelsinlist GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
Marko Samec
SODELAVCI UREDNIŠTVA
Katja Šket Ajda Račečič Miha Lorenčak Boža Samec Marija Šilec
kulturni dom špj
GRAFIČNO OBLIKOVANJE
SAMINO, www.samino.org 18:00 S pesmijo v čarobno novo leto; Koncert VS Freya, gostje Eurokvintet, spremljava Urša Ketiš, muzej baroka 17:30 Pot k zadovoljstvu (so)bivanja, predavanje dr. Karla Gržana kulturni dom špj
19:30 Čudežna terapija, četrta abonmajska gledališka predstava v izvedbi MGL kulturni dom špj
16:30 Pravljična ura za otroke kulturni dom špj
18:00 Nepal po potresu, potopisno predavanje Mance Čujež kulturni dom špj
20:00 Slovenska literatura od A do Ž, komedija z Ladom Bizovičarjem kulturni dom špj
18:00 Moja samopodoba je moja odločitev, predavanje Saše Einsidler kulturni dom špj
19:30 Iztok Mlakar: Pašjon, peta abonmajska gledališka predstava kulturni dom špj
18:00 Predstavitev knjižnega dela dr. Metode Kemperl; Matej Vrečer, duhovnik, matematik, urar, muzej baroka 19:00 Angelski zvoki, drugi koncert Muzejskega glasbenega abonmaja; Tanja Vogrin, triredna kromatična baročna harfa, muzej baroka
ILUSTRACIJE
Katja Šket TRŽENJE
Prešernova 3, 3240 Šmarje pri Jelšah info@jelsinlist.com NAKLADA
3500 izvodov IZDAJATELJ
SAMINO kreativna produkcija Prešernova ulica 3, Šmarje pri Jelšah Davčna št.: 64225950 www.samino.org Jelšin list je tromesečnik. Vsako gospodinjstvo v občini Šmarje pri Jelšah prejme en izvod revije Jelšin list brezplačno. V kolikor niste iz občine, oziroma bi želeli prejeti več izvodov, lahko kontaktirate uredništvo po zgoraj navedeni elektronski pošti. Izdajanje Jelšinega lista omogoča Občina Šmarje pri Jelšah. OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
Uvodnik Moji prvi spomini na december so risanje pisma dedku Mrazu. Pismo zanj je odnesel Miklavž, neke vrste njegov pismonoša. Pod vplivom pravljic in neobremenjen z realnostjo sem si zaželel zaklad. Zlatniki v lesenem zaboju, tako sem ga videl. Ne spomnim se, kakšna je bila utemeljitev nerealizirane želje vsemogočnega moža, ko na silvestrovo pod jelko ni bilo zaklada. Se pa dobro spomnim, kako smo preživeli večer. Skupaj z družino ob divjačini in kruhovih cmokih na mizi. Ko je vsak upihnil svojo svečko, ki je naznamovala zaključek večerje, sem šele smel v dnevno sobo pod jelko preveriti, če nas je obiskal mož s kučmo in sivo brado. Skozi leta je dedka Mraza nadomestil Božiček. Pisma z risbicami so zamenjali izžrebani listki - vsak izžreba eno osebo v družini, kateri kupi darilo. Za mizo je bil stol manj, prišel pa je čas, ko je stolov za mizo več kot kdajkoli prej. Vsako leto pa je bila na mizi divjačina in kruhovi cmoki. In odpiranje daril po upihu zadnje svečke. Daril pod jelko se še vedno veselim kot otrok. Presenečenja ob odpiranju ter ugotavljanja, kdo je bil moj skriti Božiček in skrivnem opazovanju mojega izžrebanca, ali sem z darilom zadel. Tudi zaradi takšnih čarobnosti je december drugačen od preostalih enajstih časovnih intervalov leta. Nedavno so se me dotaknile besede prijatelja Tineta: “Ni pomembno, kaj boste jedli za božič, pomembno je, da boste skupaj obujali spomine na pretekli čas, na vse dogodke, vesele in žalostne, ki so vas oplemenitili, včasih užalostili in, upam, največkrat razveselili. In spomnite se ob tem tudi ljudi, ki jih ni več med nami, so nas pa v svojem begu skozi čas življenja zaznamovali. Dobro ali slabo. Pomembno je, da so bili.” Čarobnost decembra je največja v tem, da mi dobri možje še vedno, kljub moji starosti, uspejo pričarati pričakovanje in upanje, da me za božično mizo čaka moj zaklad - moja družina. To so tisti zlatniki iz mojega prvega pisma dedku Mrazu.
dr. Marko Samec odgovorni urednik Jelšinega lista
3
S
poštovane občanke in občani, minilo je eno leto mojega mandata županovanja. Ob koncu leta se običajno ozremo nazaj in ugotavljamo, kaj smo v tem letu storili in kaj zamudili, hkrati pa si zastavimo nove naloge. Z veseljem ugotavljam, da smo v preteklem letu skupaj z mojimi sodelavci in mnogimi drugimi uresničili vse in še več, kot smo si zastavili. Naj naštejem samo nekaj pomembnejših projektov, ki smo jih zaključili ali začeli izvajati v tem letu. DELAVSKA HRANILNICA je januarja v Šmarju pri Jelšah odprla svojo poslovno enoto, kjer uspešno deluje občinska blagajna. Ustvarjali smo prispevke za JELŠIN LIST in sofinancirali njegovo izdajo tako, da so ga lahko prejela vsa gospodinjstva v občini 4 x letno brezplačno. Prenovili smo SPLETNO STRAN občine. Zgradili smo ČISTILNO NAPRAVO V MESTINJU in prvo fazo kanalizacije. Izvedli smo ENERGETSKO SANACIJO KNJIŽNICE, veseli smo tudi energetske sanacije dveh stanovanjskih blokov, h kateri so pristopili stanovalci sami in s tem prispevali k lepšemu videzu kraja. Preuredili smo KOLODVORSKO ULICO z izgradnjo nove ceste, kanalizacije, vodovoda in pločnika, izvedli komunalno opremljenost SOSESKE POLJANA in uspešno prodali vse parcele v občinski lasti. Zgradili smo SEMAFOR pri Šmarskem hramu ter uvedli MODRE CONE in ustanovili Medobčinski inšpektorat in redarstvo v okviru Skupnega organa Občin Rogaška Slatina, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Šmarje pri Jelšah, ki ima sedež v Rogaški Slatin. Sanirali smo DVA VEČJA PLAZOVA IN VEČ MANJŠIH, za kar smo pridobili državna sredstva. Sofinancirali smo nakup GASILSKEGA VOZILA PGD Sveti Štefan. Zaključena je prva faza ureditve POKOPALIŠČA SV. ŠTEFAN. Začeli smo z izgradnjo PLOČNIKA BELO IN KOLESARSKE STEZE SPODNJE MESTINJE - do meje z Občino Podčetrtek. Zgradili smo 30 M NADOMESTNE CESTE zaradi ukinitve železniškega prehoda Halarjev hrib skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI). Prav tako smo obnovili in na novo zgradili VEČ CEST po celotni občini. Odprli smo MUZEJ BAROKA in ga prenesli v upravljanje JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Aktivno vodimo postopek izgradnje OSKRBOVANIH STANOVANJ v Šmarju v neposredni bližini Doma upokojencev. Dogovarjamo se za obnovo in določitev vsebin ŠMARSKEGA HRAMA.
Načrti za prihodnje leto: • sprejet je proračun za leto 2016 v prvi obravnavi v višini 10 mio EUR, za investicije predlagamo 3.6 mio EUR; • začeli bomo izdajati občinsko glasilo »Šmarske novice«, predvidoma vsaka dva meseca, ki ga bodo brezplačno prejemala vsa gospodinjstva; • končali bomo izgradnjo pločnika Belo in kolesarske steze Spodnje Mestinje - meja z Občino Podčetrtek; • začeli bomo z izgradnje ceste Mestinje-Lemberg-Nova vas; • načrtujemo obnovo in izgradnjo več odsekov cest po KS-ih; • uredili bomo križišče in železniški prehod Dol-Zibika skupaj z DRSI; • z DRSI se dogovarjamo za izgradnjo pločnika s prehodom za pešce in avtobusne postaje na Halarjevem hribu, pločnika Grobelno-Zadrže in izgradnjo nadhoda od športnega parka do šole; • dokončali bomo projekta Vinska klet v Skazovi hiši in večnamenski objekt na Tinskem; • sofinancirali bomo obnovo cerkve Sv. Pankracija v Lembergu in Sv. Janeza Orehovcu ; • pridobili bomo projektno dokumentacijo za izgradnjo telovadnice pri POŠ Sv. Štefan in idejne projekte za izgradnjo telovadnic pri POŠ Zibika in Mestinje; • v sodelovanju z DRSI bomo pripravili projekte za ureditev prometa v Mestinju in odcepa proti Šmarju; • skupaj z Občino Šentjur bomo pristopili k izdelavi projektov za priključitev naselij Grobelno in Šentvid na čistilno napravo Šentjur; • nadaljevali bomo z aktivnostmi za izgradnjo oskrbovanih stanovanj v Šmarju pri Jelšah in obnovo Šmarskega hrama; • z javno zasebnim partnerstvom bomo vodili postopek izvedbe projekta plinifikacije naselja Šmarje in zamenjave svetilk javne razsvetljave v celotni občini; • še naprej bomo iskali kupca za zemljišča v Jelšingradu in pri Agipu. Smo drzni, zastavljamo si velike cilje, uresničili jih bomo skupaj. Trudimo se, da soustvarjamo takšno občino, v kateri bomo srečni in zadovoljni. Želim vam, da zadnje dni v letu preživite čim lepše v krogu tistih, ki jih imate radi, in da bi v novem letu doživeli čim več takšnih trenutkov, ki se jih boste v prihodnosti z veseljem spominjali.
