Številka 7/2011
JULIJ AKTUALNO Anketa »Vloga vodij pri motiviranju zaposlenih v družbi SŽCD« je zaključena V majski številki CD okna napovedana anketa je bila z vašo pomočjo uspešno izvedena v drugi polovici junija. Anketne vprašalnike ste prejeli 15. 6. 2011, do konca meseca pa je bilo vrnjenih 69 anket, ki so jih izpolnili vodje – od tega je bilo v celoti izpolnjenih in veljavnih 50 anket, podrejeni sodelavci pa so vrnili 152 anket – od tega je bilo 132 popolnih in veljavno izpolnjenih. Za nadaljnjo obravnavo je tako skupaj primernih 182 anket. Anketo nameravam obdelati med poletnim oddihom, sem pa za tokratno številko CD okna pripravil nekaj osnovnih podatkov o anketi in dodal nekaj zanimivih informacij. Več o rezultatih boste izvedeli v eni izmed prihodnjih številk. Kako ste izpolnjevali ankete? Spodnji graf prikazuje, v kolikšnem odstotku ste se odločali za sodelovanje v raziskavi. Delež vodij, ki so sodelovali v raziskavi, je kar 44,2 %. Najvišji odziv je bil zabeležen na upravi z 71,4 %, najnižji pa je bil zabeležen v Proizvodnji Maribor z 28,6 % vrnjenimi vprašalniki. Na splošno je bil slabši odziv na strani podrejenih sodelavcev, saj se je za sodelovanje v raziskavi odločilo 16,9 % podrejenih sodelavcev, pri čemer pozitivno odstopajo proizvodnje Divača in Dobova ter uprava, kjer je bil odziv okrog 30 %. Nekoliko slabši odziv, vendar še vedno dovolj dober je bil v proizvodnjah Ljubljana in Maribor. Z izredno slabim odzivom s strani podrejenih sodelavcev pa izstopa proizvodnja Ptuj, kjer je anketni vprašalnik vrnilo le 1,4 % podrejenih sodelavcev. Deleži vrnjenih vprašalnikov 80,0% 70,0% 60,0%
Divača
50,0%
Dobova
40,0%
Ljubljana
30,0%
Maribor
20,0%
Ptuj
10,0%
Uprava
0,0% VODJE
NE-VODJE
Vodje so se v večji meri odločili za sodelovanje v anketi.
Poglejmo rezultate še nekoliko drugače. V anketnem vprašalniku so bile pri vprašanju »Opredelite položaj v vodstveni strukturi« na voljo možnosti: a) delovodja, b) obratovodja, vodja, c) šef
ali višje, d) ne želim se opredeliti. Naslednji diagram prikazuje deleže anketirancev glede na to ali so razkrili vodstveno strukturo ali ne. Opredelitev vodstvene strukture 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0%
Podrejeni so v manjši meri opredelili nivo vodenja.
