Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika
Letnik 2 I številka 6 I avgust 2013
Aktualno Aktualno Kontrolna presoja ECM za opravljanje storitev vzdrževanja v skladu z uredbo 445/2011 Družba SŽ – VIT je uspešno opravila kontrolno presojo ECM na segmentu vzdrževanja v skladu z uredbo 445/2011 v centrih Ptuj in Dobova. Kontrolna presoja je potrdila upravičenost naše družbe do pridobitve ECM-a, saj zagotavlja vsa predpisana navodila pri vzdrževanju tovornih vagonov in kolesnih dvojic v skladu z direktivo EU 445/2011. Tako kot prvo presojo lani je tudi to izvedla certifikacijska hiša Sconrail (Railway Conformity Across Europe) iz Švice. S strani certifikacijske hiše je bil glavni presojevalec Cristoph Gyr (Sconrail), družbo VIT so po svojih področjih zastopali pomočnik direktorja Matjaž Miklavčič, mag. Janez Vidovič (vodja Službe za vzdrževanje), mag. Slavko Hočevar (Služba za načrtovanje in tehnologijo), interni presojevalec za ECM Peter Župevc, Andrej Arnuga (koordinator Centra Ptuj) in Jože Jurman (koordinator Centra Dobova). Poglavitna vprašanja so se nanašala na obvladovanje tveganj pri vzdrževanju tovornih vagonov, usposobljenost izvajalcev in dovolj visoko tehnološko opremljenost strojev in naprav za kvalitetno izvajanje temeljnih procesov.
Foto: Dušan Rož
Presoja je potekala v skladu z agendo Sconrail-a in direktivo EU 445. Večjih pomanjkljivosti ni bilo, kar je tudi potrdil glavni presojevalec v zaključnih besedah, ko je povedal, da je z videnim zelo zadovoljen (predvsem je pohvalil sodelavce za odlično poznavanje predpisanih navodil). Presojevalec je v končnem skupnem poročilu opozoril le na eno manjše odstopanje in dal eno priporočilo. Naslednja kontrolna presoja ECM bo izvedena naslednje leto v avgustu, in sicer v Centru Divača ter na deloviščih Koper in Nova Gorica. mag. Janez Vidovič
Foto: Andrej Arnuga
Na presoji (z leve): Peter Župevc, mag. Slavko Hočevar, mag. Janez Vidovič, Christoph Gyr (Sconrail) in Matjaž Miklavčič
V avgustovski številki preberite: Stran 2 Merjenje zadovoljstva kupcev v letu 2012 Stran 3 Po 16 letih zaprli pregledovalno mesto v Buzetu Preprečitev izrednega dogodka na postaji Dobova Izredno popravilo poškodovanih lokomotiv 541 Stran 4 Ureditev okolja in sanitarnih prostorov v Centru Maribor Stran 5 CEDEjČEK meseca Nevarne snovi
Stran 6 Nova razstava v galeriji na stopnišču SŽ – VIT Stran 7 Peter Rakovič po desetih letih Vezaj in pomišljaj (1. del) Kako prispeti na cilj Stran 8 Ohranjeni „rojstni listi“ starih vagonov
Merjenje zadovoljstva kupcev v letu 2012 Spomladi je potekalo letno merjenje zadovoljstva kupcev, ki ga v našem podjetju redno izvajamo že nekaj let. Rezultati nam pokažejo, kakšna je »klima« poslovnih odnosov z našimi partnerji, tako da lažje načrtujemo nadaljnje aktivnosti in odkrivamo področja, kjer moramo izboljšati svoje delo. Letos smo merjenje razširili na vsa področja, kar pomeni, da smo vključili tudi storitve vleke in TVD. Tako smo dobili celovitejšo sliko zadovoljstva kupcev, saj so ti iz vseh segmentov naše ponudbe. K sodelovanju v merjenju zadovoljstva kupcev v letu 2012 smo povabili 73 podjetij, od katerih nam je 30,14 % ali 22 podjetij vrnilo izpolnjen vprašalnik. V razmerju med domačimi in tujimi partnerji se je zgodil preobrat iz predhodnega merjenja, saj se je tokrat spet odzvalo več domačih (59,09 %) kupcev kot tujih (40,91 %). V letu 2012 smo za največ analiziranih podjetij opravili storitve v segmentih tovornih vagonov in kolesnih dvojic. Kolesnim dvojicam in tovornim vagonom v manjšem deležu sledijo storitve vzdrževanja dizel lokomotiv, prvič pa smo v analizo zajeli tudi naročnike na področju vleke in tehnično vagonske dejavnosti. Med storitvami, ki so jih na teh področjih največ naročali naši kupci, so: tehnični pregledi vagonov v vlaku, preskus zavor in premik na stalnih premikalnih mestih.
