Oglasna priloga Železnice by Slovenske železnice

]

Počasi se premika tudi na tirih Država načrtuje precejšnja vlaganja v obnovo in posodobitev železniške infrastrukture, Slovenske železnice pa se počasi kopljejo iz rdečih številk. 22, 27

Miško Kranjec

OGLASNA PRILOGA

ŽELEZNICE

[

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, št. 18

Sašo Todorović Todorović, direktor podjetja Nokia Siemens Networks za Slovenijo: »V prihodnjih desetih letih naj bi se v EU za potovanja do tisoč kilometrov uporabljala predvsem železniška infrastruktura.« 26

22 oglasna priloga

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, št. 18

Država zastavila razvoj

Oblikovala je vizijo razvoja železniškega prometa in določila na

Železniški promet v Sloveniji bo po viziji države konkurenčen, v njem pa bodo imele pomembno mesto Slovenske železnice. Zagotovila je zakonske podlage za ustrezno delovanje javnega železniškega prometa in tudi za naložbe v infrastrukturo. To so temelji za izkoriščanje ugodne lege na stičišču petega in desetega evropskega koridorja. V razvoju železniškega prometa v Sloveniji imajo poleg železniške infrastrukture pomembno vlogo tudi Slovenske železnice (SŽ), ki izvajajo tovorni in potniški železniški promet. V tovornem prometu želijo SŽ postati pomemben regionalni prevoznik in logist v srednji in jugovzhodni Evropi, v potniškem prometu pa nosilec integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji in širši regiji. Glede infrastrukture je vizija SŽ zagotavljanje učinkovitega vzdrževanja železniške infrastrukture s poudarkom na njeni varnosti ter učinkovitega upravljanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej.

SŽ vključene v koncept logistične platforme

Po načrtih ministrstva za promet naj bi Slovenija postala logistična platforma za tokove, ki tečejo prek srednje in jugovzhodne Evrope. Ob tem pravijo, da so tovorni vlaki SŽ že danes vključeni v evropsko mrežo in so pomemben dejavnik oskrbe slovenskega gospodarstva. Pri tem izkoriščajo lego na križišču petega in desetega panevropskega koridorja ter dobro sodelovanje s poslovnimi partnerji doma in v tujini. Z nadaljnjo internacionalizacijo poslovanja, razvojem novih logističnih produktov in dodatnih storitev bodo SŽ še naprej širile svoje področje delovanja, razlagajo na ministrstvu za promet. Pomemben dejavnik je predvidena gradnja logističnega centra Moste, ki se ji pridružuje tudi razvoj dolgoročnega poslovnega sodelovanja z najpomembnejšimi globalnimi logističnimi operaterji v vseh vrstah prevoza.

Cilji pri železniški infrastrukturi

Pri železniški infrastrukturi si je država v srednjeročnem obdobju zastavila naslednje cilje: ▶ zagotoviti dopustno osno obremenitev kategorije

▶

najmanj D3 (225 kilonjutnov na os in 72 kilonjutnov na meter); elektrificirati progo Pragersko–Hodoš–državna meja in s tem celotni peti in deseti koridor; posodobiti proge do ravni, ki bo zagotavljala njihovo interoperabilnost skladno z določili direktive EU 2001/16 in direktive EU 50/2004; izvajati ukrepe, določene v Zakonu o varnosti v železniškem prometu, ki se nanašajo na nivojska križanja ceste in železnice ter na zunajnivojske dostope na perone; povečevati največje dovoljene progovne hitrosti na glavnih progah, ki ležijo na petem in desetem koridorju, na 160 kilometrov na uro ali več, z dovoljenimi utemeljenimi odstopanji, skladno z definicijami direktive Sveta Evrope 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti; zagotoviti obnovo signalno-varnostnih naprav in sodobno daljinsko vodenje prometa na glavnih progah javne železniške infrastrukture ter

vlaganja

Glavne naložbe v železniško infrastrukturo Glavne naložbe v javno železniško infrastrukturo v prihodnjih letih bodo naslednji projekti: ▶ nova železniška povezava Divača–Koper, dokončanje projekta je predvideno v letu 2018, ocenjena vrednost znaša 899 milijonov evrov; ▶ rekonstrukcija proge (povečanje hitrosti do 160 kilometrov in elektrifikacija) Pragersko–Hodoš, dokončanje projekta je predvideno v letu 2015, ocenjena vrednost znaša 176 milijonov evrov; ▶ nadgradnja proge Pragersko–Murska Sobota – 2. etapa, dokončanje projekta je predvideno v letu 2013, ocenjena vrednost znaša 65 milijonov evrov;

