Interni informator SŽ - VIT I SŽ - Vleka in tehnika
Letnik 2 I številka 5 I junij/julij 2013
Aktualno Aktualno Predstavitev SŽ – VIT na sejmu transport logistic 2013 Prvi poletni mesec se je za podjetja v panogi transporta in logistike začel z največjim sejmom te panoge v Evropi. Med 2.013 razstavljavci iz 63 držav smo svoje mesto našli tudi razstavljavci iz Slovenije. Železniški transport in pristaniško dejavnost smo zastopala 4 podjetja: SŽ – VIT, SŽ – Tovorni promet, Adria Transport in Luka Koper. Naše podjetje se je odločilo za nastop na sejmu, kljub temu, da naša primarna dejavnost ni transport, saj je ta sejem glede na strukturo razstavljavcev in obiskovalcev odlična priložnost za srečanje z našimi poslovnimi partnerji in iskanje novih poslovnih priložnosti. Teh je veliko, smo ugotovili po štirih dneh sestankov in obiskov potencialnih partnerjev.
Foto: Dušan Rožac
Na razstavnem prostoru, ki smo si ga delili s Tovornim prometom, smo se srečali s predstavniki večine naših poslovnih partnerjev iz Nemčije, Avstrije, Francije, Španije, Češke … Precej zanimanja pa so pokazala tudi nekatera podjetja iz Nizozemske in Italije, ki so za nas nova in predstavljajo predvsem privatne lastnike železniških vozil in prevoznike. Z njimi smo navezali stike in se že dogovarjamo za sestanke v naših delavnicah. Največ zanimanja je bilo sicer za vzdrževanje kolesnih dvojic in tovornih vagonov, kjer si obetamo kar nekaj novih projektov (predvsem na francoskem trgu) in krepitve sodelovanja z obstoječimi kupci. Med novimi kontakti pa smo našli tudi nekaj potencialnih strank na področju vzdrževanja električnih lokomotiv 541 in 363.
Foto: Miško Kranjec
V julijski številki preberite:
Na sejmu si širiti dobro ime obeh podjetij niso prizadevali le naši tržniki, pač pa tudi vodstvo Slovenskih železnic in obeh hčerinskih družb. S svojo prisotnostjo so generalni direktor Dušan Mes, direktorica Tovornega prometa mag. Melita Rozman Dacar in direktor SŽ – VIT Dušan Žičkar ter njihovi pomočniki predstavitvi podjetij dali posebno težo in dokazali, da se moramo za zaupanje, zvestobo in zadovoljstvo naših kupcev truditi vsi. Številni sestanki, novi kontakti, spodbudni razgovori, pa tudi kakšno dobronamerno opozorilo so nam naložili novega dela. Sedaj smo na potezi vsi, ki smo vpleteni v opravljanje poslov za tuje kupce, da izpol-
Foto: Igor Debevec
Stran 2 Center Dobova dobil potrdilo SNCF Maintenance 150 let železniških delavnic v Mariboru Stran 3 Revizija vagonov Tadds za GATX Popravilo vagonov za remont proge Stran 4 Prva živa iz revizije predana lastniku 50. obletnica zaključnega izpita na ŽIŠ-u Stran 5 Podelitev priznanj jubilantom Stran 6 CEDEjČEK meseca Ergonomija Stran 7 Nova razstava v galeriji na stopnišču SŽ – VIT Pika Stran 8 Telefonsko komuniciranje v angleščini in nemščini
nimo njihove želje in zahteve. Te so vse večje, kar je za našo dejavnost spodbudno, saj se bomo le z izpolnjevanjem vedno novih potreb kupcev razvijali naprej v vodilnega ponudnika celovitih in učinkovitih storitev vzdrževanja železniških vozil, vleke vlakov in tehničnovagonske dejavnosti. Ekipa sejma
Statistika sejma: 2.013 razstavljavcev iz 63 držav 53.000 obiskovalcev iz 110 držav ● 45 % tujih razstavljavcev ● 40 % tujih obiskovalcev ● 110.000 m2 bruto razstavne površine ● ●
Foto: Robert Krajnc
Center Dobova dobil potrdilo SNCF Maintenance Konec maja je Center Dobova dobil potrdilo o skladnosti vzdrževanja tovornih vagonov z zahtevami francoskih železnic (SNCF). Presojo delavnic smo opravili v oktobru 2012, uradno potrdilo pa smo prejeli po odpravi manjših neskladnosti.