Stanko Šket župan občine šmarje pri jelšah
4
OBČINSKE VESTI
OTVORITEV ČISTILNE NAPRAVE MESTINJE
POVEZANI ZA TURIZEM Že dolgo razmišljam o možnostih prebujanja turizma v naši občini, in ker se od leta 2013 ukvarjam s sobodajalstvom, so me gosti sami dodatno vzpodbudili k temu razmišljanju. Za oddajanje sob sem se odločila, saj verjamem, da je Šmarje čudovit kraj, okolica idealna za rekreativno pohodništvo, kolesarjenje, morda se spet obudi golf igrišče. Mnogo gostov izrazi željo, da bi radi obiskali kakšno degustacijsko klet v našem vinorodnem okolišu. Z bližnjimi uspešnimi vinogradniki smo se povezali in skupaj razvijamo programe, ki jih lahko ponudimo obiskovalcem naših krajev.
Čistilno napravo so z rezanjem traku slavnostno otvorili prvi mož OKP Bojan Pirš, bivši šmarski župan Jožef Čakš, učenka podružnične šole Mestinje, župan občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket in predsednik uprave družbe ESOTECH Marko Škoberne. (foto: Marko Samec)
Oktobra je v Stranju potekala uradna otvoritev nove čistilne naprave Mestinje. Izbrani izvajalec del, družba ESOTEH d.o.o. iz Velenja, je z izvajanjem del pričel v mesecu novembru 2014, zaključil pa jih je 30. 7. 2015. Za strokovni nadzor nad gradnjo je bdelo podjetje Navor d.o.o. iz Celja, gradnjo pa je spremljal tudi bodoči upravljavec OKP Rogaška Slatina d.o.o. ter podjetje Hidrosvet d.o.o. iz Celja, ki je izvajalo projektantski nadzor. Na slovesnem odprtju sta poleg šmarskega župana Stanka Šketa zbrane nagovorila še predsednik uprave družbe Esotech Marko Škoberne in prvi mož OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., mag. Bojan Pirš. Vsi upajo, da se bo za priklop v kratkem odločilo čim več gospodinjstev, saj bo tako čistilna naprava kar najbolje izkoriščena.
Vrednost celotne investicije je bila 1.854.000,00 EUR, k uspešno zaključeni gradnji pa so prispevala tudi nepovratna sredstva s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj iz naslova »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij« in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, v skupni vrednosti 1,5 mio EUR. Razliko je Občina Šmarje pri Jelšah zagotovila iz občinskega proračuna v letih 2008-2015. Trenutno je na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje možno priključiti 72 objektov, po izgradnji dodatnih kanalov kanalizacijskega omrežja pa bo na čistilno napravo možno priključiti 141 objektov v naseljih Mestinje, Stranje, Grliče in Pijovci. Zdenka Kos
Ampak vino ni edino, kar imamo ponuditi - imamo uspešnega sirarja, čebelarja v povezavi s čili izdelki, proizvajalca eko proizvodov, prečudovit botanični vrt in še in še bi lahko naštevali. Vsled tega je nastala ideja po povezovanju in skupni predstavitvi turistične in kulinarične ponudbe, ki bo kmalu obrodila prve sadove v obliki predstavitvene brošure z informacijami in kontaktnimi podatki ponudnikov. Želimo, da pri nas gosti okusijo in izkusijo pristno, domače ter pridelano z rokami in ljubeznijo. Hkrati želimo ob tem ponuditi tudi priložnost našim podjetnikom, ki gostijo poslovne partnerje iz tujine in drugih krajev Slovenije, da jim popestrijo obisk z lokalno ponudbo naših izdelkov. Naša želja je, da dobi naše Šmarje dušo in uspešno zgodbo, ker verjamem, do jo imamo. Simona Šilec
5
OBISK DEDKA MRAZA V VRTCIH PO KRA JEVNIH SKUPNOSTIH 2. ob 9:00 Šmarje pri Jelšah: ponedeljek, 21.1 Šentvid: sreda 23.12. ob 10:00 Kristan Vrh: četrtek 24.12. ob 8:30 Zibika: četrtek 24.12. ob 10:00 0 Sveti Štefan: četrtek 24.12. ob 11:0 5 10:1 ob 2. 24.1 tek četr e: Mestinj Sladka Gora: četrtek 24.12. ob 8:15
Kratko & jedrnato Št. 46, 19. november 2015
OBUDITEV ŠMARSKEGA HRAM
A
Občina nadaljuje razgovore z DSU, druž bo za svetovanje in upravljanje d.o.o. iz Ljub ljane o možnosti ureditve prostorov za potrebe občinske uprave v obnovljeni stavbi Šmarskega hram a. Z obnovo stavbe bi bilo mogoče zagotoviti 2.80 0 m2 uporabnih površin, občina potrebuje za svoje delo cca 900 m2. DSU vodi razgovore tudi z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve za najem prostorov za potrebe Centra za socialno delo Šma rje pri Jelšah. V interesu občine je, da ta več let propadaj oča stavba v središču Šmarja ponovno zaživi. DSU bo pristopila k morebitnemu naku pu deležev od denacionalizacijskih upravičencev in obnovi celotne stavbe pod pogojem enega ali več naje mnikov ali kupcev za celotni objekt. Kot je znan o je interes za najem ali nakup posameznih ali več prostorov izrazilo že kar nekaj interesentov.
Ljubljana, Dunajska 160 objavlja oglas za
ZBIRANJE INFORMATIVNIH PONUDB ZA NAJEM ALI ODKUP POSLOVNIH PROSTOROV Družba D. S. U. vljudno vabi potencialne interesente za najem ali nakup poslovnih prostorov v prenovljenem objektu ŠMARSKI HRAM, ki se nahaja v samem središču Šmarja pri Jelšah. V objektu, ki bo predvidoma obnovljen do konca leta 2016, bo na razpolago več poslovnih prostorov površine po cca. 50 m2. Namenjeni bodo poslovni, trgovski, gostinski ali drugi dejavnosti. Resni interesenti, ki bodo imeli tudi možnost vplivanja na obnovitev, to je prilagoditev prostorov njihovim potrebam, naj se za dodatne informacije obrnejo na
g. Miloša Mlinariča, tel. 01/ 58 94 860, e-naslov: milos.mlinaric@dsu.si
6
VABILO GOSPODARSTVENIKOM NA PONOVOLETNO SREČANJE
Občina Šmarje pri Jelšah vabi na pon ovoletno srečanje gospodarstvenikov občine, ki bo v mes ecu januarju 2016, o čemer bomo podjetja in podjetnike obveščali po e-pošti. Predvidoma se bo srečanja udeležil tudi predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predstavili bomo razvojne usmeritve občine za leto 2016 in v prihodnjih letih s poudarkom na zago tavljanju pogojev za razvoj gospodarstva v občini in prisluhn ili vašim predlogom in pobudam za nadaljnji razvoj. Podjetja in podjetnike prosimo, da nam na e-naslov obcina@smarje.si sporočijo svoje e-na love za obveščanje o tem dogodku in ostalih dogodkih v obči ni.