Divača Dobova Ljubljana Maribor
Ptuj
Uprava
Sem podrejen in se nisem želel opredeliti glede nivoja vodenja mojega vodje Sem podrejen in sem opredelil nivo vodenja mojega vodje Sem vodja in se nisem želel opredeliti glede nivoja vodenja Sem vodja in sem opredelil nivo vodenja, ki mu pripadam
Predstavljeni rezultati kažejo, da podrejeni v višji meri kot vodje niso opredelili nivoja vodenja svojega neposredno nadrejenega in s tem svojega položaja v hierarhični strukturi. Njihovi vodje so to napravili v izredno majhnem deležu. Pojavlja se vprašanje, kaj je v največji meri vplivalo na takšno ravnanje pri izpolnjevanju. Odgovor bo predstavljen v enem izmed naslednjih glasil, vsekakor pa to nakazuje neizkoriščen potencial na področju spodbujanja odprte komunikacije med zaposlenimi. Poglejmo še, katere lastnosti podrejeni pripisujejo dobremu vodji in katere lastnosti so najpomembnejše po mnenju vodij. V splošnem lahko ugotovimo, da je predstava o idealnem vodji precej skladna na obeh straneh, tako na strani vodij, kakor na strani podrejenih. Na naslednjem grafu je moč razbrati, da podrejeni pri vodji najbolj cenijo, da jim ta zaupa, čeprav vodje tej lastnosti pripisujejo za 13 % nižji pomen. Podrejeni želijo, da se vodja z njimi posvetuje in jih vključuje v sprejemanje odločitev. Nekoliko večje odstopanje zasledimo pri lastnosti, da vodja vodi z lastnim zgledom, ki ji vodje pripisujejo 23 % višji pomen kot podrejeni sodelavci. Zanimiva je razlika pri uporabi graje, ki so jo podrejeni na lestvici pomembnosti razvrstili 8 % višje, kot sami vodje. Ker si gra-
je običajno ne želimo, je možno sklepati, da si zaposleni želijo, da vodje pogosteje ukrepajo v primeru, ko posamezniki prestopajo dogovorjene meje sprejemljivega.
Lastnosti dobrega vodje [zaupa svojim podrejenim] [se posvetuje z zaposlenimi in jih vključuje v sprejemanje odločitev] [sprejema mnenja podrejenih ] [zaposlene obvešča o svojih odločitvah]
Ob tej priložnosti ste vabljeni, da komentirate članek ali anketo na naslov: bojan.jurancic@sz-cd.si.
[skrbi za dobro delovno počutje in dobre delovne pogoje] [vodi z lastnim zgledom] [pozna in izkorišča sposobnosti znanje in veščine podrejenih] [pravično ocenjuje delovno uspešnost]
Vaša mnenja in pobude bodo vključene tudi v članek v naslednjem CD oknu, kjer bodo predstavljeni rezultati podrobnejše analize anketnega vprašalnika.
[prizna svoje napake] [delo načrtuje in hitro ukrepa ] [pomaga podrejenim pri doseganju zastavljenih ciljev] [spodbuja podrejene k skupnemu reševanju problemov] [si vzame čas da se posveti podrobnostim] [posreduje povratne informacije o uspehih in dosežkih podrejenih] [uporablja pohvale]
Bojan Jurančič
[uporablja grajo] [usmerjen v prihodnost] [uporablja nagrade] [uporablja grožnje] 0,0% Vodje [%]
10,0% 20,0% 30,0%
40,0% 50,0% 60,0% 70,0%
Podrejeni [%]
Podrejeni pri vodji najbolj cenijo, da jim ta zaupa, vodje velik pomen pripisujejo vodenju z lastnim zgledom.
NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ PROIZVODNJA LJUBLJANA Novosti Projekta Ljubljana Shema kazalnikov proizvodnje
V okviru Projekta Proizvodnje Ljubljana se kontinuirano izvajajo aktivnosti za dosego ciljev, izvirajočih iz odpravljanja motenj, ki so bile zaznane v neposredni proizvodnji in povečanja kakovosti delovnih procesov Proizvodnje Ljubljana. Za doseganje postavljenih ciljev smo razvili sistem spremljanja kazalnikov z aplikacijo, ki bo implementirana na vse nivoje proizvodnje. Trenutno je v teku nabava še dveh računalniških enot in prilagoditev pooblaščenega dostopa do podatkov. Cilj podprojekta – vzpostavitev kazalnikov na vseh nivojih proizvodnje je spremljanje proizvodnje po izkoriščenosti delovnega časa, storilnosti po metodi normativov dela (Pnd), storilnosti po vrednostni metodi (Pvr), razvrstitvi opravljenega dela, matriki kakovosti aktivnosti z vidika proizvodnje (neposredno prodano delo) in spremljanju zastavljenih ciljev. Od prvotno postavljenih ciljev je odpadlo spremljanje storilnosti po vrednostni metodi (Pvr), ki bo vključeno v obsežnejše kazalnike šefa proizvodnje. Sistem, ki je vzpostavljen, zajema vse ostale cilje s to prilagoditvijo, da se spremlja kazalnike tudi na nivoju posameznikov vključujoč podporne službe, ki so vključene v delovne procese Proizvodnje Ljubljana. Kazalniki se spremljajo od 1. 1. 2011, poskusno samo v okviru projekta Ljubljana. Končna distribucija je predvidena do 31. 10. 2011 v okviru podprojekta – posredovanje izbranih informacij neposredni proizvodnji.