Aktualno
Postopek pridobitve dovoljenja smo začeli lani na začetku poletja zaradi pridobitve novih kupcev iz portfelja, ki ga pokrivata regulativi SNCF ITM 70 002 in ITM 70 003. Presojanje delavnic je potekalo enako kot za druge tuje kupce, npr. za VPI. Dotaknilo se je vseh področij vzdrževanja tovornih vagonov v skladu z . omenjenimi navodili: vse od organiziranosti podjetja, neporušnih preiskav, varilskih dovoljenj, tlačne opreme ter vseh področij vzdrževanja tovornega vagona, zavornih elementov, nadgradnje, specialnih mehanizmov, podstavnih vozičkov, vlečne in odbojne naprave. Pri presoji so presojevalci ugotovili, da bo potrebno poglobiti poznavanje navodila ITM, pokazala se je tudi potreba po nekaterih specialnih merilih, predvsem za potrebe meritev kolesnih dvojic. Seveda smo poskrbeli za hitro odpravljanje omenjenih neskladnosti, izvedli smo izobraževanje zaposlenih po ITM in nabavili ustrezno opremo.
Potrdilo o skladnosti vzdrževanja z navodili SNCF (1. stopnja) potrjuje, da so naše delavnice za vzdrževanje tovornih vagonov v Dobovi usposobljene za izvajanje določenih vrst popravil na tovornih vagonih in podstavnih vozičkih kot tudi za izvajanje sprotnega vzdrževanja po navodilih francoskih železnic. Certificiranje naših delavnic s strani francoskih železnic nam odpira vrata do novih potencialnih kupcev in pomeni izpolnitev zahteve po tem certifikatu za že obstoječe Foto: Dušan Rožac partnerje, npr. za Atir-Rail in VTG Francija (za vagone, ki so registrirani v Franciji). Za prihodnost naših delavnic je pridobitev potrdila izrednega pomena, saj se nam je odprl še en večji trg, hkrati pa je to potrditev našega dela in prizadevanj zunaj meja. Upamo, da si bomo tudi pri francoskih kupcih pridobili zaupanje tako kot smo si ga pri strankah, za katere opravljamo vzdrževanje tovornih vagonov po VPI. Jože Jurman
150 let železniških delavnic v Mariboru Zgrajena železniška proga med Dunajem in Trstom leta 1846 je v gospodarskem in družbenem smislu bistveno vplivala na razvoju mesta Maribor. Z dograditvijo južne železnice do Trsta je Maribor postal pomembno železniško križišče, razvijati se je pričela obrt, naraščalo je število tovarn. Tako je imelo mesto pomemben položaj v sistemu prog južnih železnic in posledično se je upravni odbor družbe Južne železnice leta 1861 odločil, da v Mariboru zgradijo delavnice za vzdrževanje železniških vozil. Železniške delavnice za vzdrževanje vozil so pričele obratovati 9. marca 1863. V delavnicah je bilo tedaj prostora za 250 vagonov in tudi 46 lokomotivskih stojišč, kar je omogočalo popravilo 15 % voznega parka družbe Južne železnice. V osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja so se delavnice še razširile, zgradili so skladišča lesa, postavili žago in strojnico. V začetku delovanja so delavnice zaposlovale nekaj sto delavcev, leta 1880 pa je bilo v delavnicah zaposlenih že 1.070 delavcev. Ker je bil to prvi pravi industrijski obrat v Mariboru, so v delavnicah zaposlovali tudi kvalificirane delavce iz celotne Avstrije. Leta 1924 je uprava Državnih železnic Kraljevine SHS prevzela upravo delavnic od družbe Južne železnice. Kljub obmejni
stran 2
legi v novi državi pa so se delavnice še naprej širile, predvsem na račun povečanega prometa in posledično večanja železniškega voznega parka. Med zavezniškimi bombardiranji mariborske železniške infrastrukture v 2. svetovni vojni so bile tudi železniške delavnice močno poškodovane, tako da je bilo potrebno infrastrukturo delno zgraditi na novo, po vojni pa so izvajale servisno dejavnost na železniških vozilih v sklopu Jugoslovanskih železnic. Prihod novih dizelskih lokomotiv v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je vplival tudi na modernizacijo in razvoj železniških delavnic v Mariboru, ki so se posodobile in primarno usposobile za vzdrževanje dizelskih lokomotiv in dizelskih potniških vlakov.