IZKUŠNJE STAREJŠIH SO ZAKLADNICA, KI JO DRUŽBA NE SME IZGUBITI
Razmerje med upokojenci in delovno aktivnim prebivalstvom iz leta v leto znižuje. V letu 2009 je bil 1 upokojenec na 1.67 zaposlenega. Predvideva se, da bo v letu 2025 1 upokojenec na 1.13 zaposlenega. Občina Šmarje pri Jelšah se lahko , pohvali s svojim Domom upokojencev eniji ki je med prvimi Domovi v Slov prislužilo državno priznanje za kvaliteto storitev, E –QALIN. Zelo smo hvazležni pomoči krajevne organizacije RK, ki kot humanitarna organizacija nacionalnega pomena, deluje v Šmarju z ustrezno močjo humanosti in resnično izboljšuje jših. življenje ranljivih skupin – tudi stare
Med sprehajanjem po Šmarju si želim oddahniti, spočiti noge, uživati v naravi. Ampak bolj težko, saj ni urejenih parkovnih površin ali vsaj klopc na sicer lepih naravnih in kulturnih danostih. Zato prosim za več klopc na sprehajalnih poteh. Maja
Tea Devin
7
OBČINSKE VESTI
PRORAČUN ZA LETO 2016 Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je na 8. redni seji 9. decembra 2015 opravil prvo obravnavo proračuna Občine Šmarje pri Jelšah za leto 2016 in ga dal v javno obravnavo. Proračun je objavljen na občinski spletni strani. V mesecu decembru ga bodo obravnavali še odbori in komisije. Pripombe na proračun je možno vlagati do 30. decembra. Druga obravnava in sprejem proračuna je predvidena za 21. januar 2016. Proračun je pripravljen v skladu s trenutno veljavno zakonodajo ter na podlagi povprečnine, ki je določena v veljavnem Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2016 in 2017 in znaša 522,00 EUR, kar je enako letu 2015. Povprečnina je osnova za izračun obsega primerne porabe, to pa je obseg sredstev, ki ga občina potrebuje za pokrivanje zakonsko določenih nalog, opredeljenih v Zakonu o lokalni samoupravi. Kot zanimivost: v letu 2011 je poprečnina znašala 554,50 EUR, z letom 2012 pa se je začela vsako leto zniževati. Obseg primerne porabe, ki predstavlja primeren obseg sredstev za financiranje »izvirnih nalog občine«, znaša za našo občino v letu 2016 6.340.100 EUR, kar je 35.300 EUR manj kot v letu 2015 in 386.200 EUR manj kot v letu 2012. Zniževanju zagotovljenih prihodkov pa žal ne sledi zniževanje odhodkov, saj mora občina pokrivati vse zakonske obveznosti, ki jih nalaga država. Tako so se stroški v enakem obdobju kljub varčevanju povišali za 200.000 EUR. Znižujejo se tudi sredstva, ki jih dobimo za izvajanje investicij na področju komunalne infrastrukture. Leta 2012 smo teh sredstev dobili v višini 400.000 EUR, letos samo 109.000 EUR, prihodnje leto pa te prihodke ocenjujemo
8
SKUPNI PRIHODKI PRORAČUNA 10.132.732 €
NEDAVČNI 7%
TRANSFERNI 14 %
na 183.000 EUR. V tako zaostreni finančni situaciji smo v vseh dosedanjih, pa tudi v proračunu za prihodnje leto, uspeli zadržati obstoječi standard na vseh področjih porabe pri večini proračunskih uporabnikov in zagotovili tudi relativno visoka sredstva za investicije. V proračunu za leto 2016 predlagamo 10.132,732 EUR skupnih prihodkov od tega znašajo davčni prihodki (dohodnina za pokrivanje obsega primerne porabe) 6.385.556 EUR, nedavčni prihodki 675.785 EUR, kapitalski prihodki (prodaja premoženja) 1.595.896 EUR in transferni prihodki 1.475.495 EUR. Skupni odhodki proračuna so predlagani v višini 9.827.910 EUR: • 63 % ali 6.166.166 EUR tekoči odhodki in tekoči transferi (ti se povečujejo za 1,3 % glede na lansko leto), • 37 % ali 3.661.744 EUR investicijski odhodki in transferi Presežek prihodkov nad odhodki je planiran v višini 304.822 EUR in se skupaj s prejetimi vračili danih posojil in ostankom sredstev iz preteklih let porabi za odplačilo glavnic kreditov v višini 382.026 EUR. Na dan 31. 12. 2015 znaša dolg Občine Šmarje pri Jelšah 2.200.123 EUR, kar je 210 EUR na prebivalca občine (leta 2014 je znašal 248 EUR na prebivalca). Nove zadolžitve v letu 2016 ne načrtujemo. Zadolženost v naši občini se zmanjšuje, medtem ko se zadolževanje občin v Sloveniji povečuje. Podatki občin, ki jih zbira Ministrstvo za finance, kažejo, da se je obseg njihove skupne zadolženosti v letu 2014 povečal za 7 %, dolg na prebivalca vseh občin je znašal 437 EUR.
KAPITALSKI 16 %
DAVČNI 63 %
Investicije, ki jih načrtujemo v prihodnjem letu, so prikazane v Načrtu razvojnih programov 2016 do 2019. V tem 4-letnem dokumentu je za leto 2016 planiranih skupno 45 investicijskih projektov v skupni vrednosti 3.741.444 EUR, izpostavljamo večje: sofinanciranje nakupa gasilskega vozila Sveti Štefan, podpore za prestrukturiranje kmetijske proizvodnje, nakupi zemljišč, investicije v športne površine, večnamenski objekt Tinsko. Največ investicij je prihodnje leto planiranih za področje okolja in prostora, in sicer kar 2,8 mio EUR, od tega samo za prometno-cestno infrastrukturo 1,8 mio EUR, to so: investicije v vzdrževanje lokalni cest, nadhod športni park-OŠ Šmarje, obnova LC Mestinje-Lemberg-Nova vas, kolesarska steza Dol-meja z občino Podčetrtek, pločnik Belo, rekonstrukcija železniškega prehoda in križišča DolZibika, pločnik Halarjev hrib, pločnik Šentvid-Grobelno, semaforiziran prehod za pešce v Šmarju pri Jelšah, prometna strategija, izgradnja kanalizacij, investicije v čistilne naprave, kanalizacija, investicije v vodooskrbo. Tako kot v letu 2015 pa je realizacija odhodkov, predvsem investicijskih, odvisna od uspešne prodaje občinskega premoženja. Še vedno prodajamo zemljišča v Jelšingradu in pri Agipu. Potrudili se bomo, da bomo proračun realizirali v načrtovani višini, kljub temu, da se znižujejo sredstva za primerno porabo, investicije, ter da še ni nobenih razpisov za pridobitev nepovratnih EU sredstev. Zlatka Pilko
MUZEJ BAROKA
MUZEJ BAROKA V NOVO LETO Z GLASBO Upravljanje Muzeja baroka je avgusta letos prevzel Javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Doslej je muzej obiskalo 528 obiskovalcev, med njimi 203 občani občine Šmarje pri Jelšah, za katere še vedno velja, da za ogled muzeja plačajo simbolično vstopnino 1 €. Prva obiskovalca pa sta bila študenta, ki sta se iz Ljubljane proti domu v Krškem vračala skozi Šmarje, z željo, da si ogledata muzej, o katerem so prav tedaj pisali na spletnem portalu RTV Slovenije. Čeravno je muzej odprt šele dobre štiri mesece, se je v njem že zvrstilo nekaj dogodkov. V sodelovanju z Društvom za razvoj interpretacije dediščine, turizma in umetnosti Legende smo izvedli dve ustvarjalni delavnici. Med krompirjevimi počitnicami otroško, na kateri so otroci izdelovali različne okraske
in spoznavali ornamentiko v baroku, drugo pa v začetku decembra za odrasle. Na tej delavnici smo jim približali pozlato kot eno najpomembnejših tehnik okraševanja v 18. stoletju. 17. decembra pa so se v muzeju zbrali ljubitelji klasične glasbe, na prvem koncertu Muzejskega glasbenega abonmaja z naslovom Božična klasika. Tudi v novem letu bo v muzeju najprej zazvenela glasba. Odmev božiča bodo pričarali pevci VS Freya. Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravljamo zanimiv pogovorni večer z dr. Metodo Kemperl, avtorico knjižnega dela o Mateju Vrečerju, duhovniku, matematiku, urarju, v katerem bomo oživili duha 18. stoletja, se preselili v čas nastanka naše Kalvarije, predvsem pa osvetlili življenje njenega avtorja. Od februarja do aprila se bodo v sodelovanju z Glasbeno šolo Rogaška Slatina, podružnico Šmarje pri Jelšah, v muzeju zvrstile še tri abonmajske glasbene poslastice, skrite pod naslovi: Angelski zvoki, Od klasike do tanga in Citrarska fantazija. Ob koncu leta je bil izdan tudi koledar z ustrojem novega leta 2016. Kupite ga lahko v knjižnici Šmarje ali v muzeju baroka po simbolični ceni pet evrov. Proračun Občine Šmarje pri Jelšah tudi v novem letu 2016 predvideva sredstva za nadaljnjo ureditev muzeja. Muzej baroka Šmarje pri Jelšah bomo uradno odprli spomladi prihodnje leto. Vlasta Kramperšek Šuc
9
OBČINSKE VESTI
OSKRBOVANA STANOVANJA V ŠMARJU PRI JELŠAH Občina je lastnica zemljišč in »Lorgerjeve domačije« v neposredni bližini Doma upokojencev in Kulturnega doma. Po večletnih pripravah je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 17. 7. 2014 sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo oskrbovanih stanovanj na območju Lorgerjeve domačije (Ur. list RS št 59 dne 1. 8. 2014). Odlok določa območje podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev. Podroben načrt, ki je priloga odloka, je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje na podlagi variante Idejne zasnove, ki je bila izbrana od treh pripravljenih variant. Izdelalo jo je podjetje API ARHITEKTI iz Ljubljane.
Predvideva se izvedba projekta izgradnje oskrbovanih stanovanj v Šmarju pri Jelšah po modelu javno zasebnega partnerstva. Z novozgrajenim objektom, v velikosti 5.824 m² notranjih površin in 4.800 m² zunanjih površin (skupaj 10.624 m²), bi pridobilI 87 enot oskrbovanih stanovanj (123 postelj) dveh velikosti, eno- in dvo- posteljnih, za uporabo (najem/nakup) starejše populacije občanov in drugih starejših prebivalcev širšega območja, ki bi želeli na starost bivati v oskrbovanih stanovanjih v Šmarju pri Jelšah. Izgradnja je predvidena v treh fazah z pričetkom v letu 2016, dokončana pa bi bila v letu 2023. V prvi fazi bo izvedena regulacija in prestavitev potoka, izgradnja prostorov dnevnega ali medgeneracijskega centra, zgrajenih bo 21 stanovanj (9 dovoposteljnih in 12 enoposteljnih). S tem bo zagotovljeno bivanje in možna tudi oskrba za 30 starejših oseb. V prvi fazi bo urejenih skupno 1.859 m2 notranjih površin in 1.532 m2 zunanjih površin.