Aktualno
Zadovoljstvo partnerjev s SŽ – VIT Naši poslovni partnerji so poslovno sodelovanje s SŽ – VIT v celoti ocenili podobno kot v letu 2011, ko smo beležili najboljšo oceno, odkar izvajamo merjenje zadovoljstva. Povprečna ocena sodelovanja v celoti je sicer malce nižja in znaša 4,18 na lestvici od 1 do 5. Vse elemente so sodelujoči dobro ocenili (nad 3,43), vendar pa nismo pri nobenem uspeli vidno po-
Večati zadovoljstva, niti nismo bili uspešni pri doseganju postavljenega cilja. Še najbolj smo povečali zadovoljstvo s fleksibilnostjo. Povprečna ocena vseh elementov skupaj znaša 3,83, kar pomeni, da so partnerji zadovoljni z našim sodelovanjem. Na splošno ugotavljamo, da so naši partnerji še vedno najbolj zadovoljni z osebjem, kljub temu, da je ocena tega padla. Sledijo ponakupne aktivnosti, izvedba storitev in ponudba, ki imajo skupno oceno pod 4. Tradicionalno so naši partnerji najmanj zadovoljni s ceno storitev, sledijo pa tudi hitrost opravljanja storitev, logistika in distribucija, razvoj storitev, garancijski in jamstveni pogoji ter konkurenčnost. Povprečna ocena tržnega komuniciranja SŽ – VIT v letu 2012 je za 4,4 odstotne točke slabša od leta 2011 in znaša 3,71. Anketirani poslovni partnerji so najbolje ocenili nastop prodajnega osebja in reference. V letu 2012 opažamo še višjo stopnjo nepoznavanja tržnega komuniciranja našega podjetja. Med 22 partnerji, ki so sodelovali v merjenju zadovoljstva kupcev v letu 2012, se jih je v istem letu 5 pritožilo zaradi neza-
dovoljstva s storitvijo ali izdelkom, kar je manj kot leta 2011. Pritožili so se trije domači in dva tuja partnerja. Pri reševanju reklamacij, ki so nam jih vključeni v MZK zaupali, smo uspešni, saj smo rešili vse, ocena rešitve pa ni najboljša. Skoraj dve tretjini vprašanih je prepričanih o nadaljnjem sodelovanju, medtem ko je bil lani delež primerljivih odgovorov 50 %. 18 od 22 partnerjev bi SŽ – VIT priporočilo poslovnem partnerju. Primerjava s konkurenco Kljub ugotovitvi manjšega padca zadovoljstva pri primerjavi s konkurenco ugotavljamo, da se je stanje v primerjavi s konkurenti izboljšalo. V letu 2012 sta bila samo dva elementa ocenjena slabše v primerjavi s konkurenco, in sicer razvoj storitev in proizvodov ter hitrost opravljene storitve. Vse ostale elemente pa so naši kupci ocenili ali enako ali pa celo boljše v primerjavi s konkurenco. Primerjavo s konkurenco je podala približno polovica analiziranih enot. Sklenemo lahko, da je splošna slika zadovoljstva s SŽ – VIT dobra, saj so naši kupci še vedno zadovoljni z nami kljub rahlemu padcu zadovoljstva. Dejstvo je, da so kupci vse bolj zahtevni in pričakujejo za svoj denar določeno vrednost storitev, ki pa jo je treba zagotavljati ne glede na gospodarsko krizo in z njo povezanimi ukrepi, ki se odražajo povsod. Helena Hostnik Simončič