Koristi, ki so predvidene s pomočjo uporabe kazalnikov (spremljanje napredka) so: enakomerna obremenjenost proizvodnje, večja izkoriščenost delovnega časa (upoštevaje tudi odpravljanje motenj), ● pravilno vrednotenje dela tehnologov ali delavcev pri razvojno naravnanih delih oziroma pri reševanju tehnoloških ali procesnih problemov, ● ●
ovrednotenje večjih režijskih del, ki so namenjena neposrednemu opravljanju delovnih procesov: interni transport, delo kretnika, ● ovrednotenje dela pri razvoju novih produktov, ● doseganje ciljne produktivnosti celotne proizvodnje prek analize in ukrepanja pri posameznih delavcih, enotah in obratih. ●
Za namen spremljanja kazalnikov bodo delovodjem, obratovodjem in višjem nivojem vodstva na voljo posebna poročila, ki bodo omogočala neposreden vpogled v uspešnost delavcev, organizacijskih enot, obratov in celotne proizvodnje. Poročilo je razdeljeno na pet področij in končno oceno dela (v našem primeru A-3) glede na zastavljene cilje in razvrstitev dela. Marjan Kozmus
Struktura poročila spremljanja kazalnikov Izkoriščenost delovnega časa: podatki o delu na posameznih kategorijah delovnih nalog in njihovega razmerja v povezavi s prisotnostjo na delovnem mestu: a) dela na produktivnih nalogih (nalogi namenjeni prodaji dela), b) dela na režijskih nalogih (nalogi za opravljanje potrebnih režijskih del), c) čista režija (dela opravljena v okviru del, ki so namenjene podpornim procesom izven okvira spremljanih režijskih del z spremljanjem časa za počitek med delom – malica). Matrika kakovosti aktivnosti z vidika proizvodnje: v matriki je vizualno prikazana razvrstitev spremljanega delavca, enote, obrata ali proizvodnje glede na učinek prodanega dela, ki izvira iz neposredno opravljenega dela na posameznih nalogah in ocenjevana aktivnost, ki ni neposredno prodano dela, vendar je aktivnost, ki je potrebna za nemoteno delovanje proizvodnje (podporne službe).
Razvrstitev opravljenega dela: poročilo poda prikaz klasificiranih del v odstotkih, ki jih je spremljani delavec, enota, obrat ali proizvodnja opravil tekom delovnega časa.
Storilnost dela (Pnd): v tem delu je izračunana storilnost delavca, enote, obrata ali proizvodnje na osnovi predvidenega časa in dejanskega časa opravljanja dela na normiranih delovnih nalogih, ki so bili zaključeni v spremljanem obdobju.
Cilji - doseganje: v tem delu poročila so prikazani cilji in njihovo doseganje, ki je točkovano.