Po osamosvojitvi Slovenije so železniškdelavnice v Mariboru izvajale servisno dejavnost v okviru družbe Slovenske železnice, kasneje v okviru hčerinske družbe SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, danes pa v okviru hčerinske družbe SŽ – Vleka in tehnika. Trenutno je v delavnicah za vzdrževanje železniških vozil v Mariboru 130 zaposlenih in so v osnovi še vedno specializirane za vzdrževanje dizelskih lokomotiv in dizelmotornih potniških vlakov. Železniška kolonija Kmalu po odprtju delavnic so v upravi Južne železnice pričeli razmišljati o nastanitvi množice delavcev. Ker v mestu ni bilo na voljo dovolj stanovanj, je družba
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
junij/julij 2013
Južne železnice hkrati z gradnjo delavnic zgradila tudi železničarsko kolonijo. Ta je nastala po enotnem načrtu hkrati z vso infrastrukturo in s tedaj dokaj visokim stanovanjskim standardom. Že leta 1863 so tako zgradili prvih 12 hiš z 48 stanovanj, leta 1868 so dogradili še 28 hiš z 254 stanovanji.
Za izobraževanje otrok in odraslih je družba Južna železnica leta 1872 v koloniji zgradila svojo šolo. V pomoč materam, ki bi se rade zaposlile, pa niso imele varstva za svoje otroke, so leta 1874 zgradili otroški vrtec. Zgradili so tudi dve kopališči za svoje uradnike in delavce.
V času, ko so za kolonijo skrbele železniške delavnice, so v koloniji lahko stanovali le njihovi delavci. Ker so bili prebivalci vezani na delo v delavnicah, v samem naselju pa so imeli vso, za življenje potrebno infrastrukturo, se je med stanovalci kolonije počasi razvila zavest pripadnosti koloniji. Kolonija ni le mariborska, temveč je tudi srednjeevropska posebnost. Ludvik Pevec
Novosti iz naših centrov CENTER DOBOVA Revizija vagonov Tadds za GATX Konec marca smo lastniku Gatx iz Avstrije predali zadnjega od 17 vagonov Tadds, ki nam jih je naš partner zaupal v revizijo. To vrsto vagonov smo za Gatx popravljali prvič, saj smo zanje do tega projekta izvajali le revizije vagonov cistern in vzdrževanje kolesnih dvojic. Gatx nam je na začetku leta ponudil delo revizije na vagonih Tadds, saj so dobili informacijo, da smo za to delo dobro Foto: Matic Kastelec usposobljeni. Projekt ni bil v planu za leto 2013, saj je ta obsegal le cisterne, zato smo bili dodatnega posla še bolj veseli.
tri vagone, ki jih je načela rja in je začela odpadati barva, peskali in jim popolnoma obnovili barvo. Za to delo smo vagone morali popolnoma razstaviti, vključno s celotnimi odpiralnimi mehanizmi, tudi deli, ki se v revizijah običajno ne razstavljajo.
