Številka 2/2011
FEBRUAR AKTUALNO Poslovanje v letu 2010 in poslovni načrt za leto 2011 Poslovanje družbe SŽ - Centralne delavnice Ljubljana d. o. o. je bilo v letu 2010 uspešno. Družba je v letu 2010 ustvarila poslovne prihodke v višini 44.419.981 EUR in poslovne odhodke v višini 44.053.563 EUR ter dosegla pozitiven rezultat iz poslovanja v višini 366.418 EUR. Iz naslova financiranja je bila ustvarjena izguba v višini 320.834 EUR, iz naslova drugih dogodkov pa izguba v višini 766 EUR. Družba je tako ustvarila dobiček v višini 44.818 EUR. V letu 2010 je bilo v družbi zaposlenih povprečno 963 delavcev. Na dan 1. 1. 2010 je bilo zaposlenih 986 delavcev, skozi izvajanje kadrovske sanacije pa je v letu 2010 prenehala zaposlitev 92 delavcem. Na dan 31. 12. 2010 je bilo v družbi zaposlenih 863 delavcev. Za investicijska vlaganja v objekte in nakup nove opreme je družba v letu 2010 namenila 1.569.266 EUR, od tega 888.085 EUR v nakup opreme.
Poslovni načrt družbe za leto 2011 temelji na predpostavkah, da se bo krepil železniški promet v Sloveniji in na celotnem širšem križišču V. in X. koridorja; na nadaljevanju pospešenih trženjskih aktivnosti na tujih trgih; zagotavljanju celovitih storitev po konkurenčnih cenah za vozni park Slovenskih železnic ter na optimizaciji poslovnih procesov in funkcij v podjetju. Med glavnimi poslovnimi cilji v letu 2011 bodo tako: ➔ pozitivno poslovanje in povečanje likvidnosti podjetja, ➔ doseganje poslovnega rezultata v višini 186 TEUR, ➔ povečanje prodaje na tujem trgu za 10 odstotkov, ➔ povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za najmanj 5 odstotnih točk, ➔ doseči 5 % celotne prodaje z novimi proizvodi in storitvami, ➔ izboljšati zadovoljstvo kupcev za 5 odstotnih točk ter ➔ optimizacija in skrajšanje poslovnih procesov: ● skrajšanje stojnih časov za 5 odstotnih točk, ● skrajšanje časa od ponudbe do fakture, ● skrajšanje časov za odpravo reklamacij. Marko Vode
Predstavitev opravljenega dela komisije za inovacije za leto 2010 V našem podjetju že več kot dvajset let poteka sistematično zbiranje, vrednotenje in dokumentiranje ter nagrajevanje inovacij. V ta namen deluje komisija s predstavniki iz vseh proizvodnih enot in uprave SŽCD v sestavi: Jurij Krošelj (Proizvodnja Dobova), Jurij Brodschneider (Proizvodnja Maribor), Vlado Šamprl (Proizvodnja Ptuj), Dušan Rožac (Proizvodnja Divača), Branko Gregorin (Proizvodnja Ljubljana) in Anton Gregorič (uprava). Komisija obravnava inovacijske predloge, jih vrednoti in ažurira Katalog inovacij, kjer se je do 15. januarja 2011 zbralo že 129 inovacij. V letu 2010 je komisija obravnavala 12 prispelih inovacijskih predlogov in jih vse ovrednotila v skladu z veljavnim pravilnikom. Z vsemi avtorji so podpisane pogodbe in nagrade so že ali bodo v kratkem izplačane. V primerjavi s preteklimi leti je bilo obravnavanih inovacij v letu 2010 nekoliko manj. V 2009 in 2008 jih je bilo namreč po 20, v letu 2007 pa 16. Inovacije se pojavljajo na vseh področjih vzdrževanja železniških vozil v našem podjetju.