Oskrbovana stanovanja bodo locirana v neposredni bližini Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki bo tudi lahko nudil oskrbo in pomoč stanovalcem. (foto: Marko Samec) 10
V drugi fazi je predvidena izgradnja 36 stanovanj (21 dvoposteljnih in 15 enoposteljnih), v tretji fazi pa še izgradnja 30 stanovanj (6 x dvoposteljnih in 24 enoposteljnih) Stanovanja so locirana v neposredni bližini Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki bo tudi lahko nudil oskrbo in pomoč stanovalcem. V sklopu projekta je mogoča dodatna ureditev dnevnega ali medgeneracijskega centra. V dnevnem ali medgeneracijskem centru bi lahko zadovoljili svoje interese in pričakovanja tako prebivalci, ki bodo dnevno prihajali v ta center, kot tudi tisti, ki bodo na tej lokaciji bivali vsak dan. V dnevnem ali medgeneracijskem centru bi se lahko zagotavljala jedilnica z manjšo razdelitveno kuhinjo, prostori za različne prostočasne dejavnosti obiskovalcev ter ostali spremljajoči prostori, ki zagotavljajo storitvene dejavnosti vezane na potrebe oskrbovancev in stanovalcev Doma upokojencev. Predvidena je še izgradnja dodatnih parkirnih mest za avtomobile (tudi za invalide), ureditev zunanjih in zelenih površin, prestavitev in regulacija struge potoka, ureditev območij za zunanjo rekreacijo, balinišča, sprehajalnih poti, postavitev klopi za počitek, ureditev jezu, brvi čez potok, ureditev javne razsvetljave ipd. Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je na seji 29. julija 2015 sprejel Oceno možnosti javno-zasebnega partnerstva, ki je izdelana za namen presoje ali je naveden investicijski projekt izvedljiv v okviru javno-zasebnega partnerstva oz. kateri od modelov javno-zasebnega partnerstva je glede na značaj ter finančne in ekonomske lastnosti investicije najprimernejši. Gre za
foto: RA Sotla
Občina Šmarje pri Jelšah je letos začela z aktivnostmi za izvedbo projekta »Izgradnja oskrbovanih stanovanj v Šmarju pri Jelšah«.
87
oskbovanih stanovanj
123 postelj
5.900.000
€ ocenjena vrednost investicije obsežen dokument na 100 straneh, ki je v celoti objavljen na spletni strani občine Šmarje pri Jelšah pod rubriko »življenje in delo v občini«. Sprejel je tudi Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta oskrbovana stanovanja v Šmarju pri Jelšah, ki primarno ureja ugotovitev javnega interesa za sklenitev javnozasebnega partnerstva, predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine posameznega razmerja javno-zasebnega partnerstva. Ocenjena vrednost investicije javnega in zasebnega partnerja po tekočih cenah znaša 5.915.870 EUR, vložek javnega partnerjaobčine je ocenjen na 447.097 EUR (zemljišče, OPPN, komunalni prispevek), vložek zasebnega partnerja pa na 5.468.773 EUR. Na podlagi javnega razpisa za izbiro izvajalca, smo izbrali zasebnega partnerja v tem projektu, ki je bil edini ponudnik. To je podjetje GIC GRADNJE, gradbeništvo, izvajanje in inženiring d.o.o. Sv. Florijan, Rogaška Slatina. Trenutno poteka konkurenčni dialog med nami in zasebnim partnerjem. Smo v fazi priprave in podpisa Pogodbe o javnozasebnem partnerstvu, v kateri bodo določene obveznosti javnega in zasebnega partnerja pri vodenju in izvedbi tega za nas izjemno pomembnega projekta. V izvajanje se bomo aktivno vključevali in ga tudi nadzorovali ter javnost sproti seznanjali s potekom projekta. Zlatka Pilko
11
12
INTERVJU Mitja Šket, ravnatelj OŠ Šmarje pri Jelšah
Učiteljski otrok, ki vzgaja in uči za življenje Ravnatelj je šef šole. Je strah in trepet učiteljev in učencev. Po šoli hodi z namrščenim obrazom in roke mu počivajo na hrbtu. Ampak ne na osnovni šoli Šmarje pri Jelšah. Ravnatelj Mitja Šket ima topel odnos do sodelavcev, učenci na hodniku pa k njemu pristopijo z iskrivimi očmi. Po šoli širi radostno vzdušje in sodoben pristop do poučevanja. Med poziranjem pred objektivom se sramežljivo nasmehne. Je človek z bogatimi življenjskimi izkušnjami, ki krmari veliko barko, na kateri smo bili vsi nekoč potniki.
Besedilo: Ajda Račečič Fotografije: Marko Samec
13
Kako je biti ravnatelj?
Biti ravnatelj je težko in odgovorno, ampak tudi zelo lepo delo. Imam stik z učitelji, učenci, starši, z lokalno skupnostjo in občino. Najbolj pomemben pa je po mojem mnenju trikotnik učenec - učitelj - starš.
So starši preveč zaščitniški do svojih otrok?
Imamo primere, ko so starši do svojih otrok preveč zaščintiški, ampak teh ni veliko. Letos smo imeli na šoli primer, kjer je prišlo do nasilja. Bilo me je strah, ker so učenci šli izven šolskega prostora, v gozd. Točno so vedeli, do kam sega šolski prostor, do kod lahko učitelji ukrepamo.Toda kljub temu, da ni šlo za šolski prostor, smo incident uspešno preprečili. Pogovorili smo se z vsemi sodelujočimi in njihovimi starši. Starš je tisti del trikotnika, ki mora biti aktiven. In če imaš na drugi strani starša, potem ni nobenih težav. Tam, kjer pa starš ne sodeluje, je pa zelo težko. Toda probleme je potrebno reševati sproti in si pred njimi ne zatiskati oči. Če ne začneš že pri majhnih težavah, je lahko hitro prepozno.
Bi rekli, da osnovna šola še vzgaja?
Ko smo mi hodili v šolo, se je vedno poudarjalo, da je osnovna šola vzgojno izobraževalni zavod. Mi smo še zmeraj vzgojno izobraževalni zavod, ampak ta vzgoja izginja iz šol. Kljub temu je na naših “podeželskih” šolah vzgoja še vedno cilj. In se še vedno vzgaja otroke. Od pravilne prehrane, spoštovanje hrane pri malici, do spoštljivih medosebnih odnosov. Sami učitelji moramo biti vzor, in ko otroci to vidijo, začutijo kako zelo je to pomembno.
Si pri učnem procesu pomagate s tabličnimi računalniki, telefoni in novimi tehnologijami?
Sem za uporabo tehnologije v učnem procesu in spodbujam sodelavce pri tem. Uporabljamo e-učilnico, interaktivne table, tablice, vse učilnice so opremljene s projektorjem in računalnikom. Spodbujam tudi uporabo mobilnih telefonov. Ampak na žalost se jih uporablja tudi za neprave namene. Zato smo s pričetkom letošnjega šolskega leta prepovedali uporabo mobilnih telefonov. Učenci jih lahko imajo v šolski torbi, toda ugasnjene in jih lahko
14
uporabijo, ko zapustijo šolo. Ker pa so pametni telefoni zelo uporabni, jih učitelji pri določenih dejavnostih uporabljajo, da učenci z njimi naredijo določeno nalogo in to mi je všeč. Ni mi pa všeč zloraba. Uporaba tehnologije petnajst minut šolske ure, za motivacijo, in da se učenci naučijo rokovati s tehnologijo za izobraževalni namen, nato pa učno uro nadajujemo z učbenikom in zvezkom.
Danes se veliko staršev pritožuje nad količino učbenikov in delovnih zvezkov v šolski torbi. Kako rešujete problem težke šolske torbe? V prvem razredu učenci puščajo šolske torbe v šoli. V ponedeljek jih prinesejo in v petek odnesejo domov. Uporabljamo tudi učbenik za na klop, ki ga učenci ne nosijo domov in pri sestavi urnika poskušamo čez celoten teden razporediti predmete, pri katerih učenci potrebujejo manj potrebščin, kot sta športni in likovni pouk. Ne bom pa pozabil mame dvojčkov, ki obiskujeta isti razred in iste predmete. Povedala je, da eden nosi s seboj štirinajst kilogramov težko šolsko torbo, drugi pa šest kilogramov. Torej, za isti pouk več kot dvakrat težja šolska torba. Sam vidim tudi pri svojem sinu, kaj vse nosi v šolo. Mislim, da je šolska torba prenapihnjen problem, ki se ga da rešiti na enostaven način. Nekaj naredi šola, nekaj pa starši s preverjanjem šolskih torb.
Koliko otrok imate sami?
Imam sina in hčero. Sin ima enajst let in obiskuje šesti razred, hčerka pa bo kmalu stara pet let.
Kako pa je obiskovati šolo na kateri je tvoj oče ravantelj?