▶ modernizacija stare železniške proge Diva-

ča–Koper, dokončanje projekta je predvideno leta 2013, ocenjena vrednost znaša 128 milijonov evrov; ▶ modernizacija nivojskih prehodov, dokončanje projekta je predvideno v letu 2016, ocenjena vrednost znaša 101 milijon evrov; ▶ uvedba sistema GSM-R – digitalno radijsko omrežje, dokončanje projekta je predvideno v letu 2014, ocenjena vrednost znaša 128 milijonov evrov; ▶ razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D, dokončanje projekta je predvideno leta 2013, ocenjena vrednost znaša 75 milijonov evrov.

▶ zagotoviti obnovo vozne mreže.

Obnova proge Koper– Divača v teku

Za konkurenčnost železniškega prometa v Sloveniji je ključnega pomena obnova proge Koper–Divača. Na ministrstvu za promet pravijo, da je v teku etapa A, in sicer rekonstrukcija železniške postaje Koper tovorna, ki bo končana do konca leta 2012, in gradnja nadvoza železniške proge Divača–Koper(v kilometru 0+819), ki bo predvidoma končana leta 2011. V okviru etape A sta se v letu 2010 začeli tudi rekonstrukcija prevozne elektronapajalne postaje Hrpelje-Kozina in gradnja elektronapajalne postaje Dekani, oboje naj bi predvidoma končali leta 2012. V letu 2011 se bo začela rekonstrukcija železniške postaje Hrpelje-Kozina, ki bo dokončana leta 2012. V teku je priprava podrobnega občinskega prostorskega načrta za občino Hrpelje-Kozina, ki bo izdelan v prihodnjem letu. Začeli so se tudi postopki pridobivanja zemljišč, ki so

potrebna za izvajanje etape B, končali naj bi jih do sredine tega leta. Etapa B se bo začela izvajati v prvi polovici leta 2011, in sicer z rekonstrukcijo železniške postaje Divača, ki bo dokončana leta 2013. V sklopu etape B bo zgrajen tudi podvoz na odprti progi (v kilometru 14+361,76). Dokončanje celotnega projekta je načrtovano za leto 2013. Ocenjena vrednost projekta znaša 128 milijonov evrov. S tem se bo prepustna zmogljivost proge povečala za 14 odstotkov oziroma z 72 na 82 vlakov na dan, prevozna zmogljivost proge pa se bo dvignila za 55 odstotkov oziroma z 9,2 milijona na 14,3 milijona neto ton na leto, razlagajo na ministrstvu za promet. Zagotovljena bo taka zmogljivost proge, ki bo omogočala normalen oziroma neoviran pretok blaga in potnikov do leta 2020 oziroma do predaje nove proge v obratovanje, s čimer se bosta prvenstveno zagotovila nemoteno delovanje in razvoj Luke Koper, ki je tudi glavni izvor in ponor železniškega blagovnega prometa.

Nadgradnja proge Ljubljana–Kočevje

Obnavlja se tudi proga Ljubljana–(Grosuplje)– Kočevje. Bo ta obnovljena le do Ortneka, kjer so naftne rezerve, ali do Kočevja, do koder bi lahko vozili potniški vlaki? Na ministrstvu za promet pravijo, da se izvaja nadgradnja železniške proge Grosuplje–Kočevje, ki je razdeljena v dve fazi. Prva faza, ki obsega nadgradnjo odseka proge Grosuplje–Ortnek, se je začela leta 2008. Do konca leta 2010 je bila opravljena nadgradnja proge (do kilometra 23+470), v letu 2011 pa je predvideno nadaljevanje nadgradnje proge do vključno postaje Ortnek (do kilometra 27+230 proge Grosuplje– Kočevje). Prav tako se bo v okviru prve faze v letu 2011 predvidoma vzpostavil lokalni potniški promet do Velikih Lašč. V okviru druge faze se načrtuje nadgradnja odseka Ortnek–Kočevje v dolžini 21,6 kilometra. Nadgradnja vključuje rekonstrukcijo