stran 2
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
avgust 2013
Novosti iz naših centrov CENTER DIVAČA Po 16 letih zaprli pregledovalno mesto v Buzetu Z zaprtjem pregledovalnega mesta v Buzetu junija letos se je število pregledovalnih mest Tehnično vagonske dejavnosti, ki so stalno zasedena z vozovnim pregledniki, zmanjšalo na 22 (Ljubljana 5, Divača 5, Maribor 8 in Celje 4). V delovni enoti Divača se je pregledovalnim mestom Sežana, Nova Gorica, Koper luka, Koper tovorna in Šapjane po letu 1997 pridružil tudi Buzet. Po nekaj letih je promet tovornih vlakov na progi Divača– Buzet–Pula začel upadati, zato so se ustrezno zmanjševale tudi potrebe po zasedenosti pregledovalnega mesta z vozovnimi pregledniki. Ti bodo delo odslej v primeru potreb opravljali interventno. Davor Rušnjak
Foto: Davor Rušnjak
Foto: Davor Rušnjak
CENTER DOBOVA Foto: Matic Kastelec
Preprečitev izrednega dogodka na postaji Dobova Dne 18. 8. 2013 je bil na postaji Dobova po srečnem naključju opravljen tehnični pregled vlaka št. 44502, ki vozi na tehnično zaupanje. Pri vlakih na zaupanje se tehnični pregled običajno ne opravlja, v danem primeru pa je bilo to potrebno, ker so bili vlaku odvzeti vagoni. Vestnosti preglednika vagonov se lahko zahvalimo, da je preprečil večjo železniško nesrečo na območju SŽ. Gre za ugotovljeno napako na enem izmed osnih ležajev vagona Srbskih železnic, ki se običajno izraža v močnem pregrevanju ležajnega ohišja. Običajno takšna napaka povzroči popolno uničenje ležaja in lom osnega čepa ter iztirjenje vagona.
Glede na zatečeno stanje ležaja (temp. 228 °C) na postaji Dobova ocenjujemo, da bi vagon lahko prevozil še največ 20 km, preden bi prišlo do loma osnega čepa in posledično iztirjenja vagona in vlaka.
ima dejavnost TVD še vedno neizmerno veliko vlogo pri zagotavljanju varnosti in urejenosti v železniškem prometu. Članek naj bo v vzpodbudo delavcem TVD pri opravljanju njihovega nadaljnjega dela.
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da
Janez Lah
Foto: Matic Kastelec
Foto: Rudi Mihevc
Poškodbe labirintnega obroča na notranji strani ležaja, ki se je že pomaknil iz svojega ležišča
Foto: Rudi Mihevc
Sprememba barve ohišja ležaja (zgornji del) zaradi segrevanja
Foto: Rudi Mihevc
Izmerjena temperatura ležaja (228 °C) z brezkontaktnim IR-termometrom
Opomba uredništva: o pomenu zagotavljanja varnosti v železniškem prometu si lahko preberete na primeru nesreče v Kanadi, ki se je zgodila v začetku julija in, v kateri je eksplodiralo več vagonov cistern, polnih nafte. 72 cistern se je odklopilo od lokomotive in zgrmelo po hribu proti mestu. Več o tem najdete na internetnih straneh tako domačih kot tujih medijev (Reuters).