Tudi sam sem učiteljski otrok, moja mama je bila učiteljica in me je potegnila v učiteljske vode. Nekoč me je učila štirinajst dni in ni mi bilo ravno prijetno. Sem pa srečen, da me sin sprejema takšnega, kot sem. Torej ati, učitelj in ravnatelj. Zelo mi je všeč, da mu to ni v breme, nima pa zaradi tega posebnih privilegijev. Ima pa tudi zelo dobre sošolke in sošolce. Ko me vidijo po hodniku, mu rečejo: “Ati prihaja.” Ne ravnatelj. Sin pa me lepo pozdravi ali pomaha. Všeč mi je odnos, ki je med nama.
Torej vas je mama navdušila nad pedagoškim poklicem in šolo?
Tako je. Mama in pa delo z otroki, ki ga imam zelo rad. Če tega čuta nimaš, nisi za v šolo. Starši pa imajo veliko vlogo pri tem, da otrokom približajo šolo. Sam sem se vedno veselil 5. avgusta, ko je mama dobila plačo in smo odšli z vlakom v Celje v takratno trgovino T po šolske potrebščine. Potem pa smo šli še v nekdanjo pivnico Koper, kjer sva si z bratom privoščila hot dog z dvojno mero gorčice. Tega dogodka sem se vsako leto neznansko veselil in še zdaj se ga rad spominjam.
MOTI ME, DA PRI TEHNIČNEM POUKU UKINJAJO VSE, KAR JE NEVARNO, NA PRIMER DELO S TAPETNIM NOŽEM. Ste zaščitniški starš?
Doma sem zaščitniški. Sem pa tudi tisti, ki postavlja meje. Partnerka jih postavlja malo manj, mi pa ogromno pomaga v življenju. Brez njene pomoči pri selitvi, dveh otrocih in ravnateljevanju ne bi zmogel. Ona je steber in se ji moram zahvaliti za vse.
Kakšno je bilo prvo leto ravnateljevanja? Zelo dinamično. Veliko organizacijskih in finančnih izzivov. Pa tudi zelo težko. Zapustil nas je dolgoletni hišnik, Marko Šket, ki je bil srce naše šole. Še vedno čakamo, kdaj bo prišel po hodniku in kdaj bomo zaslišali njegov glas. Glede Markove izgube sem še toliko bolj čustven zato, ker sva z bratom hitro izgubila starša. Oba sta umrla za rakom. In tudi Marko. To je bil zelo čustven dogodek. Izgubili smo prijatelja in dušo šole. Sem pa zelo ponosen na kolektiv, kako je ravnal ob tem dogodku. Odpovedali smo konferenco in imeli žalno slovestnost, na kateri smo se poslovili od njega.
Ste povezan kolektiv?
Zelo. Kljub šestim podružnicam in razdaljam, ki so med nami. Danes, ko je bilo miklavževanje, sva s pomočnikom obiskala vse podružnice in potrebovala uro in pol, da sva se z učenci in učitelji pogovorila, če so dobili darila ali šibo. Kar se mene tiče, so si vsi zaslužili darila. Smo kvaliteten in odprt kolektiv, ki dobro
sodeluje. Ideje skupaj predebatiramo in realiziramo, kar je zelo pomembno, saj sam ne zmoreš narediti veliko.
Kaj bi spremenili v izobraževalnem sistemu?
Sem naravoslovec in v šolah bi si želel videti več vsebin iz vsakdanjega življenja. Otroci naj bi se učili za življenje. Moti me recimo, da pri tehničnem pouku ukinjajo vse, kar je nevarno, na primer delo s tapetnim nožem. In posledično otroci nimajo več ročnih spretnosti. Na tehničnih dnevih opazimo, da otroci pogrešajo ustvarjalno delo. Ko pa vidim izdelke učencev, na primer vzorec šolske novoletne voščilnice, ki so jo naredili sami, imam občutek, da imamo v otrocih ogromno poteniciala, ki ga ne razvijamo. Želim si, da bi učence učili ne samo zapomnljivega znanja, ampak da jim ponudimo nekaj več. Želel bi si pa tudi, da bi učitelji spet dobili večjo vlogo v družbi. Včasih sta bila na vasi najbolj pomembna župnik in učitelj, danes pa je samo še župnik. Tu bomo morali učitelji strniti vrste in pokazati, da smo pomemben člen, saj vsi zdravniki in vsi odvetniki gredo skozi osnovno šolo.
Kakšni so vaši cilji v tem mandatu ravateljevanja?
Šolo sem prevzel v zelo dobri kondiciji, na zelo dobrih temeljih. Želim jo ohraniti in z mojim prispevkom dvigniti na vseh
področjih. Predvsem vidim priložnost v povezovanju z gospodarstvom. Prioritetno pa želim vzpostaviti optično omrežje na šoli in dvigniti na višji nivo izobraževalno komunikacijsko tehnologijo. Trenutno imamo preslabo internetno povezavo, in ko se vse tablice obesijo na omrežje, le-to ne prenese tolikšne obremenitve.
Kako se sproščate po službi?
Družina mi veliko pomeni in rad preživljam čas s svojo partnerko in otrokoma. Rad opravljam tudi medsosesko delo, kar zelo cenim. Kot tehnični človek kdaj sam kaj zazidam, pobarvam ali naredim kakšen kos pohištva. Rad pa tudi kolesarim in veselim se že smučarske sezone, saj sem aktiven tudi kot učitelj smučanja.
Kje boste praznovali praznike?
Doma z družino in prijatelji. Vsako leto se izmenjujemo, kje in pri komu praznujemo in letos gostujemo pri nas.
Kaj želite sporočiti bralcem ob božično novoletnih praznikih?
Šoli in vsem deležnikom želim dobro sodelovanje še naprej in vedite, da so moja vrata vedno odprta. Bodite odkriti. Meni je tak odnos všeč. Predvsem pa želim vsem, čeprav je obrabljena fraza, veliko zdravja. Zdaj, ko sem starejši, vidim, da je to najbolj pomembno.
15
OBČINSKE VESTI
BOLJ VARNO IN HITREJE PROMETNE NOVOSTI
Slavnostni trak so prerezali župan občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket, minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, vodja projekta pri DRSI Irena Zore Wilenpart, direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko in župan občine Šentjur Marko Diaci (foto: Egon Horvat)
Na območju občine Šmarje pri Jelšah, kot tudi v širšem slovenskem prostoru, je z vidika varnosti železniškega in cestnega prometa še vedno preveč nivojskih prehodov cest preko železniških prog. Vsako tako križanje, četudi je opremljeno s signalno-varnostnimi napravami, predstavlja potencialno nevarnost, povzroča pa tudi neprijetne zastoje v cestnem prometu. Na območju naše občine smo v letošnjem letu na tem področju dosegli kar prelomni napredek.
železnice. Poleg večje varnosti se je skrajšal tudi potovalni čas. Na celotni trasi vzdolž novih prometnih ureditev je zgrajena steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, ki v območju železniške postaje skozi novi podhod prečka dvotirno železniško progo.
NADVOZ GROBELNO
Po preteku poizkusnega obratovanja in izdanem uporabnem dovoljenju, je bila 30. novembra tudi uradna slovesna otvoritev investicije. Slavnostni trak je prerezal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je nadvoz uradno predal namenu.
Največji dosežek zagotovo predstavlja izgradnja nadvoza na Grobelnem. Objekt se po razponu mostne konstrukcije (skoraj 220 m) že uvršča med viadukte in je zelo spremenil podobo naselja. Z izgradnjo viadukta je bil zgrajen tudi 1540 m dolg odsek državne ceste GII-107 in še dober kilometer novih navezovalnih cest na lokalno cestno omrežje, ki se na glavno cesto navezuje v dveh semaforiziranih križiščih, kar zagotavlja varno in udobno vključevanje v cestni promet. Za vse voznike pa je zagotovo največja pridobitev ukinitev kar treh nivojskih prehodov čez
16
Vrednost projekta je znašala skoraj 18 mio EUR. Od tega je kar 13 milijonov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, ostalo pa je zagotovila Republika Slovenija iz lastnega proračuna.
ŠE EN NIVOJSKI PREHOD MANJ
V mesecu novembru pa je bil ukinjen nivojski prehod lokalne ceste čez železnico pred predorom pod Halarjevim hribom. V ta namen je bilo potrebno zgraditi novo nadomestno cesto v dolžini dobrih 280 m. Občina je projektno dokumentacijo zagotovila že v preteklem letu. Letos jeseni
pa smo se z Direkcijo RS za infrastrukturo dogovorili še za sofinanciranje izgradnje. Zahvaljujoč tudi ugodnemu vremenu in razumevanju lastnikov zemljišč, je izbrani izvajalec Janko Orač s. p. vsa dela izvedel v dobrem mesecu dni, tako da sedaj promet že poteka po novi varni cesti brez prečkanja železniških tirov. V sklopu gradnje je bil ukinjen in fizično zaprt tudi nivojski prehod, odstranjena stara cesta, zemljišče pa rekultivirano v travnik. Vrednost del je znašala dobrih 91.000 EUR. Direkcija RS za infrastrukturo bo prispevala dobrih 72.000 EUR, ostalo pa bomo zagotovili iz občinskega proračuna v letu 2016. Stroški projektne dokumentacije, nadzora in zemljišč pa znašajo še dodatnih 15.000 EUR, ki gredo ravno tako v breme občine. Tudi v prihodnjih letih si bomo prizadevali za ukinitev preostalih nivojskih prehodov, saj s tem trajno izboljšujemo varnost tako cestnega, kot železniškega prometa.
