Številka 10/2011
NOVEMBER AKTUALNO Zopet skupaj Predstavitev OE Vleka Reorganizacija družbe Slovenske železnice, d. o. o. je med drugimi organizacijskimi spremembami privedla tudi do združitve dejavnosti vleke, tehnično vagonske dejavnosti in dejavnosti vzdrževanja železniških vozil pod isto streho. Tako dejavnosti vleke vlakov sedaj opravljamo v okviru podjetja SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o., ki se bo v kratkem, to je takoj po pridobljenem soglasju Vlade RS za vpis v sodni register, preimenovalo v dejansko združeno podjetje pod imenom SŽ – Vleka in tehnika, d. o. o. oz. skrajšano SŽ VIT. V prvem članku bralcem CD okna predstavljamo, katere so dejavnosti Vleke, kako opravljamo svoje delo in kakšni so načrti za naprej. Osnovna naloga dejavnosti Vleke je zagotavljanje tehnično brezhibnih vozil in osebja za potrebe prevoznikov, to je Tovornega in Potniškega prometa, kar vključuje tako vleko vlakov kot tudi premik na stalnih premikalnih mestih. Za izvajanje teh osnovnih del pa so potrebna še druga obrobna opravila, brez katerih vleka kot dejavnost ne bi mogla normalno funkcionirati. To so: strokovno - tehnična opravila v zvezi z vzdrževanjem vozil, opravila v zvezi z izdelavo razporedov vozil in osebja vlečnih vozil, opravila s področja izobraževanja osebja, priprava predpisov vleke in sodelovanje pri izdelavi nacionalnih varnostnih predpisov, opravila v zvezi s stroški vleke in poučevanjem izvršilnega osebja o možnostih za zniževanje stroškov porabe energije, opravila v zvezi z nadzorom dela osebja vlečnih vozil in ostala opravila, ki so potrebna kot povezovalni členi z drugimi železniškimi dejavnostmi.
vleko Maribor dve enoti (DE Maribor in Celje) in prav tako dve enoti v Sekciji za vleko Divača (DE Divača in Nova Gorica). Ob standardnih opravilih si v Vleki prizadevamo za izboljšanje poslovanja, povečanja učinkovitosti dela in izboljšanja delovnih pogojev za izvršilne železniške delavce. Rdeča nit teh prizadevanj je najmanj ohranjanje sedanje ravni varnosti. V zvezi s tem izpostavljamo tesno sodelovanje strokovnih delavcev vleke in predstavnikov socialnih partnerjev, ki delujejo v tehničnih komisijah. Izmed različnih obravnavanih predlogov izboljšav omenjamo dve. Prva je osebna zadolžitev strojevodij s tabličnim računalnikom, ki bi vseboval vse podatke operativnega voznega reda posameznega vlaka, pravilnike, navodila in priročnike, ki so doslej v osebni zadolžitvi strojevodje, ali so v opremi vlečnega vozila, programe za izmenjavo podatkov o stanju vozila ipd. Sistem bi omogočal brezžično povezovanje na večjih postajah in prenašanje vseh zadnjih podatkov o stanju na progi, spremembah voznega reda in navodilih za ravnanje v nepričakovanih situacijah. S takšnim sistemom bi zmanjšali stroške tiskanja in grafične priprave voznih redov, listnih voznih redov, obrazcev, priročnikov in navodil, ki so potrebni na vlečnih vozilih, prednost pa bi bila tudi v tem, da izvršilnim in drugim strokovnim delavcem vleke ne bi bilo treba več skrbeti za popravke naštetih dokumentov. Prav tako bi se lahko poenostavili nekateri postopki obveščanja s strani vodenja prometa.
Osnovna dejavnost vleke, ki jo izvajajo izvršilni železniški delavci vleke (strojevodje in pomočniki strojevodij), se opravlja po predpisih, ki so izdelani na različnih nivojih sprejemanja le teh. Temeljna načela so zapisana v evropskih dokumentih. To so direktive, odločbe ali sklepi o TSI (tehnična specifikacija interoperabilnosti) in uredbe, kar je vse vtkano v nacionalno zakonodajo s področja železniškega prometa. Na podlagi teh predpisov so izdelani nacionalni predpisi, ki se nanašajo na varnost železniškega prometa (pravilniki) in notranji železniški predpisi (navodila, priročniki, obvestila).
Drugi pomemben projekt predstavljajo aktivnosti za dobavo lokomotivskega simulatorja, ki poteka v okviru nabave večsistemskih lokomotiv vrste 541. Z uporabo lokomotivskega simulatorja bodo nazorno prikazane dejanske razmere med vožnjo vlaka . po posameznih progah oziroma progovnih odsekih, kandidat za strojevodjo oziroma strojevodja, ki se bo izpopolnjeval ali obnavljal znanje, pa se bo moral odzivati z ustreznimi ukrepi. S tem se bo izboljšala kakovost šolanja in izpopolnjevanja strojevodij, hkrati pa se bodo zmanjšali stroški usposabljanja, ki se sedaj opravlja kot praktično uvajanje na vlečnih vozilih. Predvideva se tudi, da bo imel simulator poseben modul za poučevanje in trening energetsko varčne vožnje.