PROIZVODNJA PTUJ Nove proizvodne kapacitete Povečanje naročil kupcev izven Slovenskih železnic, ki je rezultat prizadevanj naših tržnikov na tujih trgih, je pokazalo potrebo po povečanju proizvodnih kapacitet v Proizvodnji Ptuj. Da bomo sposobni obdelati večje količine kolesnih dvojic za nove kupce, smo v marcu 2010 začeli z gradbeni deli, ki še vedno potekajo. Nove kapacitete so že polno zasedene, tako da gradnja komaj sledi potrebam proizvodnje. Predvidoma jeseni bodo zaključena še zadnja dela in upamo, da bomo takrat dosegli svoj cilj, ki je proizvodnja in obdelava 1.000 kolesnih dvojic mesečno. V okviru omenjenega povečanja proizvodnih kapacitet smo dobili novo halo za profilno stružnico, prostor za kontrolo in pregled ležajev, novo pralnico za pranje kolesnih dvojic in novo varilnico. Novo halo smo z nadstrešnico povezali s staro in tako povečali nujno potrebne skladiščne prostore za potrebe manipulativnega skladišča in skladiščenje novega materiala in rezervnih delov za tuje kupce. Poleg novogradnje smo predelali in obnovili stari lakirni tir v lakirnico za kolesne dvojice, montirali obračališča na vseh fazah
Začeli smo z betoniranjem nove hale ...
obdelave kolesnih dvojic, uredili nakladalne tire za obdelane
merilce hrapavosti površin, merske šablone, pralni WAP, šobe in škropilnice za brizganje vodoodpornih in dvokomponentnih barv. Nova hala, stroji in orodje nam omogočajo krožni sistem proizvodnje. Vzpostavili smo dvojni delovni tokokrog za IS 2 in IS 3, kar močno skrajša čas obdelave kolesnih dvojic in posledično povečuje produktivnost. Do jeseni, ko pričakujemo zaključek gradnje in postavitev vseh strojev, bomo do konca uredili še vhodno skladišče z deponijo in laboratorij za neporušne preiskave z novo MT napravo (za magnetno kontrolo), ki je plod lastnega znanja naših zaposlenih. Poleg vseh naštetih pridobitev pa bomo dobili še kodni sistem, s katerim bomo nadomestili ročno pisanje merilnih listov in druge dokumentacije, ki je potrebna pri obdelavi kolesnih dvojic.
kolesne dvojice in vgradili dvižne mize na segmentu montaže ležajnih obročev, prašnic in labirintnih obročev ter na segmentu preše.
Gradnja novih proizvodnih kapacitet, vgradnja strojev in izdelava raznih naprav za izboljšanje delovnega procesa so potekale ob veliki meri zavzetosti naših zaposlenih, ki so pokazali lastno znanje in ga delili na vseh področjih. Veliko del smo opravili znotraj proizvodnje in tako dodatno prihranili pri stroških posodobitve.
Kupili in postavili smo tudi nove stroje, ki omogočajo produktivnejšo obdelavo kolesnih dvojic. Bogatejši smo za: CNC stružnico za struženje celotne osi, CNC karuselno stružnico za struženje monoblok plošč, stroj za brušenje in čiščenje osi, merilni stroj za celovito izmero kolesne dvojice po obdelavi in prezračevalni sistem (odsesovalne naprave na vseh obdelovalnih strojih v hali C). V fazi nabave je tudi viličar za manipulativne potrebe.