Na treh vagonih smo opravili revizijo G4.0, na ostalih pa G4.2 (na večini vagonov le delno barvanje). Poleg ustaljenih del smo
Z vagoni Tadds lahko prevažamo več različnih materialov (pšenica, koruza, kremenčev pesek, gramoz, železov kon-
centrat ...), odvisno od potreb zakupnika. Ker je trg s temi vagoni trenutno zasičen in je povpraševanje po njih manjše, je tudi revizij manj. Kljub temu pa upamo, da se bo Gatx ob naslednji potrebi po reviziji te vrste vagonov ponovno obrnil na nas, saj smo tudi tokrat izpolnili njihova pričakovanja. Peter Župevc
Foto: Peter Župevc
Tadds ob vstopu
Foto: Peter Župevc
Tadds ob izstopu s celovito obnovljeno barvo
Popravilo vagonov za remont proge V Centru Dobova smo uspešno izvedli obdobno popravilo garniture 8 vagonov, ki služijo za prevoz odpadnih presevkov ob izvedbi remonta proge, kjer tega odpadka ni možno odlagati. Garnitura 8 vagonov je konstrukcijsko zasnovana tako, da dva agregata, montirana na dveh vagonih, proizvajata trifazno napetost 380 V za potrebe napajanja motorjev, ki poganjajo trakove za transport odpadnega gramoza. Ob izvedbi obdobnega popravila zamenjamo trakove, jermene, nosilne valjčke trakov in obnovimo električno signalizacijo z varnostnim sklopom. Ravno tako izve-
junij/julij 2013
demo servis motornih agregatov in zamenjamo akumulatorje. Vagoni so takoj po prevzemu vključeni v izvedbo remonta proge. Jože Blažinč
Vagoni Foto: Janez Ahčin
za prevoz odpadnih presevkov pred delavnico v Dobovi
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
stran 3
CENTER LJUBLJANA Prva živa iz revizije predana lastniku V petek, 14. junija, smo po uspešno opravljeni obremenilni vožnji Tovornemu prometu predali prvo lokomotivo iz družine večsistemskih električnih lokomotiv Siemens ES64U4, ki je bila v reviziji v Centru Ljubljana in delavnicah ÖBB TS v Linzu. Prvo lokomotivo za revizijo z oznako 541004 smo v delavnico prevzeli v začetku maja v skladu s planom vstopov lokomotiv v revizijsko popravilo. Te bodo v naslednjih 5 letih izpolnile pogoj za revizijo, kar pomeni, da bodo v prometu že 8 let oziroma, da bodo prevozile mejnih milijon kilometrov. Na lokomotivi smo opravili srednjo revizijo po opisu del in navodilih proizvajalca. Koš lokomotive smo pregledali in obnovili v ljubljanskih delavnicah, revizirana podstavna vozička pa smo dobili iz delavnice ÖBB TS iz Linza. V tej delavnici je tudi potekalo šolanje naših delavcev za vzdrževanje komponent pred samo revizijo, prav tako pa so strokovnjaki iz Linza pri prvi re-
viziji nudili podporo pri vzdrževanju koša lokomotive.
trebno, ter pregledali vlečne in odbojne naprave.
Ob vstopu v delavnico smo najprej opravili vstopno kontrolo pod napetostjo in vizualno kontrolo, sledila so dela, ki jih določa revizija takšnega vozila. Na košu smo izvedli naslednja dela: menjavo ležajev vseh ventilatorjev, obnovo izbirnih stikal, izgradnjo, obnovo, čiščenje in vgradnjo zavorne plošče s pnevmatiko, pregled kompresorja, glavnih pretvornikov, zavornih uporov, hladilnih stolpov, na analizo smo poslali olje glavnega transformatorja. Preverili smo delovanje vseh naprav v vozniški kabini in očistili klimatsko napravo, na zunanjosti lokomotive pa smo obnovili barvo in napise, kjer je bilo po-
V okviru revizije podstavnih vozičkov so v Linzu opravili naslednja dela: obnovo in preizkus hidravličnih amortizerjev, zamenjavo gumi elementov na trikotnih vodilih kolesnih dvojic, zamenjavo gumijastih vzmeti na ležaju kraljevega čepa, pranje in mazanje ležajev kolesnih dvojic skupaj z monobloki, umerjanje primarnih in sekundarnih vzmeti pod obremenitvijo, pregled in čiščenje asinhronskih vlečnih motorjev. Pri podstavnem vozičku, ki smo ga namestili pod lokomotivo 541-004, zamenjava monoblok koles ni bila potrebna, saj so bila ta zamenjana že prej, na vseh ostalih podstavnih vozičkih, kjer bo zamenjava potrebna, pa se bo ta opravila tudi v okviru revizije. Po opravljenih revizijskih delih je sledila sestavitev lokomotive, kontrola pod baterijsko napetostjo in kontrola pod vozno mrežo (3 kV in 15 kV na Jesenicah), kjer preverimo vleko. Na obremenilni vožnji do Jesenic in nazaj nismo ugotovili nobenih napak, tako da smo lokomotivo lahko takoj predali lastniku.