Skrb za izvajanje dejavnosti vleke se odvija na več nivojih. Na najvišjem nivoju je v okviru podjetja SŽ – Centralne delavnice Ljubljana Organizacijska enota Vleka, ki vodi, povezuje in nadzira delovanje treh podrejenih sekcij za vleko s sedeži v Ljubljani, Mariboru in Divači. Dejansko operativno delo vleke pa se izvaja na nivojih delovnih enot, ki so organizirane znotraj sekcij za vleko. Od teh so v Sekciji za vleko Ljubljana štiri enote (DE Ljubljana, Novo mesto, Zidani Most in Jesenice), v Sekciji za
Dejavnost vleke pa je vključena v še en velik projekt, ki presega državne meje in deluje pod mentorstvom Evropske železniške agencije (ERA). To je projekt za uvedbo enotne varnostne naprave (ETCS) in prenosa podatkov (GSM-R) na evropskem tovornem koridorju D: Valencia–Lyon–Torino–Ljubljana–Budimpešta. Slovenija je že v letu 2007 podpisala Nacionalni izvedbeni načrt za infrastrukturo in za vozna sredstva, ki obsega osnovna na-čela uvedbe varnostne naprave ERTMS na
tem koridorju, globalni terminski načrt z dvema pilotnima odsekoma prog in dvema pilotnima lokomotivama (E-lok 541 in Dlok 664), predvideno finančno vrednost projekta in način financiranja ter obratovanje skupaj s sedanjo varnostno napravo (ASN) v prehodnem obdobju. Dejavnost vleke podpira in je vključena tudi v področje interoperabilnosti. Interoperabilnost pomeni medsebojno dogovorjeno skupno rabo lokomotiv z upravami vleke sosednjih železnic, brez zamenjave lokomotiv na postajah izmenjave prometa. Cilj interoperabilnosti je namreč povečanje potovalne hitrosti mednarodnih vlakov zaradi skrajšanja postankov na teh postajah. S skupno rabo lokomotiv se ne obračunavajo več stroški obmejnih storitev vleke, pač pa je v rabi naturalna izravnava
vlakovnih kilometrov. Najprej je bila interoperabilnost dogovorjena z italijansko železniško upravo, in sicer za lokomotive vrste 362, ki so vozile vlake med postajama Zalog in Cervignano. Zaradi znatnih sprememb v zakonodaji, ki zadevajo opremljenost vozil in infrastrukture, tako v Italiji kot v Sloveniji, je trenutna izmenjava lokomotiv prekinjena. Po dobavi večsistemskih lokomotiv vrste 541 na SŽ je bila leta 2006 interoperabilna raba lokomotiv dogovorjena z upravo vleke avstrijskih železnic z njihovo sorodno lokomotivo vrste 1216. V teku pa so dogovori o interoperabilni rabi lokomotiv s hrvaškimi in madžarskimi železnicami. Seveda je treba pred tem od pristojnih organov Republike Hrvaške in Republike Madžarske pridobiti obratovalna dovoljenja za vožnje posameznih vlečnih vozil SŽ po njihovih progah. Marjan Terčon, u. d. i. e
Predstavitev OE TVD Nedavna združitev Poslovne enote Tehnično vagonska dejavnost (TVD), Poslovne enote Vleka in Centralnih delavnic (CD) je združitev treh, po velikosti različnih enot, od katerih je TVD najmanjša. Ne oziraje se na to pa je prav, da se jo nekoliko podrobneje predstavi predvsem tistim, ki je ne poznajo dobro. TVD je dejavnost, ki neposredno vpliva na varnost in urejenost železniškega prometa. V takšni ali drugačni organizacijski obliki izvaja svojo funkcijo za potrebe vseh prevoznikov. Njegova funkcija je utemeljena v direktivah EU, v Zakonu o varnosti železniškega prometa, predvsem pa na njegovi osnovi izdanih podzakonskih aktov – pravilnikov. TVD je neposredno vključen tudi v sistem varnega upravljanja, ki ga imajo vzpostavljenega prevozniki in je temelj varnosti v železniškem prometu. Osnovna naloga TVD-ja je zagotavljanje tehnične brezhibnosti vlečenih vozil – vagonov. Ta naloga se izvaja z opravljanjem tehničnih pregledov vagonov, pri čemer se ugotavlja, ali ti izpolnjujejo predpisane pogoje in če so sposobni za uvrščanje v vlake. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vagoni, se nanašajo na njihovo tehnično stanje, ki omogoča nemoteno uporabo in uvrščanje vagonov v vlake. To je lahko tudi omejeno, ali pa takšno, da bi njihova uvrstitev v vlake ogrozila varnost prometa. Poleg tehničnih pregledov opravlja TVD tudi preizkuse zavor pri vlakih, manjša popravila vagonov brez njihovega izločanja iz vlakov, intervencije ob izrednostih na progi, usposobitve vagonov za prevoz, svetovanje pri nakladanju vagonov, preglede izrednih pošiljk pred prevzemom in spremljavo pri prevozu itd. Preskusi zavor se opravljajo z lokomotivami ali s stabilnimi kompresorskimi napravami, ki so vgrajene na postajah Koper tovorna in Zalog. Poleg navedenega TVD opravlja tudi predogrevanje (v zimskem času) in klimatiziranje vagonskih potniških vlakov (poleti). To se opravlja z lokomotivami, na pregledovalnih mestih Ljubljana, Maribor, Koper potniška in Dobova pa tudi s stabilnimi napravami za električno ogrevanje. Navedene naloge v večini primerov opravljajo izvršilni železniški delavci TVD-ja – pregledniki vagonov. Redno se naloge izvajajo na pregledovalnih mestih, ki so najnižja, vendar temeljna lokalna oblika organiziranosti TVD-ja. Po trenutni organiziranosti so pregledovalna mesta vključena v štiri delovne enote, in sicer: ● DE Ljubljana s pregledovalnimi mesti Ljubljana, Ljubljana Zalog, Ljubljana Moste, Jesenice in Novo mesto;
DE Divača s pregledovalnimi mesti Koper tovorna, Koper potniška, Koper luka, Sežana, Nova Gorica, Šapjane in Buzet (obe na območju HŽ);
●
DE Maribor s pregledovalnimi mesti Maribor, Maribor Tezno sever, Maribor Tezno jug, Pragersko, Prevalje, Špilje (na obmo
●
-čju ŐBB), Hodoš in Čakovec (na območju HŽ); ● DE Celje s pregledovalnimi mesti Celje potniška (ki ni zasedeno), Celje tovorna, Velenje in Dobova.