CENTER LJUBLJANA Izredno popravilo poškodovanih lokomotiv 541 V ljubljanskih delavnicah se poleg rednega vzdrževanja soočamo tudi z izrednimi popravili poškodovanih lokomotiv in potniških garnitur, ki v nesrečnih naključjih na tirih dobijo večje ali manjše poškodbe. V juniju smo v promet predali kar dve električni lokomotivi 541. Obe, 541-007 in 541-016, sta bili istočasno na izrednem popravilu pri nas, in sicer 007 kar dvakrat, 016 pa je bila tako zelo
avgust 2013
poškodovana, da je bila na popravilu dalj časa. Na 541-007 so bili po nesreči poškodovani absorbcijski Foto: Janez Ahčinelementi (za tis-
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
te, ki tega področja ne poznate najbolje – to so strojni elementi, ki prevzamejo naletno silo, da ne pride do poškodb glavnega
stran 3
vzdolžnega nosilca), odbojniki, čelo in zračna inštalacija zavore. Dela na tem vozilu so za nas že poznana iz preteklih podobnih izkušenj, tako da smo jih hitro in brez večjih težav opravili ter lokomotivo predali lastniku, to je Tovornemu prometu. 541-016 je imela precej bolj izrazite in močne poškodbe, tako da je bilo posledično tudi popravilo zahtevnejše. Poleg delov, ki se poškodujejo v večini nesreč (to so odbojniki in vlečna naprava), so bili poškodovani še: kabina, čelo lokomotive na obeh straneh, stekla, omejevalci giban-
ja koša, ležaj kraljevega čepa (poškodovani gumi elementi), pod … Najprej smo popravili podstavni voziček (zamenjava gumi elementov) in tega vgradili pod lokomotivo 541-003, tako da je kljub izločitvi poškodovane lokomotive iz prometa normalno obratoval pod drugo lokomotivo. Največje popravilo je bila zamenjava kabine, saj je bilo potrebno na obeh straneh popraviti čelo, na eni strani pa tudi kupolo in pod. Pri popravilu kabine smo morali tudi premakniti strojevodski pult, kar je
predstavljalo dodatno delo. Opravili smo veliko varilskih, kleparskih in mehanskih del, h končni podobi lokomotive pa smo prispevali tudi tehnologi z natančnim popisom poškodovanih delov in načrti za popravilo ter tržniki in sodelavci v nabavi, ki so poskrbeli, da smo pridobili vse potrebne dele za zamenjavo. Tako smo zaključili še dve popravili in si nabrali dodatnih izkušenj. Pohvala za uspešno popravilo gre vsem sodelujočim v ljubljanskih delavnicah. Miroslav Vukšić
Foto: Helena Hostnik Simončič
Foto: Helena Hostnik Simončič
CENTER MARIBOR Ureditev okolja in sanitarnih prostorov v Centru Maribor Prvi stik s podjetjem se vzpostavi že pri vhodu. Na tem mestu je pomembna urejenost okolja. Sem vsekakor sodi tudi urejenost gredic in cvetličnih korit. Tega se zaposleni v Centru Maribor še kako zavedajo. Posamezniki so se lotili nasaditve korit z rožami, za popestritev pa še z vrtninami. Tako so uredili gredico pred pisarno oddelka FIAT in zasadili korita. Zdaj nas vsako jutro ob prihodu v službo pozdravijo rože, ki dajejo pozitivno energi-
jo. Posebnost so feferoni, ki so za okras, hkrati pa bodo lahko komu popestrili malico. V imenu vseh zaposlenih hvala posameznikom, ki prostovoljno skrbijo, da je prihod v službo bolj cvetoč in prijeten.
Upajmo, da bodo v kratkem na razpolago še finančna sredstva za obnovo druge polovice sanitarnih prostorov, ki so prav tako dotrajani. Bojana Križanec
Ureditev sanitarnih prostorov Urejeno delovno okolje je pogoj za zadovoljstvo delavca in njegovo učinkovito delo. Delovno okolje ne zajema samo urejenih delovišč, ampak tudi urejene sanitarne prostore. Sprejeta je bila odločitev, da se uredi polovica sanitarnih prostorov v okviru investicijske delavnice v Centru Maribor.
Foto: Fredi Kopše
stran 4
Obnova se je začela aprilu in je bila končana v maju, saj je bilo potrebno opraviti veliko del, preden so sanitarije dobile svojo končno podobo. Tako smo pridobili lepe prostore in s tem doprinesli k boljšemu počutju zaposlenih. Moramo pa se zavedati, da smo vsi odgovorni, da z ustreznim odnosom čim dalj časa ohranimo to, kar nam je bilo dano v uporabo. VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Foto: Fredi Kopše
avgust 2013
CEDEjČEK meseca Injektorska posoda za nanos čistila Področje: vzdrževanje kolesnih dvojic in podstavnih vozičkov, Center Ptuj Avtor: Branko Bratuša, Stanko Mlakar
?