PLOČNIK BELO
V mesecu novembru smo pričeli z izgradnjo prepotrebnega pločnika ob glavni cesti G2-107 skozi naselje Belo. Promet pešcev se v območju naselja namreč odvija po bankini ob robu vozišča, nevarnost pa je še toliko večja zaradi gostega tovornega prometa. Pločnik v skupni dolžini 390 m bo zgrajen ob levi in desni strani vozišča do avtobusnih postajališč. Ob pločniku bo zgrajena javna razsvetljava in osvetljen prehod za pešce, opremljen z bičem. Za prečkanje Preloškega potoka bomo zgradili novo brv, na novo pa bosta urejeni tudi obe avtobusni postajališči. V sklopu navedenih ureditev bomo uredili tudi skupni priključek dveh občinskih cest na državno
cesto ter celostno uredili odvodnjavanje pločnika in cestišča. Investicija znaša 235.000 EUR, izvedlo pa jo bo podjetje KOP Brežice d.o.o. Dela bodo zaključena v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo Direkcija RS za infrastrukturo izvedla obljubljeno preplastitev celotnega vozišča na območju novih ureditev.
SEMAFORIZIRAN PREHOD ZA PEŠCE V ŠMARJU
Po večletnem prizadevanju smo v Šmarju vendarle dobili varen prehod za pešce čez državno cesto G2-107. Nov prehod, ki je opremljen s semaforjem, je na lokaciji med župnijsko cerkvijo in nekdanjim Šmarskim hramom. Tukaj je namreč frekvenca pešcev, zlasti otrok, največja. V okviru vzgojnoučnih programov pogosto skupinsko ali posamično obiskujejo prireditve v Kulturnem domu in knjižnici ter hodijo k verouku, ki se od lanskega leta dalje izvaja v stavbi Muzeja baroka. Prehoda so se zelo razveseli tudi številni stanovalci doma upokojencev, za katere je bilo prečkanje s prometom tako obremenjene ceste zelo stresno.
Po ukinitvi nivojskega prehoda čez železnico pred predorom pod Hlarjevim hribom promet že poteka po novi, varnejši cesti. (foto: Občina ŠPJ)
Rekonstrukcija ceste s pločnikom v naselju Belo bo končana v prvi polovici prihodnjega leta. (foto: Občina ŠPJ)
Po izdelavi projekta in pridobitvi potrebnih soglasij je v mesecu novembru dela izvedlo podjetje Elektrosignal d.o.o. iz Celja. Direkcija RS za infrastrukturo bo 21. 12. 2015 izvedla komisijski pregled izvedenih del in prometnih ureditev. V kolikor komisija ne bo ugotovila bistvenih pomanjkljivosti, bo prehod s semaforjem predan v stalno obratovanje. Vse stroške izvedbe v višini 28.000 EUR je pokrila občina iz lastnih proračunskih sredstev. Peter Planinšek
Semaforiziranega prehoda za peščce v Šmarju so se razveselili zlasti otroci, ki v okviru vzgojno-učnih programov pogosto obiskujejo Kulturni dom in knjižnico. (foto: Občina ŠPJ) 17
OBČINSKE VESTI
REDARJI ODSLEJ TUDI V NAŠI OBČINI
ŠE DLJE S KOLESOM
Župani občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje so 1. 12. 2015 podpisali dogovor o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih v organu skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva na območju navedenih občin.
V mesecu oktobru smo pričeli z izgradnjo še manjkajočega dela trase kolesarske steze od naselja Dol pri Pristavi do meje z Občino Podčetrtek.
Organ skupne občinske uprave so navedene občine ustanovile z Odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje (Uradni list RS, št. 87/2015) na podlagi 49. a člena Zakona o lokalni samoupravi in pomeni razširitev delovanja obstoječega Medobčinskega inšpektoratu in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek še na občini Šmarje pri Jelšah in Kozje. Sedež medobčinskega inšpektorata bo še nadalje na Občini Rogaška Slatina, organ skupne občinske uprave pa bo začel delovati s 1. 1. 2016. Zaradi povečanega obsega dela se bo moral skupni organ tudi kadrovsko povečati. Poleg dosedanjega inšpektorja in redarja v obstoječem skupnem organu, se bosta z letom 2016 dodatno zaposlila še en inšpektor in en redar. Pri inšpektorju ne bo šlo za novo zaposlitev, temveč za prerazporeditev obstoječega kadra iz občinske uprave Občine Šmarje pri Jelšah, medtem ko bo za delovno mesto redarja izveden javni natečaj. Medobčinski inšpektorat in redarstvo je skupni prekrškovni organ občinskih uprav omenjenih občin, ki izvaja naloge na podlagi državnih in občinskih predpisov.
18
Občinski redarji opravljajo poleg nalog po določbah Zakona o občinskem redarstvu tudi nadzor Zakona o pravilih cestnega prometa, Zakona o javnem redu in miru ter odlokov občin ustanoviteljic in skrbijo za javno varnost in javni red na območju občin. Občinski redarji so pooblaščene uradne osebe, ki opravljajo naloge po določbah Zakona o občinskem redarstvu in so pristojni, med drugim tudi nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, vključno z nadzorovanjem parkiranja v (brezplačnih) modrih conah. Pristop Občine Šmarje pri Jelšah k skupnemu inšpektoratu in redarstvu ima pomembne finančne prednosti v primerjavi z dosedanjo organizacijo te službe. Po Zakonu o financiranju občin se namreč v tem primeru iz državnega proračuna zagotavljajo občinam dodatna sredstva v višini 50 % odhodkov za financiranje skupnega izvajanja nalog. Vse potrebne informacije, povezane z delovanjem Medobčinskega inšpektorata in redarstva bodo občanom na voljo na spletnih strani Občine Šmarje pri Jelšah, sedežne Občine Rogaška Slatina ter na spletnih straneh ostalih treh občin. Simona Dobnik
foto:
Občina ŠPJ
Dolžina tega dela kolesarske steze znaša 1220 m. Potekala bo v nadaljevanju obstoječe trase steze na levi strani železniške proge Stranje – Imeno. Dela bodo vključevala tudi celovito odvodnjavanje kolesarske steze, ki bo med drugim obsegalo izgradnjo štirih novih propustov fi 120 cm. Izbrani izvajalec, podjetje AGM Nemec d.o.o. iz Laškega, bo z deli zaključil predvidoma v prvi polovici naslednjega leta. Investicija, za katero sredstva v celoti zagotavljamo iz občinskega proračuna, znaša 187.000 EUR. Sočasno bo tudi Občina Podčetrtek na svojem območju zgradila manjkajoči del steze. Z izgradnjo obeh stez bo realizirana kolesarska povezava med Šmarjem in Podčetrtkom, od koder pa je zgrajena tudi že steza do Rogaške Slatine. Peter Planinšek
PRENOVA STARE ŠOLE Že več let Občina po sklopih obnavlja objekt »Staro šolo« v Šmarju pri Jelšah, v katerem se načrtuje ureditev prostorov za medgeneracijsko središče in podjetniški inkubator. V začetku letošnjega leta so bila v pritličju objekta zamenjana okna. Dela je izvajal samostojni podjetnik Uroš Lorenčak iz Lemberga pri Šmarju. Do konca leta bodo zamenjana še vhodna vrata v objekt, ki so že tako dotrajana, da skoraj ne služijo več svojemu namenu. Vrata bo izdelal podjetnik iz Šmarje pri Jelšah, Jurij Strašek s.p.