Foto: Miško Kranjec
Uspešno zaključena prva revizija lokomotive vrste 541 je zasluga vseh sodelujočih pri tem projektu, posebej pa je potrebno omeniti zaposlene v obratu III in našo tehnično službo. Skupaj s strokovnjaki iz ÖBB TS-a so se trudili, da je bilo delo opravljeno kakovostno in hitro, kar se je odrazilo v uspešno opravljenih tekalni in obremenilni vožnji. Kljub kadrovski podhranjenosti nam je z veliko volje in truda revizijo uspelo opraviti v dobrem mesecu dni. Naslednja lokomotiva v revizijo prihaja jeseni – po poletnih počitnicah bomo pripravljeni, da dobro opravljeno delo ponovimo. Miroslav Vukšić in Marjan Petrovicki
E-LOK 541-004 na obremenilni vožnji
Zgodilo se je 50. obletnica zaključnega izpita na ŽIŠ-u Maribor, 1. junij 1. 6. 2013 smo se v Mariboru že šestič srečali nekdanji učenci ŽIŠ-a (Železniške industrijske šole), sedaj že vsi upokojenci, saj smo zaključne izpite opravili daljnega leta 1963. Zbralo se nas je 44 od 113 povabljenih celotne takratne generacije. Namen srečanja je bil počastitev 50. obletnice, ko smo opravili zaključne izpite ene takrat najboljših poklicnih šol ne le v Sloveniji, ampak takrat še v Jugoslaviji, saj je bil Maribor v takratni državi drugo največje industrijsko mesto. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju stran 4
obujanja spominov. Po pozdravnem govoru smo se sprehodili do parka s spomenikom našega velikega Slovenca generala Rudolfa Maistra, kjer smo posneli skupinsko fotografijo, kakor tudi fotografije posameznih šestih razredov in edinega udeleženca kleparjev. Ob odlični jedači in prvovrstnem vinu smo se odlično razživeli,
in kot je ob takšnih priložnostih običajno, smo si povedali različne življenjske zgodbe. Čas do večerje smo izpolnili še z ogledom našega nekdanjega dijaškega doma – internata, kjer sedaj deluje tudi prometna šola. Železniški dijaški dom je nastal leta 1952
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
junij/julij 2013
in je bil v sklopu Železniške industrijske šole njena organizacijska enota. Ob ogledu notranjih prostorov in opreme šolskih učilnic ter funkcionalnih prostorov nam je preprosto vzelo dih. Nikakor si nismo mogli predstavljati razmer, v katerih smo živeli in delali takrat ter jih primerjati s temi čudovitimi prostori. Vračajoč se v gostinski lokal smo si med potjo lahko le od zunaj ogledali še našo nekdanjo šolo. Sleher. nega udeleženca je v prsih stiskalo ob pogledu na sedaj propadajočo nekdaj vrhunsko šolo, nekdanji ŽIŠ. Po prihodu v lokal smo nadaljevali naš klepet, dokler se nismo počasi poslovili, saj smo prišli iz različnih krajev po Sloveniji in je nekatere čakala še dolga pot domov. Prijetno srečanje bo verjetno vsem ostalo v prijetnem spominu, kot so ostala vsa dosedanja srečanja. Jakob Ploj
Foto: Helena Hostnik Simončič
Podelitev priznanj jubilantom Železniški muzej, 21. junij V skladu z lepo železničarsko tradicijo je tudi letos potekala tradicionalna podelitev plaket in spominskih ur železničarjem in železničarkam, ki so že 30 let zvesti istemu podjetju. Seveda so v ta dogodek vključeni tudi vsi delavci hčerinskih družb. Začelo se je s slavnostnim nagovorom generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa in članice poslovodstva Jelke Šinkovec Funduk. Sledil je kulturni program, v katerem so zaplesali izkušeni plesalci folklorne skupine Tine Rožanc. V družbi SŽ – VIT je letos okrogli jubilej, 30 let dela na železnici, praznovalo 119 zaposlenih. Vsem jubilantom je spominske ure in zlate spominske plakete podelil direktor Dušan Žičkar ter jim pri tem stisnil roko in se jim iskreno zahvalil za dolgoletno zvestobo podjetju in njihov prispevek k razvoju družbe. Pri podelitvi so mu na pomoč priskočili vodje služb za vleko, TVD ter načrtovanje in tehnologijo Boštjan Miklavčič, Vladimir Bezjak in Igor Debevec. Jubilante je pozdravil tudi delavski direktor Zdravko Skrbiš.