.
!
Problem: delavec je moral sproti izdelovati mešanico čistila in vode ter ga z ročno škropilnico nanašati na površino kolesne dvojice in podstavne vozičke. Sprotno izdelovanje mešanice se je večkrat odražalo v preveliki koncentraciji čistila, s čimer smo onesnaževali vodo, poleg tega je tak način izdelovanja in nanašanja čistila zamuden.
Rešitev: izdelava injektorske posode za nanos čistila. Zmes se pripravi enkrat dnevno v točno določenem razmerju, kar pomeni manjše onesnaževanje. Nanos je zaradi priklopa na zrak enostavnejši in hitrejši.
Varnost in zdravje pri delu
Nevarne snovi
Foto: Helena Hostnik Simončič
Nevarne snovi so v našem podjetju prisotne na številnih delovnih mestih. Lahko nam škodijo na različne načine. Nekatere povzročajo raka, druge vplivajo na plodnost ali povzročajo okvare ob rojstvu. Spet druge snovi lahko povzročijo poškodbe možganov, okvare živčnega sistema, astmo in težave s kožo. Poškodbe, ki jih povzročijo nevarne snovi, lahko nastanejo že ob enkratni kratkotrajni izpostavljenosti ali pa zaradi dolgotrajnega kopičenja snovi v telesu. Zakonodaja Evropske unije uvaja nov sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij, ki je enoten za cel svet in so ga uskladili pod okriljem OZN. To je globalno usklajen sistem GHS. Na osnovi tega sistema je Evropska unija delno prenovila sistem razvrščanja, označevanja in pakiranja nevarnih snovi z uredbo CLP. Ta uredba določa, katere kemične snovi in zmesi so nevarne, na kak način in kako mora biti javnost o nevarnostih obveščena. Novi način razvrščanja in označevanja
nevarnih kemikalij je podoben staremu sistemu, ki je veljal v EU, po novem so nekoliko drugačni simboli in tudi nevarne snovi so drugače razvrščene. Glavni cilj pa ostaja, in sicer, da je treba informacijo o nevarnosti kemikalije z etiketo in varnostnim listom posredovati uporabniku. Novi način označevanja se že uporablja, uvajal se bo postopno, dokončno pa bo povsem zamenjal starega do leta 2017.
Kaj bo drugače? Namesto 10 starih skupin nevarnosti imamo po novem 28 skupin, od tega je 16 skupin, kjer gre za fizikalno-kemijske nevarnosti, 10 skupin nevarnosti za zdravje ter 2 skupini nevarnosti za okolje. Spreminjajo se tudi simboli, ki označujejo nevarnost na embalaži ali na vozilih. Namesto 7 starih simbolov za nevarnosti je po novem 9 novih, t. i. piktogramov. Foto: Željko Alojz
Stari simboli
avgust 2013
Novi piktogrami
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
stran 5
Trije dodatni piktogrami, za katere v starem sistemu ni enakovrednih simbolov, so bili določeni z naslednjimi sporočili:
sredstva moramo od dobavitelja pridobiti varnostni list in se pred uporabo pozanimati o varni uporabi in o primerni zaščiti.