Inovacije zaposlenih v SŽCD, ki jih je komisija obravnavala v letu 2010 so: Demontaža in montaža selen blokov serije 310
avtorja Nenad Račić in Gabriel Dukarič – Ljubljana
Ureditev mazanja ležaja pogona ventilatorja na D-lok ser. 643
avtorja Marko Hvale in Jože Zidar – Ljubljana
QS – zaščita diesel motorja pred previsokimi vrtljaji
avtorja Peter Martini in Roman Lajh – Maribor
Q0 – rele ozemljitve
avtorja Peter Martini in Roman Lajh – Maribor
Nastavitev osnih obremenitev DMG 813-814 na sami tehtnici
avtor Vinko Burjan – Ptuj
Nož za struženje diskov E-lok serije 541
avtorji Nenad Račić, Anton Armič in Marko Mišič – Ljubljana Nadaljevanje na naslednji strani ...
Priprava za obračanje podstavnih vozičkov serije 312
avtorji Omer Harambašić, Peter Renko, Stanislav Žganec in Ivan Polak – Ljubljana
Naprava za demontažo zobnika serije 643
avtorja Omer Harambašić in Vid Čolić – Ljubljana
Merilo kamnov obese
avtor Mirko Miljević – Dobova
Priprava za varjenje manganske pločevine na potisni čep Y 25
avtor Mirko Miljević – Dobova
Izdelava povišanih podstavnih vozičkov za peskanje podvozja vagonov
avtorja Ivan Kovačič in Roman Bogovič – Dobova
Posodobitev in predelava prenosnice vagonov 35 ton na upravljanje s telekomandami
avtorja Zvonko Vučajnk in Branko Kodrič – Dobova
Naprava za brušenje MG 363
avtor Damjan Zidar – Ljubljana
Po poročilu komisije za inovacije povzela Helena Hostnik
30 let stružnice za struženje kolesnih dvojic brez izgradnje v Mostah 2. februarja 2011 je minilo točno 30 let, odkar smo postružili prvo kolesno dvojico. Ob tej obletnici smo stružnici za struženje kolesnih dvojic brez izgradnje, ki se nahaja v Mostah (Proizvodnja Ljubljana), namenili nekaj besed. Svoje spomine na gradnjo strugarne in vgradnjo stružnice je zapisal g. Karl Kumše, ki je v obdobju gradnje opravljal dela in naloge vodje proizvodnje v CD TOZD Moste. Ker je struženje koles spadalo neposredno pod proizvodnjo, je dobil nalogo priprave in vodenja izgradnje celotnega objekta ter postopka izbora, dobave in vgradnje same stružnice. Vsako železniško vozilo se giblje po tirnicah po kolesih, ki imajo za zagotovitev vodenja vozila po tiru izdelano posebno obliko profila, ki se, zaradi kovinskega trenja med površinami tirnice in kolesa, obrablja. Ko je obraba profila večja od dovoljene, je potrebno profil obnoviti, kar se opravi s struženjem. Vzdrževalne in remontne delavnice, predhodnice današnjih Centralnih delavnic, so bile opremljene s stružnicami za struženje izgrajenih kolesnih dvojic iz lokomotiv ali vagonov. Nova vozila so imela daljše časovne in delovne roke med remonti, zato se je izkazalo, da se profili koles obrabljajo hitreje, kot nastopi pogoj za remont. Zato je bilo potrebno kolesne profile obnavljati med remonti. Obdelava koles z izgrajevanjem je bila časovno zamudna in draga, pomenila pa je tudi dolgo izločitev vozil iz prometa. Spremenjenim potrebam po struženju so se prilagodili tudi izdelovalci stružnic. Tako je bila z novimi dizelskimi lokomotivami v šestdesetih letih prejšnjega stoletja iz ZDA dobavljena tudi stružnica, ali bolje frezalni stroj, ki je prvi v takratni Jugoslaviji obdelal nov kolesni profil na vozilu brez izgradnje kolesnih dvojic iz vozila. Po letu 1970 so podobne stružnice vgradili najprej v Zagrebu in nato še v Sarajevu.