OBOGATEN ŠPORTNI PARK
Končana so dela zamenjave dotrajane lesene stropne konstrukcije nad I. nadstropjem z armirano-betonsko ploščo, kar bo zagotovilo boljšo statično stabilnost celotnega objekta. Z deli je izbrani izvajalec GIC gradnje d.o.o. pričel v oktobru 2015. Dela so se izvajala po projektih podjetja Studio List d.o.o. in pod nadzorom podjetja Proming d.o.o.. Vrednost navedenih investicijskovzdrževalnih del na objektu »Stara šola« je bila v letošnjem letu 70.000,00 EUR. S sanacijo objekta Občina Šmarje pri Jelšah želi nadaljevati, zato je v proračunu za leto 2016 namenjenih 100.000,00 EUR. V postopku pa je že izbira izvajalca za zvočno sanacijo večnamenske dvorane. Uredili naj bi se prostori v pritličju, nove sanitarije in prostori za podjetniški inkubator. Zdenka Kos Menjava nosilne Sanacija oken v pritličju. plošče. (foto (foto: :Občina ObčinaŠPJ) ŠPJ)
V ograjenem delu športnega parka Šmarje pri Jelšah, kjer je locirano balinišče, nameravamo še do konca leta 2015 postaviti igrala in orodja, namenjena otrokom od 3. leta starosti in tudi odraslim. Postavitev bo zajemala 190 m2 površine, na kateri bo postavljeno kombinirano leseno igralo in “Street workout” orodje. Športne površine bodo dopolnjevale obstoječe asfaltirano košarkarsko in malo nogometno igrišče in predstavljale dodatno možnost preživljanja prostega časa otrok in njihovih družin. Predvideno kombinirano leseno igralo tvorita dva stolpa, ki sta povezana preko lesenega mostu,
naokoli pa ju obkroža še več elementov; lestev, lesene stopnice, plezalna stena z oprimki ter vrvjo, plezalna mrežna lestev, dva tobogana, dvojna gugalnica, otroška piknik mizica s klopema ter razni dodatki. Igralo je opremljeno z barvitima platnenima strehama ter nudi možnost igre tudi do 25 otrok hkrati. Igralo je primerno za otroke od 3. do 12. leta starosti. “Street Workou” enota pa združuje več elementov, ki omogočajo razgibavanje celotnega telesa na eni enoti. Naprava omogoča več vrst vadbe, od dvigovanja trupa in nog, do raztegovanja, visenja ter vaj za trebuh in je primerna za vadbo starejših otrok in odraslih. Investicija z izkopom, postavitvijo igrala in orodij ter nasutjem pranega prodca bo znašala 13.600 EUR. Damjan Boštjančič
19
PISMA IZ SVETA V ŠMARJE Pošiljatelj: Igor Cesarec iz New Yorka
Anekdote iz Velikega jabolka Veliko težje pa se je dotakniti tistih manj otipljivih razlik, kot na primer, kakšna je razlika v ljudeh. Tukaj ne želim spodbujati stereotipov v smislu »Američani so bolj odprti«, temveč bom raje podal nekaj anekdot, ki orišejo utrip življenja ljudi v Velikem jabolku, kakor New Yorku ljubkovalno pravijo nekateri. Ljudje so tukaj veliko bolj dovzetni za drugačnost, pogosto do te mere, da jih nič več ne more presenetiti. Na primer, v predelu Greenwich Village je pogosto mogoče videti možakarja, ki se po ulici sprehaja z mačko na glavi. Pravo, živo mačko, ki se mu kot kučma namesti na glavi, on pa se – meni nič, tebi nič – sprehaja po svojih dnevnih opravkih. New York je tudi mesto bogatih in slavnih ljudi. Ko sem se nekega toplega poletnega večera vračal z večerje v predelu West Village, sem ob majhni trgovini z bižuterijo (ki ima v zadnjem delu tudi studio za tetovaže) opazil skupino ljudi, ki z zanimanjem gleda v trgovino in fotografira s svojimi mobilnimi telefoni. Ko sem jih povprašal, kaj se dogaja, so mi odvrnili, da se notri nahaja znana pevka Rihanna. Lastnik trgovine in njeni varnostniki so dovolili vstop v trgovino tudi javnosti, dokler pevke niso nadlegovali ali pa jo fotografirali. Tako sem vstopil tudi jaz pod pretvezo, da me tisti nakit in tetovaže zanimajo, in tako nakupoval »skupaj« z Rihanno. Opaziti ljudi iz sveta bogatih in slavnih v New Yorku pravzaprav ni redkost. Vendar pa se, žal, v velikih mestih prikaže tudi temna plat ljudi, kot je recimo nasilni kriminal, še posebej v povezavi s strelnim orožjem. Naj omenim, da je New York statistično gledano najbolj varno veliko mesto v ZDA. Prav tako se osebno v mestu nisem nikoli počutil ogroženega. Vendar pa se občasno zgodijo določeni incidenti, ki pustijo grenak priokus. Pred nekaj tedni sem sedel v pisarni in razmišljal, ali naj do konca preberem raziskovalni članek, na katerem sem delal, ali naj odidem domov ter končam z delom tam. Odločil sem se ostati v pisarni, tako da sem se domov odpravil kakšno uro kasneje. Takoj, ko sem izstopil iz postaje podzemne železnice, je glede na število reševalnih in policijskih vozil postalo
20
V več kot enajstih letih bivanja v tujini se je precej pogosto zgodilo, da sem bil vprašan, kakšna je razlika med življenjem v domačem okolju – Šmarju ali Rogaški – in tujini. Ker sem praktično ves čas zdomstva preživel v velikih mestih – prej Londonu, sedaj New Yorku, je odgovor na to vprašanje v marsikaterem pogledu precej preprost, saj imajo večmilijonska mesta zelo specifične lastnosti, Slovenija pa takih mest glede na svojo majhnost ne premore. Enostavno je odgovoriti z “otipljivimi” razlikami: stavbe so večje in višje, imajo podzemno železnico, več je restavracij, muzejev, parkov.
jasno, da se je tam zgodilo nekaj resnega. Izkazalo se je, da je prišlo do strelskega obračuna. Oba ustreljena – eden streljanja ni preživel – sta bila zgolj najstnika, šlo pa naj bi za obračun, ki je sledil nesoglasju med dvema tolpama. Še dodatno pa me je presunilo dejstvo, da je bilo med streljanjem izstreljenih kar 10 nabojev, ki so prosto leteli po okolišu – vse to pa se je dogajalo približno ob 18. uri, torej v vrhuncu večerne konice, ko se ljudje vračajo iz službe. Na srečo je tistih 10 nabojev končalo v okoliških avtomobilih ter stavbah, tako da razen vpletenih v obračun ni bilo dodatnih žrtev. Vendar se vsakdo vpraša: »Kaj pa če«? Tudi sam sem pomislil, da če bi se takrat odločil zapustiti pisarno prej in doma dokončati delo, bi verjetno prišel do izhoda iz postaje ob približno istem času, ko je prišlo do streljanja... V takšnih trenutkih človeka kar malo »stisne« pri srcu, saj se jasno pokaže, da do nasilja lahko pride tudi v soseskah, ki veljajo za varne, in kljub temu da v New Yorku ni enostavno legalno kupiti orožja (v primerjavi z nekaterimi ostalimi predeli ZDA). Življenje v tujini pa pogosto popestrijo tudi »domači« ljudje. Družinski člani in prijatelji s svojim obiskom vedno prinesejo nekaj duha domačnosti. K domačnosti pa pripomore tudi druženje z drugimi Slovenci, ki živijo v tujini, preko katerega posameznik poteši tiste trenutke domotožja, ki se neizbežno pojavijo, tudi če mu življenje v tujini popolnoma ugaja. Pred kratkim je v New Yorku za skupnost Slovencev nastopil Vlado Kreslin na manjšem koncertu. Občutek, ko se v ozadju svetita Times Square in Empire State Building, hkrati pa skupaj s Kreslinom polna dvorana prepeva »Preko Mure, preko Drave«, je neopisljiv... in v takšnih trenutkih se človek zave, da ne glede na razdaljo in čas, dom vedno zaseda posebno mesto v srcu. Ravno zato se vedno z radostjo vračam v domače kraje, še toliko bolj pa v prazničnem času, ko doma vlada neko prav posebno, čarobno vzdušje, ki ga ne premore nobena od svetovnih metropol.
TINETOVI RECEPTI
Božični puding KOLUMNA
Kot otrok sem za božič vznemirjeno pričakoval gospoda s košem daril, kako sedi v svoji kočiji, ki jo vlečejo jelenčki in komaj čaka, da vstopi skozi dimnik naše hiše in mi pod bogato okrašeno jelko nastavi množico daril. Spraševal sem se, kako je mogoče, da ga ogenj ne osmodi in dim ne zaduši na tej njegovi “dimniški poti”. Toda misel na darila je bila močnejša. “Eh, kaj, je pač malo osmojen,” sem si mislil. Božič, čas družine, tihega miru, okraševanja božičnega drevesa s trideset in še več let starimi okraski, ki poletje preživijo na našem podstrešju, čas, ko za božično večerjo vzame žena iz omare najboljši jedilni servis in ko okrasimo mizo z rdečimi okraski, na katerih so z zlatimi črkami napisana naša imena, in me v trenutku, ko jih razvrščam ob krožnikih, stisne do solz, ker moram en obesek vrniti v škatlo, saj nekoga ni več. Za “klasično” božično večerjo je v večini dežel največkrat na mizi svinjetina, pečen piščanec ali puran. Ponekod jedo pred glavno jedjo ribjo juho, vendar to pri nas ni običajno. Je pa zanimivo, da Poljaki jedo božično večerjo, sestavljeno samo iz ribjih jedi in pri vsaki hiši postavijo k jedilni mizi en stol več, kot je gostov. To pa zato, da lahko za praznično mizo posedejo tudi naključnega obiskovalca, oziroma je ta stol na božični večer namenjen brezdomcu ali nekomu, ki je na ta prazničen večer sam. In štejejo si v čast, če ta oseba v resnici pride. V skandinavskih
deželah pa na božični večer jedo zelo znano jed, ki se imenuje Jansonova skušnjava. Bombastičen naslov za zapečen krompir s sardelnimi fileti in čebulo. Na dan božiča v naši hiši po tradiciji kuhamo božični puding. To prijetno navado je v našo družino vpeljala babica, vneta bralka angleških ljubezenskih romanov. Tam namreč velja, da mora gospodinja na sam božič skuhati božični puding. Ampak ne kuha ga sama, puding ji pomagajo kuhati vsi, ki se tisti trenutek znajdejo v hiši. Ko se puding ohladi, pa ga vsi skupaj pojedo. Božični puding izhaja iz Anglije, tam so ga pripravljali že pred mnogo leti. Kot je značilno za vse tradicionalne jedi, tudi za božični puding velja, da zanj ni enotnega in edino pravega recepta, ampak se je receptura spreminjala skozi desetletja, največkrat odvisna od načina življenja. Po prvotnem receptu moramo umešati osem rumenjakov z desetimi dkg sladkorja. Iz osmih beljakov stepemo sneg in mu počasi dodajamo dvajset dkg sladkorja. Rumenjakom nato dodamo vanilin, žlico mleka in 13 dkg moke, ko je vse skupaj umešano, začnemo v zmes počasi dolivati liter vrelega mleka. Vseskozi mešamo, puding mora vreti tri minute in po tem času dodamo žličko ruma ali konjaka, trdno stepen sneg, ter limonino in pomarančno lupino. Postrežemo s stepeno smetano. V izvorni deželi pudinga dodajo še kandirano sadje
(najboljše so češnje), mandlje, obvezno še korinte, to so majhne, temne suhe grozdne jagode brez pečk. Tam kuhajo puding v posebni posodi, imenovani kipnik in ne dodajajo alkohola v zmes, ampak kipnik pokrijejo s cunjo, namočeno v rum. Kot ste lahko prebrali, je puding lahko tudi različno gost. V času vojn so Angleži pripravljali puding že nekaj tednov prej in so ga zaradi transporta na bojišča s podaljšanim kuhanjem naredili gostejšega. Obilno so ga “začinili” z alkoholom in mu s tem podaljšali rok trajanja. Tako so svojim vojakom vsaj na božični večer pričarali ugodje prazničnega doma. Glavna sestavina božičnega pudinga pa naj bo vaša ljubezen, s katero boste pripravile to jed. Ljubezen bo za vašo mizo združila družino, katere vsak njen član ima skozi vse leto tisoč in eno skrb, kako preživeti te, velikokrat turbulentno težke čase.