Foto: Željko Alojz
Po svečani podelitvi je bilo za vse udeležence na vrsti družabno srečanje. Ob dobrotah z žara so se med seboj pomešali vsi udeleženci podelitve in obujali spomine na preteklih 30 let.
Foto: Miško Kranjec
Marsikdo je po dolgih letih spet srečal sodelavce ali prijatelje, za katere se sicer v vsakdanjem hitrem tempu ne najde dovolj časa ali pa se je v sproščenem vzdušju Železniškega muzeja v Šiški veselo družil s sodelavci. Andrej Zorman Foto: Miško Kranjec
Foto: Miško Kranjec
Foto: Helena Hostnik Simončič
junij/julij 2013
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
stran 5
Foto: Miško Kranjec
Foto: Miško Kranjec
Foto: Miško Kranjec
CEDEjČEK meseca Naprava za snemanje vstopne gredi menjalnika E-LOK 363 Področje: popravilo in vzdrževanje električnih lokomotiv, Center Ljubljana Avtor: Gabriel Dukarič
?
Problem: Pri plamenskem rezanju zobnika se poškoduje vstopna gred menjalnika.
Rešitev: naprava za snemanje (izprešanje). Izprešana gred se lahko vgradi v menjalnik kot rezervni del, lahko tudi zobnik, če ta ni poškodovan ali izrabljen.
Foto: Anton Armič Foto: Dušan Rožac
!
Varnost in zdravje pri delu
Ergonomija Ergonomija raziskuje posebnosti in sposobnosti človeškega organizma z namenom, da odkrije najbolj naravno držo človeka pri delu. Omogoča prilagajanje človeka delu in delo človeku. Gre za oblikovanje delovnih mest tako, da ustrezajo telesnim meram in sposobnostim človeka. Če se izkaže, da zahteve dela niso skladne z zmogljivostjo posameznega organa oziroma organskega sistema, ne bi smeli najprej pomisliti na zamenjavo delovnega mesta, ampak poiskati razbremenitev. Nepravilna drža in slabo duševno počutje delavca vplivata na storilnost tako kot bolezen. Pri oblikovanju delovnega mesta je potrebno uskladiti mere orodij in strojev z antropološkimi merami delavcev. Dimenzije je treba včasih prilagoditi skrajno velikim delavcem, včasih majhnim, včasih pa delavcem v normalnih antropoloških razredih.
gibanje celotnega telesa ali le njegovih posameznih delov, in sicer s hojo, sklanjanjem, uporabo rok. Dobro zasnovano delovno mesto omogoča delavcu izbiro množice delovnih položajev, v katerih se lahko giblje in s tem preprečuje enostranske obremenitve.
Smotrno, udobno in varno oblikovano delovno mesto olajša delo, ustvarja dobro počutje ter zmanjšuje verjetnost napak in s tem poškodb. Zanimiv je podatek, da je več kot 30 % odsotnosti z dela posledica bolezni, ki izhajajo iz nervoz, ki nastajajo kot reakcije na vrsto, organizacijo in pogoje dela.
Če ima delavec na razpolago primerno podlago (preprogo), se mišice njegovih nog samodejno gibljejo, saj mu tako zagotavljajo ravnotežje. Na ta način se obenem pospešuje prekrvavitev v področju nog in stopal.