Lokacija pregledovalnih mest je odvisna od potreb prevoznikov (Potniški promet, Tovorni promet), pri čemer pa se v TVD-ju trudimo, da svoje naloge opravljamo tudi na drugih lokacijah, to je na drugih postajah ali v izrednih primerih tudi na progi, v kolikor je to potreba prevoznika. Zadnja leta je v mednarodnem prometu prišlo do uveljavitve sistema vlakov na tehnično zaupanje. Klasična primopredaja vlakov med prevozniki se na mejnih postajah opravlja tako, da se pred prevzemom vlaka opravi tehnični pregled in popolni zavorni preizkus. Pri sistemu vlakov na tehnično zaupanje pa se pri vlakih, za katere se sosednja prevoznika dogovorita, ne opravlja tehničnega pregleda (med Tovornim prometom in Trenitalio in Tovornim prometom in RCA pa tudi ne popolni zavorni preizkus) na mejni postaji. Prevoznik, ki vlak predaja, mora tehnični pregled opraviti na eni od postaj na svojem območju (najpogosteje je to izhodna postaja vlaka), pri čemer jamči in odgovarja za tehnično stanje vagonov v vlaku do postaje na območju drugega prevoznika, za katero se prevoznika dogovorita. Iz navedenega sledi, da sistem vlakov na tehnično zaupanje izjemno skrajša čas zadrževanja vlakov na mejnih postajah (na Jesenicah npr. samo na nekaj minut), istočasno pa od TVD-ja zahteva visoko stopnjo strokovnosti in kakovosti opravljenega dela. Ta kakovost se redno mesečno ugotavlja, o njej se izmenjujejo podatki med sosednjimi TVD-ji, opravljajo se analize ter na njihovi osnovi sprejemajo potrebni ukrepi za njeno ohranjanje in izboljšanje. Že pred združitvijo, sedaj pa še pospešeno, tečejo v CD-ju in TVD-ju aktivnosti za takšno obliko izrednega popravila vagonov, ki bi v največji možni meri zagotovila popravilo pokvarjenih vagonov v vlakih ali pa na pregledovalnih mestih, na katerih bi bile nepravilnosti ugotovljene. Za prevoznika bi takšen način popravil v veliki meri znižal stroške popravila, saj se skrajša čas izostanka vagona iz uporabe in zniža strošek prevoza vagona v delavnico. Tu so še tudi druge naloge, ki jih izvajajo strokovni sodelavci TVD-ja, ampak bi jih bilo preveč, če bi hotel vse predstaviti. Dejstvo namreč je, da zahtevne razmere v družbi kot celoti, pa tudi v našem okolju ne dovoljujejo polovičarskega in nekakovostnega dela, kar se vsi v TVD-ju še kako zavedamo in vlagamo vse napore v to, da so naše naloge izpolnjene kakovostno in hitro. O TVD-ju bi se dalo še marsikaj povedati, toda naj bo ta kratka predstavitev dovolj. Sedaj pa še par besed o naslovu članka.
Po 38 letih smo zopet skupaj. Tisti, ki imamo za seboj že določeno »kilometrino«, se spomnimo, da se je v letu 1973 končala enovita organiziranost tedanjih TVD-ja, Vleke in Delavnic. Do takrat so bile te tri enote združene v enovito organizacijsko enoto – kurilnico, ki se je nato razdelila na Sekcijo za vleko, v
1
sklopu katere je bila tudi TVD, ter na Centralne delavnice; leta 1979 pa se je Sekcija za vleko razdelila še na TOZD za vleko vlakov in TOZD za TVD. Milan Robar
2
3
Nekatere napake, ki jih pregledniki ugotovijo pri tehničnem pregledu vagonov Slika 1: Počeno kolo Slika 2: Nanos materiala na tekalni površini kolesa Slika 3: Snet in zasukan zavorni čevelj Slika 4: Kontejner ni zavarovan proti premiku (ni na nasadnih trnih) Fotografije: Arhiv TVD
4
Nova razstava v Galeriji stopnišče – Miško Kranjec: Obrazi, maske, iskre … Galerija stopnišče SŽCD je od oktobra odeta v odtenke sivine, ki nizajo vtise iz naših delavnic. Stopnišče krasi 33 črno-belih fotografij, na katerih so ujeti motivi iz naših delavnic v Ljubljani, Dobovi, Mariboru in na Ptuju. Avtor fotografij je g. Miško Kranjec, priznani slovenski umetnik,
Kot je zapisal v spremni besedi razstave, spoštuje fizično delo in to spoštovanje izraža s fotografijo. Fotografiranje vlakov je zato „v drugem planu“, zanima ga predvsem t. i. mali človek, katerega je opisoval tudi njegov oče – Miško Kranjec. G. Kranjec v svoj objektiv najraje ujame ljudi, ki so svojo poklicno pot posvetili fizičnemu delu, tudi v delavnicah. Ravno ti so predstavljeni na razstavljenih fotografijah. Nasmejani, zamišljeni, zamaskirani pod zaščitno obleko, v soju isker. Fotografije z razstave so bile posnete v zadnjih sedmih letih. Nekatere so bile objavljene tudi v ameriškem tisku, ki obravnava železničarsko tematiko. Miško Kranjec je namreč znan foto-