- novi piktogram v uredbi CLP je:
• Snov ali zmes lahko povzroči resne dolgotrajne učinke na zdravje, kot sta rakotvornost ali preobčutljivost dihal - v stari direktivi DSD/DPD je sporočilo predstavljeno s simboli: • Vsebuje pline pod tlakom - v direktivah DSD in DPD ni bilo simbolov - novi piktogram v uredbi CLP je:
ali
- novi piktogram v uredbi CLP je:
• Manj resne nevarnosti za zdravje, kot so dražila, povzročitelji preobčutljivosti kože in manj huda strupenost (škodljiva) - v stari direktivi DSD/DPD je sporočilo predstavljeno s simbolom:
Po novem so nevarnosti tudi drugače sistematizirane. 15 kategorij za nevarnost je nadomestilo 28 razredov nevarnosti s približno 80 kategorijami nevarnosti. Po novem pri označevanju ne bo več starih stavkov R (risk) in S (safety), ki so opozarjali na nevarnost in previdnost; nadomestili jih bodo H- in P-stavki. 68 opozorilnih stavkov (R-stavki) bo nadomestilo 70 stavkov o nevarnosti H-stavki ("Hazard Statements") in dodatno 25 Hstavkov, ki bodo v veljavi le v EU. 73 obvestilnih S-stavkov bo nadomestilo 135 previdnostnih P-stavkov (“Precautionary Statements"). Pri vsakodnevnem delu se srečujemo v veliki meri z istimi sredstvi, ki jih uporabljamo daljše časovno obdobje. Za ta
Težave pa se pojavljajo pri vzdrževanju vozil, ki prevažajo različne nevarne snovi, katerih lastnosti še ne poznamo ali pa pri reševanju ob izrednih dogodkih na progi, ko smo lahko priča iztekanju nevarnih tekočin ipd. V teh primerih je zelo pomembno pravilno ravnanje z nevarnimi snovmi, da ne pride do požara, eksplozije ali okvare zdravja izpostavljenih delavcev. Da bi se v čim večji meri izognili nevarnim situacijam v zvezi z nevarnimi snovmi, je potrebno pridobiti podatke o nevarni snovi. Oznake snovi morajo biti na vsakem vozilu, ki prevaža nevarno snov in na vsaki embalaži, ki vsebuje nevarno snov. Ker je nevarnih snovi veliko, se za pridobivanje podatkov o nevarni snovi poslužujemo elektronskih medijev. V podatkovni zbirki nevarnih kemičnih snovi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je trenutno vpisanih 4.250 nevarnih snovi. Zbirka je namenjena temu, da nam ob izrednih dogodkih pomaga pri ravnanju z nevarnimi snovmi, in sicer skladno s t. i. določili PIRS – prepoznati, izolirati, rešiti in sanirati. V tej bazi podatkov so informacije, kako ravnati ob stiku z nevarno kemično snovjo. Podatkovna zbirka je javno dostopna na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje: http://nevsnov.sos112.si/nevsnov/main. aspx?koda=1. Aleš Kastelic
Obvestila in napovedi O avtorju: . Aleš Jordan je svojo pot po železni cesti
"Bliža se železna cesta, nje se, ljub'ca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor tiček poletim." (F. Prešeren)
začel, ko se je zaradi objektivnih okoliščin odločil, da ne bo postal policist. Železnica je bila sicer v družini – njegov stari oče je bil prometnik, služboval je še pod Nemci – v drugi svetovni vojni, tudi oče je bil železničar. Usmerjeno izobraževanje na ŽEKŠ-u je prestal brez težav in prakso nadaljeval v delavnicah. Sledila sta pomočniški tečaj in strojevodska šola, kjer se je izšolal za strojevodjo. Foto: Dušan Rožac Aleš pravi, da mu je železna cesta zlezla pod kožo in jo sedaj živi: »Mi je poklic, hobi in veselje hkrati. Redko kdo se lahko s tem pohvali. In ko lahko združim s tem še fotografijo, sem tako rekoč – človek.«
Galerijo na stopnišču SŽ – VIT na Zaloški 217 krasi nova razstava. Njen avtor je naš sodelavec Aleš Jordan, strojevodja in velik ljubitelj železniške fotografije. Sprehodite se po železni cesti skozi njegov objektiv! Razstava bo v Ljubljani na ogled do konca septembra.