pogled v prihodnost

Razvojna vizija železniškega prometa Razvojno vizijo železnic, s čimer razumejo celotni železniški sektor v Sloveniji, na ministrstvu za promet vidijo kot: ▶ razvoj javne železniške infrastrukture (JŽI), ki bo, ko bodo uresničeni razvojni načrti kakor tudi obnovljena obstoječa JŽI, postala hrbtenica kopenskega transporta v potniškem in tovornem prometu; ▶ revitalizacijo in tudi novogradnjo industrijskih tirov, s čimer želijo spodbuditi domači železniški tovorni transport, še posebej kombinirani; ▶ preoblikovanje Slovenskih železnic, d. o. o., ki so v 100-odstotni lasti države, v holding skladno z zakonoma, sprejetima konec minulega leta. Povečali bodo učinkovitost gospodarjenja in implementirali vse zahteve, ki jih postavlja I. železniški paket; ▶ na podlagi lani spremenjenega Zakona o železniškem prometu (ZZelP) bo ustanovljena gospodarska družba za izvajanje investicij v JŽI,

s čimer bo vzpostavljena potrebna platforma za nemoteno izvajanje naložb v JŽI; ▶ agencija za železniški promet kot varnostni in dodeljevalni organ dobiva svojo končno podobo, s čimer se zagotavljajo pogoji za nediskriminatorni pristop prevoznikov v železniško omrežje Slovenije ter varnost v železniškem prometu; ▶ regulatorni organ dobiva s premestitvijo v APEK popolnoma neodvisen položaj na trgu železniških storitev; ▶ ustanavljajo agencijo za javni potniški promet, ki bo celotni javni potniški promet (JPP) postavila na nove temelje in zagotovila ustrezno pokritost Slovenije z javnim prevozom ter kakovosten integriran vozni red; ▶ odpravljanje administrativnih ovir v mednarodnem železniškem tovornem prometu je naloga, ki so se je med državami na desetem koridorju lotili že lani.

Ĺ˝ELEZNICE 23

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, ĹĄt. 18

do leta 2023

aloĹžbe v izboljĹĄanje infrastrukture ter tudi vire financiranja zgornjega in spodnjega ustroja, vgradnjo novega signalno-varnostnega sistema in ustrezno zavarovanje nivojskih prehodov. Druga faza je temelj za vzpostavitev potniĹĄkega prometa na progi KoÄ?evjeâ&#x20AC;&#x201C;Grosupljeâ&#x20AC;&#x201C;(Ljubljana). ZaÄ?ela se bo s pripravo investicijske dokumentacije v letu 2011.

Zakonsko doloÄ?eni viri za financiranje naloĹžb

V aprilu 2010 je stopil v veljavo Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno ĹželezniĹĄko infrastrukturo. Z zakonom se v drĹžavnem proraÄ?unu doloÄ?a naÄ?in zagotavljanja sredstev za izvedbo investicij in vzdrĹževanja v javni ĹželezniĹĄki infrastrukturi (JĹ˝I) v obdobju 2010 do 2023.

Zakon doloÄ?a, da so viri za izvajanje nalog (investicije, vzdrĹževanje) sredstva iz: â&#x2013;ś letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, â&#x2013;ś koncesijske dajatve Luke Koper, ki pripada Republiki Sloveniji. Sredstva, predvidena s tem zakonom, se bodo uporabila za izvajanje naloĹžb in vzdrĹževanja, ki so doloÄ?eni z nacio-

nalnim programom razvoja infrastrukture in letnimi naÄ?rti naloĹžb ter vzdrĹževanj. S takĹĄnim pristopom je zagotovljen stalen vir proraÄ?unskih sredstev, ki bodo omogoÄ?ili zanesljivo financiranje gradnje ĹželezniĹĄke infrastrukture, razlagajo na ministrstvu za gospodarstvo. Za delovanje slovenskega ĹželezniĹĄkega prometa je

pomembno tudi sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ĹželezniĹĄkem prometu, s katerim se doloÄ?a: â&#x2013;ś ustanovitev nove gospodarske druĹžbe, katere naloga bo vodenje naloĹžb v javno ĹželezniĹĄko infrastrukturo; â&#x2013;ś oddaja nadgradnje JĹ˝I z javnim razpisom;