čigar ustvarjalno orodje je fotoaparat. Miško Kranjec je svojo kariero in veliko prostega časa posvetil fotografiji. Poznamo ga kot fotoreporterja, ki je delal pri časopisni hiši Delo in drugih medijskih hišah, železničarjem pa je poznan kot avtor številnih železniških fotografij in fotoreportaž, ki jih mesečno objavlja v Novi progi. V upokojenskem stažu večinoma fotografira zase, občasno za Slovenske železnice, pa tudi v Centralnih delavnicah ga pokličemo, kadar se kaj zanimivega dogaja. Da, to je tisti gospod, ki nas včasih obišče in vneto snema po delavnici, kdaj pa kdaj z vami spregovori besedo ali dve, največkrat pa se sploh ne pusti motiti. G. Kranjec je pravi mojster fotografiranja železniških motivov, naj bo na progi, postajah ali v delavnici. Te so mu še posebej pri srcu, saj se je v srednji šoli izučil za strojnega tehnika in skoraj bi bil naš sodelavec. Imel pa je tudi veliko željo postati strojevodja. Gospodarska reforma, ki je ustavila zaposlovanje v letu 1965, je odločila drugače in g. Kranjec se je po nekaj letih dela v vzdrževanju posvetil fotografiranju in novinarstvu. Po duši ostal je železničar, zato se med nami odlično počuti.
Fotograf Miško Kranjec in njegova razstava v Galeriji stopnišče SŽCD Fotografiji: Anita Šepec
graf tudi izven meja Slovenije, povezuje se predvsem z ameriškimi ljubitelji železnic in skrbi, da se o naših kaj objavi tudi „čez lužo“. Njegove fotografije so v ZDA zelo cenjene, saj je prejel že številne nagrade, med njimi dve prvi – natečaj revije Trains Magazine in Centra za železniško fotografijo in umetnost. Sicer pa je g. Kranjec prava zakladnica podatkov o vlakih in železnicah tudi v tujini.
Njegovo razstavo si lahko ogledate v Galeriji stopnišče v upravni stavbi SŽCD, na ogled bo do pomladi, potem pa je v načrtu selitev po proizvodnjah. Vabljeni ste, da si jo ob obisku uprave ali Proizvodnje Ljubljana ogledate. Nekateri boste na fotografijah našli tudi sebe, vaš portret skozi Miškov objektiv vam bo gotovo všeč. Helena Hostnik Simončič
NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ PROIZVODNJA DOBOVA Projekt revizije vagonov Sggmrss se z menjavo podstavnih vozičkov končuje V eni izmed prejšnjih številk CD okna smo predstavili projekt revizije tovornih vagonov vrste Sggmrss 90', ki jo prvič izvajamo za našega novega partnerja – Touax iz Francije. Revizije G4.2 po VPI na 15 vagonih nismo mogli dokončati v predvidenih rokih zaradi najdenih razpok na zvarih spodnjih vrtljivih skodelic, ki so posledica tovarniške napake pri izdelavi podstavnih vozičkov za vagone. Te podstavne vozičke, ki imajo navedeno napako, je zato potrebno zamenjati. Razpoke na podstavnih vozičkih so bile odkrite in potrjene z vizualno kontrolo ter metodo s tekočimi penetranti s strani strokovnjakov za neporušne preiskave v Proizvodnji Dobova.
Nove podstavne vozičke je zagotovil lastnik vagonov Touax. Dostavljeni so samo kot okvir, torej brez zavorne opreme in elementov vzmetenja Lenoir. Vse to se mora premontirati iz poškodovanih podstavnih vozičkov na nove okvirje. Trenutno je Touax dostavil 12 okvirjev, kar zadošča za menjavo na 5 vagonih, ki bodo tako lahko zapustili delavnico. Revizija na njih je namreč že končana, čakali so samo sveže podstavke. Ostale okvirje še čakamo, njihova dostava je predvidena v prihodnjih nekaj dneh. Z zamenjavo vseh poškodovanih podstavnih vozičkov bomo tako v Proizvodnji Dobova končali revizije na teh vagonih in zaključili prvi projekt s francoskim partnerjem. Ta je z našim delom zelo zadovoljen, zato smo za naslednje leto že podpisali pogodbo o vzdrževanju za 200 vagonov ploščnikov različnih velikosti. Besedilo in fotografije: Jože Jurman
Nov podstavni voziček Y25 brez zavornega polužja
Položaj razpok v podstavnem vozičku
Razpoka odkrita s penetranti
PROIZVODNJA LJUBLJANA Popravilo zveznega droga na parni lokomotivi 33-037 Delavci na pari (Marko Hvale, Lemut Robert in Šimo Barukčič) smo se zopet znašli pred novim izzivom. Na naši parni lepotici je prišlo do hujše okvare – počilo je uho na zveznem drogovju lokomotive. V mislih smo imeli več možnosti popravila: varjenje ušesa, izdelava nove glave in varjenje na drog ali menjava. Po tehtnem premisleku in nekaj izračunih smo zaključili, da je najbolje predelati zvezno drogovje lokomotive iste serije, vendar z drugimi merami na ležajih. Ker je zvezno drogovje obremenjeno z dinamično utripajočimi silami, smo bili glede varjenja skeptični.