Po reorganizaciji vzdrževanja in ustanovitvi Centralnih delavnic se je večina sprotnega in investicijskega vzdrževanja združila. Tedaj je bila podana osnova tudi za enoten razvoj vzdrževanja in v letu 1976 so se pričeli postopki za izgradnjo strugarne za struženje kolesnih profilov kolesnih dvojic brez izgradnje. Določena je bila strategija razvoja vzdrževalne dejavnosti Centralnih delavnic Ljubljana na lokaciji v Mostah. Lokacija strugarne je bila izbrana vzhodno od prenosnice, v podaljšku vstopnega tira za električne lokomotive v sprotno in investicijsko vzdrževanje. Pred pričetkom postopka nabave je bil usklajen način financiranja in izdelane tehnične zahteve za dobavo glede na tehnične značilnosti voznih sredstev ŽG Ljubljana. Kot najugodnejšega je posebna komisija izbrala nemškega dobavitelja, izkušeno tovarno pri gradnji tovrstnih stružnic – Hegenscheid iz Erkelenza. Vzporedno se je izdelal projekt za objekt strugarne. Projekt je izdelalo takratno železniško Projektivno podjetje Ljubljana, objekt pa gradilo Železniško gradbeno podjetje Ljubljana s podizvajalci. Gradnja se je pričela z zamudo, konec leta 1979 zaradi nerazčiščenih lastniških odnosov parcel na območju predvidene gradnje. Stružnica je bila izdelana, preizkušena in prevzeta v tovarni jeseni 1979, nato so jo razstavili in v zaprtem vagonu pripeljali v Moste pred novim letom 1980. Gradnja hale, vgradnja stružnice in preizkušanje je trajalo do konca januarja 1981, tako da smo prvo kolesno dvojico postružili 2. februarja 1981, na lokomotivi 363-009. Stružnica je po opravljenem tehničnem prevzemu 16. 2. 1981 redno obratovala z doma usposobljenimi strugarji. Po desetih letih delovanja je bil v oktobru 1990 opravljen prvi remont s pomočjo nemških monterjev. V septembru 2001 je bil opravljen drugi remont z domačimi vzdrževalci in storitvami slovenskih podjetij. Stružnica še vedno zagotavlja vse zahteve po struženju koles brez izgradnje, tudi novejših vlečnih vozil kot so elektromotorne garniture 310/316 in 312/317 ter večsistemske električne lokomotive 541. V tridesetih letih je bilo na tej stružnici postruženih natanko 33.288 kolesnih dvojic. Karl Kumše
Gradnja strugarne pred 30 leti.
Fotografija: Karl Kumše
O načrtih in prihodnosti strugarne v Ljubljani je šef Proizvodnje Ljubljana Marjan Kozmus povedal: "Seveda imamo v načrtih za prihodnje investicije tudi stružnico, ki jo v Proizvodnji Ljubljana uporabljamo za struženje kolesnih dvojic vozil Slovenskih železnic. Za celovito vzdrževanje je ta velikega pomena, saj kolesne dvojice lahko pripravimo za nadaljnjo vožnjo na mestu, kjer sicer opravimo vsa vzdrževalna dela na vozilu. Zato načrtujemo celovito obnovo stružnice, ki pa bo velik finančni zalogaj."
Strugarna danes (pred novo zgradbo na Zaloški 219). Fotografija: Helena Hostnik
NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ PROIZVODNJA LJUBLJANA Nove kapacitete za vzdrževanje v Proizvodnji Ljubljana Maja 2008 smo se Proizvodnji Ljubljana v Mostah pridružili sodelavci za vzdrževanje potniških vagonov in servis vlečnih vozil. Naše delovne prostore na železniški postaji v Ljubljani so namreč podrli za potrebe gradnje nove postaje in gospodarskega poslopja z imenom Emonika. 27 zaposlenih je tako svoje delo opravljalo na začasni lokaciji v Obratu 2. Z gradnjo novih poslovnih prostorov ob strugarni, katerih investitor je PE Vleka, smo svoji novi delavnici dobili tudi vzdrževalci potniških vagonov in serviserji. V pritličju nove zgradbe so Centralne delavnice dobile v uporabo dva čisto nova prostora: delavnico za potniške vagone in servisno delavnico za vlečna vozila. Sodobno opremljeni prostori omogočajo kakovostno opravljanje dela s poudarkom na varnosti zaposlenih, za kar je poskrbljeno po najnovejših standardih. Novi delavnici pa nista odlična posodobitev samo zaradi opreme, ampak sta všečni tudi za naše oko; poleg tega pa prijetno delovno okolje za delavce, ki bodo od sedaj naprej delali samo dvoizmensko. Delavnica za potniške vagone ima dva tira s štirimi preizkuševalnimi linijami in priključki za polnjenje baterij. Tam se bodo izvajali redni in izredni pregledi ter popravila. Na posameznem vagonu se bodo lahko opravljali preizkusi visoke napetosti v skladu z UIC-standardi.