Pri delu je zelo pomembno, da se zaposleni počuti udobno in sproščeno, ker bo le tako lahko dovolj zbran in osredotočen na svoje delo. Zgradba našega telesa omogoča učinkovito storilnost in udobno počutje, če se drža telesa redno spreminja v določenih intervalih. To pomeni
stran 6
Dejavnosti, ki se izvajajo pretežno stoje, povzročijo vrsto težav, katerih vzrok so trda tla, na primer: bolečine v nogah, zatekle noge, pojav krčnih žil, utrujenost v mišicah, bolečine v križu, napetost v vratu in zatilju ter ramenskem predelu in še mnogo drugih. Da preprečimo te težave, moramo izpolniti nekatere pogoje, kot so:: - da je delo za vsako ceno prilagojeno
delavcu oziroma njegovim sposobnostim, zahtevam in potrebam ter da je zagotovljeno varstvo delavcev pri delu in varstvo okolja; - da je delo oblikovano tako, da so upoštevane vsaj minimalne tehnične in tehnološke zahteve; - da je delo oblikovano tako, da je mogoče trajno dosegati zadostno učinkovitost (produktivnost), vsaj tolikšno, kot jo dosegajo konkurenti na tržišču. V oblikovalskem procesu je potrebno upoštevati sledeče vidike: Pogled Upravitelj bi moral biti sposoben z lahkoto nastaviti kontrolne mehanizme na napravi (stroju) in prebrati podatke na prikazih teh. To onemogoči ali zmanjša utrujenost, ki je pogosto vzrok napačnega zaznavanja in nesreč.
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
junij/julij 2013
Drža Nenormalen delovni položaj oziroma drža povečujeta možnosti za utrujenost, nesreče in dolgoročne poškodbe. Vsi delovni procesi in načini dela bi morali biti načrtovani tako, da bi omogočali udobno držo, ki bi zmanjšala čezmeren trud. Ureditev V vsakem delovnem okolju bi moralo biti omogočeno prosto gibanje med različnimi obratovalnimi položaji, varen dostop in odhod ter neovirana ustna in vidna komunikacija. Slabo načrtovana in preveč obljudena delovna območja povzročajo pri delavcu utrujenost in nepazljivost pri delu
ter povečujejo možnosti nesreč v tem območju. Udobje Okoljski dejavniki imajo neposreden vpliv na udobje delavca – to je raven razsvetljave in prezračevanja ter odstotek relativne vlage v ozračju (v večini primerov je optimalna relativna vlaga 70 %). Način dela Idealno bi bilo, če bi bil način dela prilagojen delavcu, vendar sta potrebna stalno ocenjevanje in revizija dela.
delavcu je ogromno. Zelo pomembno je, da tudi delavci sami razmišljajo v smeri, kako izboljšati delovne pogoje. Velik dejavnik pa je delodajalec, ki bi moral vsak dobronameren in koristen predlog zaposlenih v zvezi z izboljšanjem delovnih razmer takoj izvesti. Optimalno prilagojeno delovno mesto namreč omogoča zaposlenemu, da razvije svoje sposobnosti in znanje ter se na delovnem mestu dobro počuti. To se seveda pozna tudi pri podjetju oziroma organizaciji, ki ima od tega koristi. Zmanjša se odsotnost z dela, poveča pa se storilnost. Aleš Kastelic
Primerov, kako prilagoditi delovno mesto
Piko pišemo: 1. na koncu povedi, razen v premem govoru, kjer jo nadomesti vejica;
Primer: Prvi vlak je pripeljal v Ljubljano l. 1849.
Primer: Poslovanje poteka v skladu z zastavljenimi načrti. (vendar: »Poslovanje poteka v skladu z zastavljenimi načrti,« je povedal predstavnik podjetja.)
3. za številkami – vrstilnimi števniki: ob 8. (osmi) uri, 60. (šestdeseta) obletnica, 5. (peti) člen pogodbe;
Tri pike Tri pike lahko zaznamujejo
Primer: Sestanek bo jutri ob 9. uri v 2. nadstropju, v sobi št. 14.