Drogovje smo morali demontirati, očistiti karterje za olje, s penetranti pregledati za razpoke, predvsem pa narediti dobre izmere na lokomotivi. Glede na izmere lokomotive smo morali predelati drsne ležaje in čepe drogovja. Sledila je montaža in barvanje ter prvi preizkusi z premiki lokomotive po delavniškem tiru. Z inovativnostjo in pridnostjo smo popravilo kakovostno opravili, z najnižjimi možnimi stroški, predvsem pa smo parni lepotici omogočili, da spet sopiha v vsem svojem sijaju. Marko Hvale
Lokomotiva brez zveznega drogovja
Počeno uho na zveznem drogu parne lokomotive 33-037
Fotografiji: Anita Šepec
Popravilo okretnice v Železniškem muzeju Si predstavljate, kako izgleda, ko imaš na okretnici lokomotivo s 100 tonami, okretnica pa v celoti odpove? Tudi delavci na pari in intervencijska skupina si nismo. Okretnico smo poskušali obrniti z elektromotorjem kot običajno, ko so pridno pričele pregorevati varovalke, okretnica pa nič. Nanjo smo navezali jeklene vrvi in jo poskušali obrniti s pomočjo traktorja – neuspešno. Po večjem naporu nam jo je končno uspelo delno obrniti, da smo parno lokomotivo lahko spravili pod streho. Potem se je pa začelo. Skupaj smo stopili delavci na pari, naša intervencijska skupina in delavci iz ŽGP. Intervencijska skupina je okretnico, ki smo jo demontirali, s pomočjo preciznih dvigal dvignila in podložila. Nekaj časa smo preučevali sestavo osrednjega ležaja in njegovo demontažo in končno smo ob demontaži ležaja prišli do problema.
Zarjaveli in polomljeni valjčki
Srajčka nosilnega sredinskega ležaja in valjčki se zaradi rje in polomljenega valjčka nikakor ni mogla vrteti. Čudež je bil, da je okretnica sploh delovala do okvare. Izdelati smo morali nove valjčke, jih primerno zakaliti, očistiti drsne ploskve in srajčko ležaja. Vse skupaj smo dobro namazali in sestavili skupaj. Sledilo je natančno spuščanje okretnice, za kar gre zahvala zopet naši intervencijski skupini. Delavci ŽGP so tekalna kolesa dodobra napolnili z mastjo, okretnico pobarvali in namestili novo ograjo. Sledil je preizkus in okretnica se po dolgem času spet vrti. Kljub nedorečenemu lastništvu okretnice smo delavci CD-ja in ŽGP-ja skupaj dokazali, da se z dobro voljo in minimalnimi stroški lahko premikajo gore (beri: okretnice). Marko Hvale
Popravljena in obnovljena okretnica
Fotografiji: Anita Šepec
ZGODILO SE JE Pregled električne lokomotive Ferrovie Emiglia Romagna v Sermidu Sermide, 24. in 25. oktober Leta 2005 so Slovenske železnice italijanskim privatnim železnicam FER – Ferrovie Emiglia Romagna prodale 6 lokomotiv vrste 342. V Centralnih delavnicah smo na njih opravili revizijo z vsemi predelavami, ki jih je zahteval italijanski kupec. Po predaji lokomotiv kupcu smo podpisali pogodbo o vzdrževanju teh lokomotiv v Italiji. Kontrolni pregledi na lokomotivah se izvajajo na osnovi enakih normativov, kot so določeni za te lokomotive pri Slovenskih železnicah.
odprti po predelavah izvedenih s strani Alstoma, zamenjali smo elektromagnetni kontaktor in kontaktor protivzpenjanja.
24. oktobra smo se tako delavci iz SŽCD ponovno podali na službeno pot v mesto Sermide, kjer se nahajajo delavnice FERa z nalogo, da opravimo kontrolni pregled P3 na lokomotivi E640-102 – prej SŽ 342-002. Med pregledom je treba preveriti praktično vso lokomotivo: koš, podstavne vozičke, vlečne naprave, električne sklope, pnevmatski sklop in streho. Včasih se pojavi več napak, ki jih je potrebno odpraviti, drugič manj. Tokrat smo imeli srečo, da ni bilo kakšnih večjih okvar. Pri pregledu spodnjega ustroja in vozičkov nismo ugotovili posebnosti, pritrditi je bilo potrebno le nekaj vijakov na karterjih in doliti olje. Ob pregledu zavor in zavornega drogovja pa smo našli precejšno zajedo na osi, ki nosi zavorne cokle, kar smo tudi pokazali predstavnikom FER-a. Zajeda je nastala, ker zavornjaki niso bili pravočasno zamenjani, za kar so odgovorni pri FER-u. Nastavili smo še zavore in podmazali vse gibljive dele. Tudi na pnevmatskem delu ni bilo kakšnih posebnosti, zatesniti je bilo potrebno le cev mazanja vencev, ki je puščala na 4. osi. Opravili smo tudi vse zračne preizkuse in vse je delovalo brezhibno. Pri pregledu električnega dela lokomotive smo poleg pregleda P3 opravili še nekaj dodatnih del. Odpravili smo napako v kabini B, kjer niso delovale dolge luči in reflektor, namestili smo pokrove na instalacijskih kanalih in na NN-omari, ki so ostali
Pregled podstavnega vozička
Ob naslednjem pregledu bo potrebno zamenjati rokonaslon na strojevodskem sedež in elastomere na 2 odbojnikih. Pri pregledu strehe ni bilo posebnosti tako da smo samo očistili izolatorje in podmazali vse gibljive dele na odjemnikih toka. Po končanem pregledu smo opravili še preizkus delovanja lokomotive, preverili če vsi sklopi delujejo. Vse je delovalo brezhibno, zato smo z lastnikom podpisali zapisnik in s tem se je naše delo v Italiji za tokrat zaključilo. Naslednje službeno potovanje v Sermide nas čaka od 23. do 25.11.2011. Besedilo in fotografije Branko Lužar
Preverjanje delovanja stikal ventilacije lokomotive
Pregled in čiščenje kombinatorjev
Če zagori v proizvodnji … Gasilski vaji v proizvodnjah na Ptuju in v Dobovi Kaj je potrebno storiti, če zagori v poslopju kot so naše proizvodnje? Kako je treba gasiti in reševati ujete zaposlene iz različnih situacij? To so pokazali in trenirali naši gasilci, ki delujejo v okviru proizvodenj Dobova in Ptuj. Prostovoljni gasilski društvi sta skupaj z lokalnimi prostovoljnimi gasilskimi društvi organizirali gasilsko vajo v delavnicah in pripadajočih poslopjih. Kako jim je uspelo prikazati gašenje in reševanje?