stran 6
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Fotoaparat je vedno z njim, fotografije, ki z njim nastajajo v službi in tudi na kakšnih potovanjih, predvsem železnice, so njegovi spomini. Ko pogleda fotografijo ve, da je na stroju človek in da je eno z njim – pogovarja se z njim v dolgih nočeh, ga preklinja, če ne deluje, kot bi moral, ga boža in hvali, če mu ne nagaja … »Fotografija železnice in ljudi okoli nje je živa, in če železnico živiš, ti ni nikoli dolgčas.«
avgust 2013
Športne novice Peter Rakovič po desetih letih Na klubskem posamičnem prvenstvu KK Lokomotiva Maribor (4 x 120 lučajev) je med 22 tekmovalci slavil Peter Rakovič z 2.192 podrtimi keglji (povprečje 548,0), drugi je bil Igor Skaza z rezultatom 2.163 (540,7), tretji pa strojevodja Izet Lemezović z 2.157 podrtimi keglji (539,2), najuspešnejši izmed osmih udeležencev iz vrst železničarjev. Neuničljivi Rakovič, ta je junija dopolnil 75 let, je zmagal še tret-
jič, pred tem je bil najboljši že v letih 2001 in 2003, sicer pa je bil tudi že veteranski državni prvak in sedemkratni zmagovalec območnih veteranskih prvenstev ter član Lokomotivine ekipe, ki je leta 2005 osvojila naslov državnega prvaka v borbrenih igrah. Borut Planinšič
Foto: Borut Planinšič
Z leve: Igor Skaza, Peter Rakovič in Izet Lemezović
Jezik, zrcalo podjetja O ločilih Vezaj in pomišljaj (1. del) V času, ko v vsakem domu še ni bilo pisalnega stroja, kaj šele računalnika, in so namesto tipkanih strani nastajali rokopisi, sta se vezaj in pomišljaj razlikovala v tem, da je imel prvi, kot pove že njegovo ime, povezovalno vlogo in je bil na obeh straneh stičen, pomišljaj pa je izražal nasprotje, lahko tudi pojasnilo, in imel (namesto vejice) funkcijo ločevanja besed ali delov povedi. Zapisovali smo ga z daljšo črtico, s presledkoma na obeh straneh. Delitev je imela svoj smisel in ni nam treba posebej poudarjati, da je bilo to pravilo »zlato« – vsakomur je omogočalo, da je z logičnim sklepanjem izbral pravo ločilo. S stičnimi in nestičnimi vezaji ter stičnimi in nestičnimi, odstavčnimi, vezajnimi, predložnimi in drugimi pomišljaji, z dvojnimi pravili in ne nazadnje zaradi računalniških programov, ki niso prilagojeni pravopisnim pravilom, je v zadnjem času
na tem področju zavladala vsesplošna zmeda. Z vidika poimenovanja je vezaj ločilo, ki povezuje, zato je zapisovanje vezaja s presledkoma v nasprotju z njegovim poimenovanjem. Podobno je s pomišljajem, izpolnjeval naj bi vlogo ločevanja, zakaj bi ga torej zapisovali stično, brez presledkov, ko pa imamo za to na voljo vezaj?
pravilom, poiskati med simboli.
V Slovenskem pravopisu je vezaj označen z najkrajšo črtico (-), pomišljaji pa so zapisani s krajšo črtico (–), ki mora biti daljša od vezaja, in daljšo črtico (—), ki jo pišemo zlasti med povedmi. Sodobni računalniški programi sicer samodejno prilagajajo dolžino črtic, a žal ne vedno v skladu s pravopisnimi pravili. Poleg tega sta na tipkovnici samo znaka za vezaj in krajši pomišljaj, medtem ko je treba daljši pomišljaj, če želimo zadostiti pravopisnim
Izbiro ločil je mogoče na kratko pojasnili takole: ker je meja slovenska in hrvaška, napišemo vezaj; pojasnjevalni del besedila (dokument – osebna izkaznica ali potni list) lahko namesto z vejico ločimo s krajšim pomišljajem, oba stavka, ki sta navedena kot primera in vsebinsko med seboj nista povezana, pa z daljšim pomišljajem.
Primer: Tako kot doslej bo na slovenskohrvaški meji potekal postopek mejne kontrole in pokazati boste morali dokument, s katerim vas bodo lahko identificirali – osebno izkaznico ali potni list. — Na spletu so na voljo različni slovarji – tudi angleško-nemški.
Andreja Rozina
Kako prispeti na cilj Ne bojte se vprašati za pot – bolj kot na GPS se včasih lahko zanesete sami nase. Ne samo na službenih potovanjih, tudi v zasebnem življenju. Poleg tega se vse večkrat zgodi, da nas za pomoč zaprosijo drugi. Da ne ostanemo »nemi«, si lahko pomagamo takole: slovenščina
nemščina
Kako vprašamo za pot
Nach dem Weg fragen
I’ve lost my way.