Komandni panel za preizkus potniških vagonov
Poleg delavnice za potniške vagone pa bomo uporabljali še servisno delavnico za vlečna vozila, ki je prav tako sodobno opremljena ter prilagojena velikosti in potrebam servisiranih vozil. Tam bo 24-urni servis za vlečna vozila, izvajala se bodo pa tudi manjša popravila, manjši kontrolni pregledi in servisiranje komponent (regeneracija).
Nova delavnica za potniške vagone
Poleg preizkuševalnice so v delavnici tudi: nadzorni prostor, elektro delavnica, strojna delavnica (brušenje, varjenje), prostor za peč za ogrevanje visokonapetostnih rezervnih delov ter prostor predviden za razkuževalnico WC-modulov. Ti prostori so opremljeni s staro opremo, ki smo jo preselili iz začasnega prostora v Obratu 2. Prav tako energetske naprave.
Nova servisna delavnica
Obe delavnici bosta pozimi ogrevani s toplotnimi črpalkami, ki varčujejo z energijo, poleti pa bo vročino blažila klimatska naprava. Tudi tukaj imajo zaposleni garderobo, kopalnico, sanitarije, prostor za dokumentacijo in pisarno. Delavnici smo v uporabo dobili po tehničnem prevzemu, ki je bil 24. januarja, in po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Z delom smo pričeli 4. februarja. Boris Koteski Fotografije: Helena Hostnik
Pa še pogled od zunaj
Poročilo Projekta Proizvodnje Ljubljana 2010 Čeprav so od zadnjega oglašanja ekipe Projekta Proizvodnje Ljubljana 2010 v CD oknu minili že štirje meseci in je bilo vmes kar nekaj praznikov, to ne pomeni, da je projekt ta čas miroval. Slika 1: Prikaz projektov, stran 1/2
Nasprotno, zgodilo se je marsikaj zanimivega. Najboljšo sliko dogajanja lahko vidite že na spodnjih prikazih, kjer so predstavljeni vsi trenutni glavni projekti s svojimi vodji in časovnico.
Slika 2: Prikaz projektov, stran 2/2
Toliko smo se namenili predstaviti za začetek leta, v naslednji številki pa pričakujte več informacij o projektih vzpostavitve kazalnikov uspešnosti in ureditve dostopa delovodij do podatkov. Ekipa Projekta Proizvodnje Ljubljana 2010
Obnova parnega generatorja Ekipa na vzdrževanju parnih vozil se je lotila novega podviga: obnove parnega generatorja, ki skrbi, da parna lokomotiva pridobiva električni tok za razsvetljavo. Takšna obnova se v SŽCD že dolgo ni izvajala. S sodelavci smo se lotili tudi tega projekta – s skrbnostjo in potrpežljivostjo smo generator strokovno obnovili. Zamenjali smo zajeden grafitni ležaj, izdelali nov ventil za avtomatsko regulacijo vrtljajev parne turbine, zamenjali vsa tesnila, izdelali nov čistilni kos in celo izvedli inovacijo pri čistilnem filtru. Sledilo je generalno čiščenje in poliranje delov, fina regulacija parnega regulatorja, menjava olja in preizkus, ki našo parno turbino in parni generator po obnovi z lahkoto obrne na potrebnih 2200 obr/min s pomočjo pare, seveda. Besedilo in fotografije: Marko Hvale Parna turbina
Parni generator pred obnovo ... … in po njej.