dravil vse prisotne gasilce in goste iz bližnje in daljne okolice ter jim zaželel, da še naprej opravljajo humanitarno poslanstvo. Tudi šef Proizvodnje Ptuj g. Silvo Božičko se je vsem, ki so na kakršen koli način prispevali pri tej vaji, najlepše zahvalil. Društvo PGD Železničar šteje 40 članov, od tega je 30 aktivnih in 10 podpornih članov. Društvo organizira občinsko vajo v določenem obdobju zaradi praktičnega izobraževanja in usposabljanja gasilskih društev, civilne zaščite in tudi zaposlenih. Letos smo za vajo uporabili precej prostega časa, saj je bilo potrebno marsikaj postoriti in urediti.
Ptuj, 26. oktober V letošnjem letu Prostovoljno gasilsko društvo Železničar praznuje 60 let obstoja. Z namenom počastitve te obletnice smo v mesecu požarne varnosti izvedli gasilsko vajo, ki je potekala v delavnicah Proizvodnje Ptuj, sodelovala pa so gasilska društva iz Mestne občine Ptuj (pri vaji je sodelovalo 88 gasilcev iz desetih prostovoljnih gasilskih društev). Namen vaje je bil prikaz pripravljenosti, operativna usposobljenost gasilcev vseh društev, reševanje in pomoč delavcem. Ti so se po scenariju vaje v trenutku elementarne nesreče – potresa in posledično požara, nahajali v lakirnici za barvanje vagonov, nekaj delavcev pa je ostalo ujetih še v upravni zgradbi. Ponesrečence so iz delavnice in upravne zgradbe evakuirali gasilci z dihalnimi aparati, ekipe prve pomoči iz PGD Ptuj pa so jim nudile prvo pomoč. Vajo si je z zanimanjem ogledalo večje število zaposlenih ter strokovnjaki iz požarne varnosti in civilne zaščite. Prisotni so bili tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije g. Janez Merc ter gostje iz uprave SŽ CD – varnostni inženir g. Aleš Kastelic in pomočnik direktorja za tehnično-proizvodno in razvojno področje mag. Janez Vidovič. Slednji je kot predsednik gasilskega društva nagovoril in poz-
Uredili smo gasilski dom oziroma prostor, v katerem imamo zaščitna gasilska sredstva in gasilsko orodje. Pregledali smo tudi hidrante, jih prepleskali in označili. Žal se je na vaji pokazalo dejansko stanje vodovodnega omrežja – to nas je presenetilo, saj je nedaleč od hidranta počila glavna dotočna cev (to cev nam je vzdrževalec pred kratkim zakrpal, vendar ni vzdržala obremenitve pri sami vaji). Pripraviti je bilo potrebno operativni načrt za vajo, ki je bila zaradi prostorske razsežnosti razdeljena na tri sektorje. V času priprav smo prepleskali še naše gasilsko vozilo TAM 80, saj je bilo v zelo slabem stanju. Pripravili smo tudi teren za izvedbo vaje, tako da smo imeli ves mesec precej dela. Vaja je bila kljub nepredvidenemu dogodku v medijih objavljena kot zelo uspešno izvedena. Poveljnik PGD Železničar g. Danilo Forštnerič je povedal, da društvo kljub finančnim težavam, ki izhajajo že izpred let, še vedno deluje v okviru Območne gasilske zveze Ptuj, ki nam pomaga pri vzdrževanju gasilske opreme in izobraževanju gasilskega kadra. Društvo si finančno pomaga tudi z raznimi sponzorji in delom v prostem času. Tako se je obdržalo vse do danes. Upamo, da se bo tudi naše podjetje spomnilo na nas in nam finančno pomagalo, saj društvo varuje in deluje na območju Proizvodnje Ptuj. Marjan Majcen
1
2
3 Slika 1: Gasilska enota PGD Železničar Slika 2: Predaja raporta Slika 3: Prva pomoč Slika 4: Gasilski napad Slika 5: Strokovna analiza vaje (z leve): mag. Janez Vidovič (predsednik PGD Železničar),dr. Štefan Čelan (ptujski župan) in Silvo Božičko (šef Proizvodnje Ptuj) Fotografije Robert Krajnc:
4
5
Dobova, 5. november V okviru meseca požarne varnosti prostovoljna gasilska društva iz Krajevne skupnosti Dobova vsako leto v sklopu občinske gasilske zveze organizirajo dve ločeni vaji. Naše društvo PIGD (Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo) Železniška delavnica Dobova sodi v sektor Dobova – sever, skupaj z društvi PGD Veliki Obrež, PGD Gaberje, PGD Mali Obrež in PGD Sela. Letošnjo vajo smo organizirali v Proizvodnji Dobova po naslednjem scenariju: Med delovnim časom v kuhinji za pripravo tople malice za zaposlene pride do požara na štedilniku, ki se hitro razširi na vso kuhinjo. Šef Proizvodnje Dobova aktivira lastno gasilsko ekipo, ki sproži alarm. Nato začne gasiti požar, vendar tega ne more več obvladovati. Obstajajo velike možnosti eksplozije plinskih jeklenk propan-butan ob kuhinji. Več zaposlenih ostane v nadstropju višje in se ne more evakuirati po stopnišču, ki je zadimljeno. O nastali situaciji obvestimo 112 ter pokličemo na pomoč