Zašel/zašla sem.
Ich habe mich verlaufen/verfahren.
Where is (are) ...?
Kje je (so) …?
Wo ist (sind) …?
How do I get to ...?
Kako pridem do …?
Wie komme ich nach …?
angleščina
Asking the Way
avgust 2013
Foto: Nada Pelko
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Foto: Nada Pelko
stran 7
angleščina
slovenščina
nemščina
How far is it to the nearest ...?
Kako daleč je do naslednje(ga) …?
Wie weit ist es bis zum/zur nächsten …?
Is this the road to ...?
Je to pot do …?
Ist das die Straße nach …?
Could you show me on the map, please?
Mi lahko, prosim, pokažete na zemljevidu?
Zeigen Sie mir das bitte auf der Karte.
Sorry, I don't know this area.
Oprostite, ne poznam tega območja.
Es tut mir leid. Ich kenne mich hier nicht aus.
Go along ...
Pojdite vzdolž …
Gehen Sie entlang …
Go as far as ...
Pojdite do …
Gehen Sie bis zum/zur …
Take the bus/tube/train to …
Z avtobusom/podzemno železnico/vlakom se peljite do …
Fahren Sie mit dem Bus/der U-Bahn/ dem Zug bis …
You are wrong here.
Zašli ste.
Sie können es nicht übersehen.
On (to) the left/right.
Levo/desno.
Rechts/links.
It’s straight ahead/straight on.
Naravnost.
Geradeaus.
It’s back there.
Zadaj, za nami.
Es ist hinter uns.
It’s here.
Tukaj.
Es ist hier.
It’s in this direction.
V tej smeri.
Es ist in dieser Richtung.
It’s around the corner.
Za vogalom.
Es ist um die Ecke.
It’s next to ...
Poleg …
Es ist in der Nähe von …/ Es ist neben …
It’s opposite ...
Nasproti …
Es ist gegenüber … Andreja Rozina
Zanimivost Ohranjeni »rojstni listi« starih vagonov V "starih dobrih časih", ko je bilo več časa in materiala, sem zbral kar nekaj tablic proizvajalcev železniških vozil. Idejo za zbiranje sem dobil v neki privatni delavnici blizu Trsta, kjer je lastnik imel na panojih v pisarni kar zajetno zbirko takšnih starin.
Tablica proizvajalca Fabrika vagona Rankovičevo je bila na dvoosnem tovornem vagonu serije E; zanimiva je zato, ker je takratno Rankovičevo sedaj in tudi nekoč mesto Kraljevo v Srbiji.
Plošča iz aluminija je bila na nekem potniškem vagonu, ki je bil dolgo časa v delavnici Dobova uporabljen kot skladišče barv, nato pa v 80. letih razrezan in prodan kot staro železo.
Veliko tovornih vagonov, narejenih v Italiji in Nemčiji v času 2. svetovne vojne je vozilo po naših progah vse do 80. let prejšnjega stoletja, vendar so bili brez tablic proizvajalcev. Najbrž so jih odstranili kmalu po osvoboditvi, ker so bile tistim časom neprimerne. Najstarejšo ploščo iz leta 1905 sem slučajno našel na nosilcu, ki je bil vgrajen v regalno polico za listnate vagonske vzmeti v Dobovi.
Ko bom šel v »penzijo«, bom zbirko zapustil železniškemu muzeju, dobremu ponudniku pa jih dam v zamenjavo že sedaj. Peter Böhm
Uredništvo Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 20. 9. 2013. Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.
Smeh je pol zdravja Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.
VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si.
V polnem kupeju potniškega vlaka sedita tudi urejena dama in starejši gospod s psom. Dama se razjezi na gospoda: . "Odpeljite že to mrcino iz kupeja! Na nogi že čutim bolhe." Gospod s psom pogleda naokrog, vstane in reče psu: "Piki, greva v drug kupe, gospa ima bolhe."
Kontaktni podatki: E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si Telefon: 01 291 23 59
Če želite VITraž prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na helena.hostnik@sz-vit.si
stran 8
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
avgust 2013