V Proizvodnji Ptuj smo poleg proizvodnih kapacitet v sami proizvodnji poskrbeli tudi za vsa potrebna izobraževanja zaposlenih in uspešno prestali kontrole s strani naših kupcev. Kolesne dvojice obdelujemo po standardu VPI in v skladu z dovoljenji posameznih kupcev, ki pa se stalno dopolnjujejo, zato jim moramo uspešno slediti s sprotnimi izpopolnjevanji zaposlenih. Poleg tega svoje delo opravljamo v skladu s prejetimi certifikati (varjenje, NDT, ISO), ki narekujejo visoke standarde. Dosegan-
… danes pa stoji tudi že nova nadstrešnica za potrebe skladiščenja
Delovni krog obračališča
Dvižna miza za montažo obročev
Obdelava kolesnih dvojic za tuje kupce po VPI od nas zahteva delo po posebnih zahtevah in kriterijih, za kar potrebujemo določeno orodje in naprave. Nabavili smo različno merilno orodje za potrebe končne kontrole in montaže kolesnih dvojic: merila za AR-, QR- in C-mero, 3-točkovni mikrometer; stroj za graviranje podatkov, glave za indukcijsko snemanje notranjih in labirintnih obročev, indukcijske naprave za gretje in montažo notranjih in labirintnih obročev, dodatne merilne ure in mikrometre,
Vijačna gred MT tuljave
je teh dokažemo na vsakokratnih presojah. Predvidevamo in želimo si, da bomo jeseni že zmožni obdelave 1.000 kolesnih dvojic mesečno, kar bo pomenilo polno zasedenost kapacitet. Zaradi posodobitve proizvodnje bomo takšen obseg dela zmogli z dvoizmenskim delom. Upamo, da nam bodo dobre reference v tujini pomagale pri pozitivnem odzivu kupcev in bodo ti ostali naši dolgoročni partnerji. Seveda pa smo vedno pripravljeni še na kašnega novega. Besedilo in fotografije: Robert Krajnc
ZGODILO SE JE Promocijska vožnja z DMG 813 Ljubljana, 6. julij Na vroč poletni dan smo SŽCD in PE Potniški promet naše največje partnerje, nadzorni svet in medije povabili na promocijsko vožnjo z obnovljeno DMG 813/814-130. Kratka vožnja od železniške postaje v Ljubljani do novega objekta v Mostah je udeležencem postregla z novim doživetjem.
Prepričali so se lahko, da smo tudi z manjšim finančnim vložkom v primerjavi z nakupom novega vlaka in ob visoki kakovosti domačega znanja, potnikom sposobni polepšati potovanje z vlakom. Namen obnove vlakov te vrste je bil namreč ravno ta – povečanje udobja za potnike in spodbuda k večji uporabi vlaka kot prevoznega sredstva.
Po prihodu gostov v SŽCD so navzoče pozdravili vsi trije direktorji: generalni direktor SŽ Goran Brankovič, direktor SŽCD Dušan Žičkar in direktor PE Potniški promet mag. Boštjan Koren. Naš direktor je s ponosom na kratko predstavil obnovljeni vlak in povedal, da si po uspešni obnovi 813/814-130 obetamo podobnih naročil tudi iz tujine. Obnove starejših vlakov s povečanjem udobja za potnike in izboljšanjem karakteristik delovanja bodo namreč naš novi produkt. Za letošnje leto lahko po besedah direktorja PE Potniški promet pričakujemo še 3 garniture za obnovo s strani SŽ, v naslednjem letu pa še 4. Po kratkih pozdravih so direktorji še skupaj prerezali otvoritveni trak in nazdravili srečni vožnji. Celovito obnovljeni 813 je pritegnil številne medije, ki so o dogodku poročali na televiziji, radiu, v tisku in na spletu. Morda ste pa to novico ujeli tudi vi. Helena Hostnik
Prerez otvoritvenega traku (z leve): direktor PE Potniški promet mag. Boštjan Koren, generalni direktor SŽ Goran Brankovič in direktor SŽCD Dušan Žičkar. Fotografija: Miško Kranjec
CEDEjČEK MESECA JULIJA Nova izboljšava, ki smo se jo namenili predstaviti v tem vročem mesecu, je plod iznajdljivosti in znanja Proizvodnje Divača. Gre za napravo za dolivanje hidravličnega olja hidrolub 50.