1. nedokončano misel: pred njimi je presledek Primer: Denar je sveta … 2. nedokončano besedo: pred njimi ni presledka
2. za okrajšavami besed: itd. (in tako dalje), str. (stran), l. (leta), npr. (na primer), oz. (oziroma);
Primer: Denar je sveta v… Foto: Nada Pelko Andreja Rozina
junij/julij 2013
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
stran 7
Telefonsko komuniciranje v nemščini in angleščini Učinkovito komuniciranje po telefonu je v poslovnem svetu zelo pomembno. V neposredni komunikaciji si lahko pomagamo z različnimi pripomočki, tudi z rokami, pri telefonskem pogovoru pa smo omejeni samo na zvočne signale. Glavna prednost te oblike komunikacije je hitrost pridobivanja informacij, njena bistvena pomanjkljivost pa, da pogovori navadno niso dokumentirani. Pomembno je, da smo pri pogovoru vljudni, da poslušamo sogovornika in se trudimo biti razumljivi. Slednje je še zlasti pomembno v komunikaciji s tujimi sogovorniki.
SŽ – VIT, Katja Kovič speaking. Podjetje SŽ – VIT, Katja Kovič pri telefonu. SŽ – VIT, Katja Kovič am Apparat.
I'll call you back later. Poklicala vas bom pozneje. Ich rufe Sie später zurück.
Could I speak to Mr. Erich Meier, please? Bi lahko govorila z gospodom Erichom Meierjem? Kann ich bitte Herrn Erich Meier sprechen?
Če v pogovoru sodelujete kot sporočevalec (klicatelj), si lahko pomagate takole:
Could you connect me with Mr. Erich Meier? Me lahko, prosim, povežete z gospodom Erichom Meierjem? Verbinden Sie mich bitte mit Herrn Erich Meier!
Who's speaking, please? S kom govorim, prosim? Mit wem spreche ich, bitte?
Could you take a message for him, please? Mu lahko, prosim, sporočite …? Könnten Sie ihm etwas ausrichten, bitte?
Is Mr. Erich Meier available? I can hardly hear you. Je gospod Erich Meier dosegljiv? Ne slišim vas dobro. Ist Herr Erich Meier da zu sprechen? Ich kann Sie kaum verstehen.
Sorry? Kako, prosim? Wie bitte?
Speaking. Pri telefonu. Am Apparat.
Could you spell that, please? Ali lahko črkujete, prosim? Können Sie das bitte buchstabieren?
I'll connect you. (I'll put you through.) Vežem. Ich verbinde Sie. (Ich stelle durch.) There's no reply. Nihče se ne javi. Es meldet sich niemand. The line is engaged (busy). Linija je zasedena. Die Leitung ist besetzt.
Just a minute/moment, please. Trenutek, prosim. Augenblick bitte.
You have got the wrong number. Poklicali ste napačno telefonsko številko. Sie haben die falsche Nummer gewählt.
Kadar v pogovoru nastopate kot prejemnik (klicana oseba), pa lahko uporabite katerega od navedenih predlogov.
Should he call you back? Naj vas pokliče nazaj? Soll er Sie zurückrufen?
He isn't in. He is in a meeting / away on business / on holiday this week. Ni ga tukaj. Je na sestanku / službeno odsoten / ta teden na počitnicah. Er ist nicht da. Er hat eine Besprechung. / Er ist geschäftlich unterwegs / diese Woche in Urlaub.
It's a bad line. Zveza je slaba. Die Verbindung ist schlecht.
Hold the line, please. Ostanite, prosim, na zvezi. Bleiben Sie am Apparat. Andreja Rozina
Uredništvo Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 23. 8. 2013. Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ - VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. Kontaktni podatki: E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si Telefon: 01 291 23 59
stran 8
Smeh je pol zdravja Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.
VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si. Če želite VITraž prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na helena.hostnik@sz-vit.si
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
Na potniškem vlaku omedli potnica. Eden od potnikov se oglasi: »Hitro, hitro, ima kdo kaj žganega pri sebi?«. Javi se gospod s steklenico konjaka. Potnik hitro zgrabi steklenico in naredi dolg požirek: »Resnično ne morem gledati žensk v nezavesti!«
junij/julij 2013