okoliška gasilska društva in PGD iz Brežic, ki ima novo avtolestev za reševanje ljudi iz višjih nadstropij. Gasilci iz Gaberja so zavarovali plinsko postajo in gasili vhodni del poslopja, Veliki Obrež in naši gasilci so zaščiteni z dihalnimi aparati pogasili požar v kuhinji, gasilci iz Sel so gasili požar na južnem stopnišču, ekipa iz Malega Obreža je rešenim ponesrečencem nudila prvo pomoč izven ogroženega poslopja. Veliko dela so imeli brežiški gasilci z avtolestvijo – z njo so reševali zaposlene iz zgornjega nadstropja. Celotno vajo so spremljale budne oči predstavnikov gasilske zveze iz Brežic. Sledil je zbor gasilcev in poročilo o vaji, ki je odlično uspela. Vajo smo zaključili s toplo malico za vse udeležence, ki jo je našim vrlim gasilcem uspelo rešiti pred požarom. Razšli smo se z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Besedilo in fotografije: Peter Böhm, predsednik PIGD Železniške delavnice Dobova
1
4
2
3
5
Slika 1: Gasilci se pripravljajo na reševanje po glavnem stopnišču v smeri kuhinje. Slika 2: Gasilci gasijo požar s peno tik pred kuhinjo, opremljeni so z dihalnimi aparati. Slika 3: Skupina gasilcev varuje objekt, v katerem so jeklenke plina propan-butan. Slika 4: Reševanje zaposlenih iz 1. nadstropja z gasilsko lestvijo Slika 5: Zbor gasilcev po končani vaji
Lokomotiva v dveh finalih Nedelja, 20. november V nedeljo, 20. novembra, je potekal zaključni del malonogometnega prvenstva Ljubljane. Na turnirju so nastopale najboljše ekipe iz ljubljanskih lig v letu 2011. V članski konkurenci je, kot prvak prve lige na Kodeljevem, nastopila tudi ekipa Lokomotive. Po gladki zmagi v polfinalu s 5:2 je kazalo, da bo prekinjen urok drugih mest, ko je v predhodnih treh finalih Lokomotiva ostala praznih rok. Tudi tokrat se je morala zadovoljiti z nazivom viceprvaka Ljubljane. Za tolažbo jim ostane, da so izgubili proti ekipi, za katero je nastopalo kar nekaj malonogometnih reprezentantov Slovenije. Po 37 letih obstoja je Lokomotiva nastopila prvič tudi z veteransko ekipo, ki si je z osvojitvijo tretjega mesta v veteranski ligi na Kodeljevem prav tako zagotovila nastop v končnici. Da se veterani niso zadovoljili samo z nastopom na zaključnem turnirju, so pokazali s tesno polfinalno zmago (1:0) in uvrstitvijo v finale.
Tu jih je čakala ekipa, ki je že lani osvojila ta prestižni naslov. V njenih vrstah je kar nekaj zvenečih imen, med katerimi je širšemu občinstvu najbolj znano ime bivšega reprezentanta Slovenije Gregorja Židana. Ker se je finalna tekma po 40-ih minutah trdega boja končala z izidom 0:0, se je pristopilo k izvajanju treh kazenskih strelov. V prvih dveh serijah so bili strelci natančni, po tretji seriji pa so morali igralci Lokomotive čestitati nasprotniku za ubranitev naslova. Obe ekipi je vodil Diko Ivanović, ki je tako izgubil že peto finale v zadnjih šestih letih. Malo v šali, malo zares je po koncu prireditve dejal, da kljub »neuspehu« ne misli odstopiti in bo tudi v bodoče vodil malonogometaše, tako, kot to počne že od leta 1983. Vlastimir Djurdjević
Ekipa Lokomotive Fotografija: arhiv Lokomotive
CEDEjČEK MESECA CEDEjČEK meseca novembra V Proizvodnji Ljubljana se je zaposleni na področju vzdrževanja potniških vagonov g. Igor Berčan odločil, da bo delavcem, ki delajo na preizkusu potniških vagonov, olajšal delo pri preizkusu alternatorjev potniških vagonov. Izdelal je vzvod za dvig in spust motorja naprave za preizkus. Pri preizkusu potniških vagonov v preizkuševalnici preizkušamo tudi delovanje alternatorja. To je naprava, nameščena na spodnji ustroj vagona, ki s pomočjo vrtenja osi ustvarja električno napetost za polnjenje baterij, ki so potrebne za krmiljenje vseh vagonskih sklopov – zavor, vrat, razsvetljave). Alternator se preizkuša s posebno napravo, ki s pomočjo elektromotorja vrti os in tako ustvarja pogoje za delovanje alternatorja, kakršne ima ta med premikanjem vagona. Ta naprava je za premikanje po delavnici zelo težka, zato sta jo morala premikati po dva delavca. G. Berčan je zato izdelal vzvod, s katerim prek ročice (na sliki obarvana rdeče) lahko en sam delavec enostavno dvigne ali spusti napravo brez posebnega napora in nevarnosti poškodb hrbta in rok. S tem je prispeval k lažjemu in varnejšemu premikanju naprave.