PROIZVODNJA PTUJ Obnova kolesnih dvojic za parno lokomotivo 33-037 V Proizvodnji Ptuj smo specializirani za obnovo vseh vrst kolesnih dvojic železniških vozil. Obseg njihove obnove smo zaokrožili v letu 2008, ko smo pričeli z obnovo kolesnih dvojic, opremljenih s kolesnimi obroči – bandaži. Kakršna koli obnova kolesne dvojice zahteva individualni in celovit pristop, ki mora zagotavljati 100 % kakovost opravljenega dela, saj so kolesne dvojice vitalni del železniških vozil, ki omogočajo zanesljivo in varno obratovanje.
lesnega obroča. Veliko ročnega dela pa je bilo potrebno vložiti v zakovanje novega varovalnega obroča.
Glede na ustaljeno prakso in navodila kupcev poseben izziv predstavlja obnova kolesnih dvojic, ki prispejo v zamenjavo kolesnih obročev – bandažev, zlasti takšnih, ki niso standardne. Prav takšne, posebne kolesne dvojice so konec januarja prispele v Proizvodnjo Ptuj: prvi dve od skupno petih kolesnih dvojic največje parne lokomotive P-lok 33-037. V procesu obnove gre za izredno zahteven in težek projekt zaradi izrednih dimenzij: premer tekalnega venca je 1400 mm, teža pogonske kolesne dvojice pa znaša cca. 3300 kg. Zaradi izjemnih gabaritov pride do izraza individualno delo in iznajdljivost posameznih zaposlenih v procesu bandažiranja.
Kovanje novega varovalnega obroča – zakovnega obroča.
Stroje za obdelavo v proizvodnji je bilo potrebno predelati in prilagoditi obdelavi kolesnih dvojic takšnih dimenzij, veliko dela pa smo morali opraviti ročno. Predelati je bilo potrebno stružnico za struženje profilov in izstruženje starega zakovnega obroča ter izdelati priprave za segrevanje in demontiranje ter montiranje ko-
Montaža novega kolesnega obroča – bandaža.
Na fotografiji: Milan Rajh, Branko Fajfar, Aleksander Župevc
Vstavljanje KD v stružnico za izstruženje starega zakovnega obroča Na fotografiji: Branko Fajfar
Na fotografiji: Branko Fajfar
Kljub zahtevnosti obnove kolesnih dvojic za P-lok 33-037 je ekipi, ki jo sestavljajo Branko Fajfar, Jože Rebernik, Aleksander Župevc, Silvo Hauzer, Milan Vidovič in Milan Rajh, uspela obnova prvih dveh kolesnih dvojic. Želimo si, da bi obnova ostalih treh tudi potekala brez težav, ki pa jih, žal, ne moremo predvideti vnaprej.
V Proizvodnji Ptuj smo ponosni, da smo del ekipe, ki skrbi za celovito obnovo muzejskih vagonov v lasti Slovenskih železnic in za obnovo kolesnih dvojic parnih lokomotiv. Besedilo in fotografije: Andrej Arnuga
ZGODILO SE JE Letna skupščina Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Železniška delavnica Dobova Proizvodnja Dobova, 4. februar 2011 V petek, 4. februarja 2011, smo v Proizvodnji Dobova organizirali redno letno skupščino Prostovoljnega industrijskega gasilske-
ga društva Železniška delavnica Dobova. Udeležba na skupščini je bila velika, saj so se je poleg številnih naših članov udeležili tudi gostje iz devetih okoliških prostovoljnih gasilskih društev in predsednik Občinske gasilske zveze gospod Miha Boranič.