sestavine
8 jajc 30 dkg sladkorja 13 dkg moke 1 vanilin sladkor 1 liter mleka žlička ruma limonina in pomarančna lupina sladka smetana
+ opcijski dodatki so tudi kandirano sadje, mandlje, korinte
21
OD NAŠIH ŠOLARJEV
SOFIJINA KOLUMNA
Kaj prinašajo dobri možje
Podarim ti
Ker na uredništvu Jelšinega lista sami radi ustvarjamo in eksperimentiramo, smo še posebej veseli, kadar svoje strani napolnimo s svežo vsebino enako mislečih. V četrti številki tako z navdušenjem objavljamo prispevke osnovnošolcev šmarske šole, ki so nastali pod mentorstvom učiteljice Mateje Voh. Smo v adventnem času, času čarobnosti, ko se med nami krepijo vezi prijateljstva in pripadnosti. Dobri možje z raznimi darili v nas pričarajo občutek ljubljenosti. Darila simbolizirajo ljubezen, spoštovanje in uresničenje skritih otroških želja, zapisanih in zaupanih le v pismu Božičku. Božič je čas pričakovanj in ponavljajočega se vprašanja: “Kako dolgo še?” Kako dolgo še, je to čas v pričakovanju božičnega čudeža? Ko krasimo smrekico, nanjo položimo mogoče doma narejene okraske. Tako jo, kot z nevidno tančico, prekrijemo z neprecenljivimi spomini. Ko se osvetli, v srcih začutimo toplino, čutimo, da je za trenutek svet popoln. Decembrski čas je z dobrimi možmi vedno nekaj posebnega. Kako dolgo še? Za vedno! Aleška Voh, 8. b Božič je čas odpuščanja in grajenja mostov do zlomljenih src. Naj toplina božiča najde pot do vsakega osamljenega srca in iz gradov v oblakih naredi topel dom. Če se izgubiš v poteh pustega vsakdana, pojdi tja, kjer se počutiš doma, in ne pozabi, da vse, kar potrebuješ za čaroben božič, sva ti in jaz. Od božiča nočem veliko. Hočem biti le oseba, ki se skriva v meni. Mogoče srečen božič ne pride iz trgovine. Mogoče nekaj pomeni le snežinka na razigranem obrazu in malo več pristne topline. Najboljši način, kako preživeti božič je, da zapoješ iz dna srca s tistimi, ki jih imaš najraje. Božič pomeni mnogo poti, a jaz grem po tisti, s snežinkami postlani, ker vem, da me bodo dobri možje vedno čakali. Antonina Žaberl, 8. e
HAIKUJI Božič je že tu ! Sneg se sveti - je lepo, večerja čaka. Novo leto je, sneg pada, se mu mudi smreka sneg lovi. Maša Krameršek, 9. d Zadela me je! Kepa prav iz tvojih rok. Snežna vojna bo! Kriva je zima! Ta hladna, bela zima! V postelji ždim. Anja Kunej, 9. d 22
ZIMSKA
Medvedi že spe’, ptice na jug odlete’, spet zima je tu. Golo je drevje, pobeljeno gričevje in kepe ledu. Snežak že stoji v roki metlo drži, korenček za nos. Zdaj res je mrzlo, a v srcu toplo, ker zima je tu. Natalija Drame, 9. d
PESEM
Že spim, da prideš, ker če ždim, se skriješ. Prinašaš darila pridnim otrokom, ki čakali te, vso leto so že. Bianca Thieme, 9. d
Hvaležnost za storjeno vse dobro v minulem letu si izkažemo na mnogo načinov. S kakšno drobno pozornostjo ali lepo mislijo. Med darili se znajdejo tudi reči, ki stanejo kak evro več. Končno nastopi veselo jutro odpiranja daril s sijem v očeh. V domovih se razlega veselje in hvaležnost. Tudi takrat, ko na obisk pridejo prijatelji. Lepo je med prazniki, ko se podružimo in si vzamemo čas drug za drugega. Vrnimo se nazaj na veselo pričakovanje praznikov, ki ga vse prevečkrat spremlja občutek tesnobe. Vsak si namreč želi izbrati tisto pravo darilo. Pentlja na njem ni tako pomembna kot sama vsebina. Želja je izbrati darilo, ki bo zanetilo plamen veselja in bo obenem koristno. Le katero izbrati? Razmišljaš, beliš si glavo... Stop. Ustaviš se. Globoko vdihneš in pomisliš. Kaj osebi, ki jo obdaruješ največ pomeni? Kuhanje? Krasno. Pokloniš ji pripomoček za kuhanje in “bon” za skupno kuhanje večerje za obe družini. Sprehodi v naravi? Imenitno. Pokloniš ji skupen pohod na Boč ali Sveti Rok in seveda skupno predpripravo priboljška za na izlet. Tvoja družba? Darilni bon za obiske brez uporabe mobilnega telefona – precej priročno darilo, kajne? Dogodek in občutki ob dogajanju so tisto, ki se nam vtisnejo veliko globje v spomin kot vsi predmeti, ki smo jih kdaj prejeli, nekaj časa uporabljali in na koncu morda celo zavrgli. Življenje je nizanje trenutkov in snovanje spominov. Naj bo leto 2016 obarvano s podarjanjem vas samih, vašega časa in z ustvarjanjem prijetne energije, ki se lahko ustvari le v iskrenem in ljubečem odnosu med dvema osebama. Veliko prijetnih doživetij vam želim!
Epilog Obračate zadnjo stran Jelšinega lista. Jelšin list je bil zasnovan kot revija sofinancirana s strani Občine Šmarje pri Jelšah z namenom obveščati občane o novostih v občini. V reviji smo pisali o občinskem proračunu, investicijah v prometno infrastrukturo, izvajanju sanacij, energetskih prenov ter drugih projektov. Spremljali smo razvoj muzeja baroka in ponudbo nepremičnin v občinski lasti ter prisluhnili pobudam občanov. V letu izhajanja revije, pa je Jelšin list ponudil več kot le informairanje o občinskih vesteh. Vsaka številka je ponudila pogovor s sogovornikom, ki je na svojevrsten način zaznamoval letošnje leto. Tinetovi recepti niso bili le kuharski, ampak tudi življenjski. Ustvarjalne rubrike so dajale izzive, informativni prispevki pa polnili možgane. S pismi iz sveta smo spoznavali nova obzorja. S svojimi mislimi se nam je pridružila Sofija in v zadnji številki tudi učenci šmarske šole. Občina Šmarje pri Jelšah je že sprejela odlok o ustanovitvi lastnega časopisa. Oseba, ki jo bodo zaposlili v ta namen, bo skrbela za promoviranje občine in urejanje novega glasila. Prihodnost Jelšinega lista še ni jasna. Morda pa vas še kdaj preseneti v vašem nabiralniku. Vsekakor pa nam bi bili v veliko pomoč na nadaljni poti vaši odzivi, ki jih lahko sporočite na e-naslov uredništva info@jelsinlist.com. Najlepša hvala vsem, ki ste pripomogli k izdajanju revije. Županu in vsem sodelavcem Občine Šmarje pri Jelšah, sodelavcem uredništva in drugim, ki ste sodelovali pri ustvarjanju revije. In seveda vam, drage bralke in bralci, ki ste nam dajali motivacijo za ustvarjanje Jelšinega lista. Srečno. Ekipa Jelšinega lista
23
24