Slika: Avtor izboljšave Igor Berčan pri dvigu naprave za preizkus alternatorjev s pomočjo vzvoda, ki ga je izdelal.
Janez Ahčin
OKOLJE CD okno vas bo od sedaj naprej obveščalo tudi o aktualnih okoljskih temah. Z raznimi napotki in informacijami vas želimo seznanjati z dobrimi praksami ravnanja z odpadnimi in okolju nevarnimi snovmi ter o skrbi za čisto okolje na delovnem mestu in okolici poslopij.
Poučevanje o varstvu okolja V začetku novembra smo v Proizvodnji Ljubljana organizirali izobraževanje o varstvu okolja. Največ poudarka je bilo namenjenega odpadkovnemu področju, saj v naši družbi nastaja veliko odpadkov, zlasti nevarnih. Pregledali smo splošno zakonodajo s tega področja – uredbo o ravnanju z odpadki in uredbe za večino odpadkov, ki nastajajo v Proizvodnji Ljubljana. Udeleženci so bili seznanjeni, kako poteka ločevanje različnih vrst odpadkov, z označitvijo posod za odpadke ter z ustreznim pakiranjem in odvozom odpadkov.
Poglobili smo se v vse vrste evidenc, ki smo jih po zakonu dolžni voditi in v globe za nepravilno ravnanje z odpadki. Kazni za nepravilno ločevanje, mešanje različnih vrst odpadkov med seboj, nepravilno pakiranje, neoznačitev posod za odpadke itd. se gibljejo od 40.000 do 100.000 € za pravno osebo (podjetje). Za odgovorne osebe povzročitelja in imetnika odpadkov ter za fizične osebe (zaposlene) je za omenjene prekrške določena kazen od 1.200 do 4.100 €.
Pri odpadnih vodah smo poudarili, kaj se ne sme zlivati v odtoke in oljne lovilce (naftni derivati, odpadna olja, antifriz, bencin, tekočine iz akumulatorjev …), kako v pralnici rezervnih delov pravilno prati, da ne bo prihajalo do prekomernega onesnaženja odpadnih voda. Že pred davnimi časi je Leonardo da Vinci dejal, da narava nikoli ne krši svojih zakonov. Zaposleni v naši družbi se moramo po svojih najboljših močeh truditi, da se čim bolj približamo tej modrosti. Nada Pelko
OBVESTILA IN NAPOVEDI Ljubitelji teka, povežimo se! Na Ljubljanskem maratonu, ki smo ga pretekli konec oktobra, je teklo kar nekaj naših zaposlenih iz Centralnih delavnic in Vleke.
Občasno bi se dobivali tudi na skupnih treningih in se spodbujali, še posebej v hladnih mesecih, ko mraz marsikoga zadrži v topli dnevni sobi. Ob zadostnem številu interesentov bomo ustanovili sekcijo tekačev, ki bo skupaj trenirala, predvsem pa se udeleževala tekaških dogodkov.
Bili smo uspešni, vsak je dosegel svoj osebni uspeh po pretečenih 21 ali 42 kilometrih. Tek je zdrav način gibanja in ohranjanja zdravja, le vztrajati je treba. Včasih nam to bolje uspeva, če spodbujamo drug drugega. Zato nam je na misel prišla ideja, da bi se zaposleni v celem SŽCD družili na takih dogodkih in skupaj dosegali dobre rezultate.
Vsi, ki bi trenirali v skupini in se skupaj udeleževali maratonov, se obrnite na g. Josipa Gruma. Pišete mu lahko na: josip.grum@sz-cd.si.
Ustanovljena je Smučarska sekcija Na prvem rednem sestanku, 28. oktobra 2011, smo ustanovili Smučarsko sekcijo, ki bo delovala v okviru Sindikata vzdrževalcev lokomotiv Moste. Izvolili smo predsednika in tajnika sekcije ter določili višino mesečne članarine, ki znaša 5 €. Vsi, ki bi se želeli včlaniti, dobite prijavnico pri g. Žibertu in g. Ostanku iz Proizvodnje Ljubljana. Vabljeni ste zaposleni iz vseh proizvodenj, sekcij in delovnih enot Vleke in TVD-ja. Sedaj pozorno spremljamo snežne razmere in čim cenejše akcije smučarskih središč. O aktualnih smučarskih izletih vas bomo pravočasno obvestili prek sporočil na oglasnih deskah in v CD oknu. Mojmir Ivančič, predsednik Smučarske sekcije
Prvi sestanek Smučarske sekcije
Fotografija: Anita Šepec
UREDNIŠTVO Vaše prispevke in predloge za CD okno, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 14. 12. 2011. Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ CD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.
CD okno si lahko preberete tudi na spletni strani www.sz-cd.si/cd-okno