DEjČKA smo pridobili na času dolivanja in si poleg tega, z enostavno rešitvijo, še olajšali delo. mag. Slavko Hočevar
Dolivanje olja je postopek, s katerim se pri vzdrževanju vozil zelo pogosto srečujemo. Ročno dolivanje oziroma dolivanje s pomočjo ročne črpalke je bilo počasno in je terjalo sorazmerno velik napor. V razmišljanju po enostavnejši oziroma učinkovitejši rešitvi sta do zanimive ideje prišla g. Milan Štolfa in g. Jože Vadnjal iz II. obrata v Proizvodnji Divača. Za rezervoar olja sta uporabila star gasilni aparat in nanj namestila zračni priključek za dotok komprimiranega zraka, ki poriva olje. Na posodo sta namestila še ventil ter cev za dolivanje olja in, da je vse skupaj mobilno, dodala še kolesa. Ker je naprava enostavna za transport in so priključki za komprimiran zrak nameščeni povsod po delavnici, tudi njena uporaba ni prostorsko omejena. S pomočjo predstavljenega CEAvtorja naprave za dolivanje hidravličnega olja hidrolub 50 Milan Štolfa in Jože Vadnjal
OBVESTILA IN NAPOVEDI Železniški muzej vabi Prišel je čas počitnic, ko si lahko med drugim ogledamo tudi Železniški muzej v Ljubljani. Muzej se nahaja na Parmovi 35 v Ljubljani, nasproti borze dela. Sam muzej ima že več desetletno tradicijo in je prejemnik kar nekaj nagrad za urejenost muzejske zbirke. Poleg parnih lepotic so na ogled še stare uniforme, delo na progi, prometna pisarna in signalne postavljalnice. Muzej se lahko pohvali z nekaj tisoč eksponati – seveda je vse staro blizu 100 let. V muzeju popravljamo vozne parne lokomotive tudi delavci iz Proizvodnje Ljubljana. Uredili vam bomo brezplačni ogled pod našim strokovnim vodstvom. Vljudno vabljeni! Marko Hvale
NOVOST ZA VSE ZAPOSLENE NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH Obveščamo vas, da smo letos uvedli novost in hkrati ugodnost za vse zaposlene v sistemu Slovenskih železnic. V podjetju SŽ – ŽIP lahko za novo šolsko leto 2011/12 kupite
šolske potrebščine, kamor pa ne sodijo delovni zvezki in knjige. Plačilo nakupa je omogočeno pri plači v dveh mesečnih obrokih. Za vas smo pripravili pester izbor različnih blagovnih znamk: HELLO KITTY, BAKUGAN, TAKO LAHKO … Vse dodatne informacije glede nakupa so skupaj s katalogom šolskih potrebščin in naročilnico objavljene na spletni strani www.sz-zip.si
UREDNIŠTVO Dobovski doprinos k obnovi DMG 813 V prejšnji številki CD okna smo objavili novico o celoviti obnovi potniškega dizel motornega vlaka 813/814-130. Obnovo smo predstavili v rubriki „novosti iz naših proizvodenj“ kot projekt Proizvodnje Maribor. Vse zapisano v prejšnji številki drži kot pribito, dodati je potrebno le še informacijo, ki smo jo v uredništvo prejeli od g. Jurija Krošlja. Obvestil nas je, da je pri tej, največji, obnovi potniškega vlaka v SŽCD sodelovala tudi Proizvodnja Dobova. Dobovski mojstri, ki sicer največ znanja in spretnosti uporabljajo pri vzdrževanju tovornih vagonov, so poskrbeli za revizijo prikolice 814-130. Čeprav se ta motorni vlak najpogosteje poimenuje kar z oznako 813, vedno potuje v kompletu – pogonska enota 813 in prikolica 814. V Dobovi so obnovili koš vagona, prikolico ličarsko obdelali v skladu z dogovorjenim dizajnom in jo pripravili na vgradnjo klime. Dobovskim sodelavcem se opravičujemo za nenamerno izpuščen podatek. Prav tako pa tudi ostalim proizvodnjam, ki ste pri obnovi sodelovale v večji ali manjši meri.
Sveži oplesk prikolice 814 v Dobovi Fotografija: Jurij Krošelj
Helena Hostnik
Vaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 10. 8. 2011. Besedila za objavo lahko oddate tudi v fizični obliki, pustite pa jih v sekretariatu ali v tajništvu vaše proizvodnje. Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽCD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.
CD okno si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.sz-cd.si.