V dnevnem redu so bila podana poročila o delu društva v preteklem letu, finančno poročilo za 2010 ter plan dela in finančni plan za leto 2011. Leto 2010 je bilo pestro, saj so se člani našega društva udeležili Skupščine občinske gasilske zveze, svečanosti ob obletnici Gasilske godbe na pihala iz Loč, sektorske gasilske vaje v Gabrju in nudili pomoč ob jesenskih poplavah. Ves čas pa smo preventivno delovali v proizvodnji z namenom, da ne bi prišlo do požara, in vzdrževali gasilsko opremo.
Ob zaključku skupščine je predsednik Občinske gasilske zveze našemu društvu predal Zahvalo v imenu Gasilske zveze Slovenije za pomoč pri reševanju in odstranjevanju posledic ob naravnih nesrečah – poplave jesen 2010. Septembra lani so člani našega gasilskega društva namreč nudili pomoč posameznikom, ki so bili prizadeti v poplavah v okoliških vaseh ob reki Savi in Sotli. S skromnimi sredstvi, ki so nam na voljo, je skupina prostovoljnih gasilcev z dvema motornima črpalkama črpala vodo iz kleti v vaseh Loče in Rigonce. Stroške intervencije je pokrila Občina Brežice, pod pogojem, da je bilo polovico sredstev namensko porabljenih za nakup nove gasilske opreme. Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo obstaja neprekinjeno že 49 let. Ustanovljeno je bilo leta 1962. Tako kot do sedaj, se bomo še naprej trudili in izpolnjevali naše poslanstvo. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Peter Böhm, predsednik PIGD
V Proizvodnji Dobova, stojijo (z leve): Peter Herakovič, Stanko Špiler, Mirko Miljevič, Milan Cirnski in Emil Černelič (poveljnik društva), čepijo (z leve): Robert Vahčič, Anton Deržič in Andrej Krošelj.
OBVESTILA IN NAPOVEDI SŽCD v medijih Ste opazili objavo o SŽCD v prilogi Financ – Železnice? O našem podjetju širimo glas tudi navzven. Trženje kakovostnih in celovitih storitev ter povečevanje ugleda podjetja tako doma kot v tujini podpiramo s spletno stranjo, pa tudi z občasnim oglaševanjem in odnosi z javnostmi. Članek o naši dejavnosti in oglas smo objavili v oglasni prilogi Železnice, 26. januarja 2011. Oglas ste si lahko ogledali tudi v januarski številki Nove proge, celo prilogo Železnice s člankom pa lahko preberete na naši spletni strani. Priloga je dostopna na: http://www.sz-cd.si/sporocila-zajavnost/oglasevali-smo-v-financah. Vabljeni k ogledu! Marketing
CEDEjČEK! CEDEjČKOV mošnjiček je poln – postrezite si! To v času krize ni zanemarljiv podatek! Naj vas ne ovirajo misli o nepomembnosti vaše drobne zamisli! Na plano z njo – za izpolnitev prijave boste potrebovali le par minut – »keš« pa pride že ob naslednji plači!
Svetovni praznik žensk
Predstavnicam nežnejšega spola čestitamo ob prihajajočem prazniku – 8. marcu. Želimo Vam, da bi se dobro počutile v vlogi, ki Vam jo je namenilo življenje! Uredništvo
UREDNIŠTVO Tiskarska napaka V januarski številki CD okna smo objavili novico o novoletnih zabavah v proizvodnjah Dobova in Ljubljana. V besedilu o zabavi v Proizvodnji Ljubljana je bila objavljena napačna informacija – za kulturni program ni poskrbel Ljubljanski oktet, ampak je bil to Ribniški oktet. Pravilno informacijo nam je zaupal g. Aleš Lajovic, ki je tudi edini član okteta, zaposlen v SŽCD. Ribniški oktet pa ima še enega člana, ki ga gotovo vsi poznate – Staneta Mancinija. Članom Ribniškega okteta se za objavljeno napačno informacijo opravičujemo!
Ribniški oktet na nastopu v Proizvodnji Ljubljana.
Vaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 15. 3. 2011. Besedila za objavo lahko oddate tudi v fizični obliki, pustite pa jih v sekretariatu ali v tajništvu proizvodnje. Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽCD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.
CD okno si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.sz-cd.si.