â&#x2013;ś vzdrĹževanje JĹ˝I ĹĄe naprej izvajajo SĹ˝. S tako doloÄ?eno razdelitvijo se bodo v najveÄ?ji moĹžni meri angaĹžirali strokovnjaki in podjetja s podroÄ?ja Ĺželeznic in gradbeniĹĄtva s ciljem hitre in kakovostne izvedbe del na vseh treh segmentih vlaganj v ĹželezniĹĄko infrastrukturo, razlagajo na ministrstvu za promet.

8 !+)(-1*. 4.$%-)% %+%*20(7-% 4+%*% ,(. 8 .$%0-(5!#()! 1(&-!+-. 4!0-.12-(' -!/0!4 -! %+%5-(6*( /0.&( 0!&%01*. 0,. ,(.

8 %'-(7-% /.$+!&% 0!54.)! +)3"+)!-1*%&! 4.5+(67! ,(. 8 !$&0!$-)! %+%5-(6*% /0.&% 0!&%01*. 301*! .".2! -! .$1%*3 23) %*.2-)!* ,(.

8 .$%0-(5!#()! 1(&-!+-. 4!0-.12-(' -!/0!4 -! %+%5-(6*( /0.&( (4!7! ./%0 ,(.

8 .4! %+%5-(6*! /.4%5!4! (4!7! ./%0 $.*.-7!-)% /0.)%*2! )% /0%$4($%-. +%2! .#%-)%-! 40%$-.12 /0.)%*2! 5-!6! ,(. 8 %*.-1203*#()! /0.&% 0!&%01*. .$.6 $.*.-7!-)% /0.)%*2! )% /0%$4($%-. +%2! .#%-)%-! 40%$-.12 /0.)%*2! 5-!6! ,(. 8 !$&0!$-)! /0.&% 0!&%01*. 301*! .".2! %2!/! $.*.-7!-)% /0.)%*2! )% /0%$4($%-. +%2!

.#%-)%-! 40%$-.12 /0.)%*2! 5-!6! ,(. 8 .$%0-(5!#()! ."12.)%7% %+%5-(6*% /0.&% (4!7! ./%0 $.*.-7!-)% /0.)%*2! )% /0%$4($%-. +%2!

.#%-)%-! 40%$-.12 /0.)%*2! 5-!6! ,(. 8 .$%0-(5!#()! -(4.)1*(' /0%'.$.4 $.*.-7!-)% /0.)%*2! )% /0%$4($%-. +%2! .#%-)%-! 40%$-.12 /0.)%*2! 5-!6! ,(. 8 4%$"! 1(12%,! $(&(2!+-%&! 0!$()1*%&! .,0% )! $.*.-7!-)% /0.)%*2! )% /0%$ 4($%-. +%2! .#%-)%-! 40%$-.12 /0.)%*2! 5-!6! ,(. 8 !54.) -! *.0($.0)3 $.*.-7!-)% /0.)%*2! )% /0%$4($%-. +%2!

.#%-)%-! 40%$-.12 /0.)%*2! 5-!6! ,(.

hhh XY Y`]UZ_X dZ

78 8?<49>7 T T DYf_\c[Q SUcdQ # <ZeR\ZQ^Q

26 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, št. 18

[ Intervju] Komunikacijska

tehnologija GSM-R prinaša v železniški promet številne prednosti

GSM-R za večjo varnost in točnost Telekomunikacijska tehnologija GSM-R v železniškem prometu v svetu vedno bolj prevladuje. O njeni uporabnosti in vpeljevanju v Sloveniji smo se pogovarjali s Sašom Todorovićem, direktorjem družbe Nokia Siemens Networks za Slovenijo, enim od ponudnikov rešitev za GSM-R.

Nam lahko predstavite družbo Nokia Siemens Network? Družba Nokia Siemens Networks je nastala pred slabimi štirimi leti kot skupno vlaganje (joint venture) finske Nokie in nemškega Siemensa. Praktično sta se diviziji, ki se ukvarjata s telekomunikacijsko infrastrukturo, združili v eno podjetje – Nokia Siemens Networks. Družba ima sedež v kraju Espoo na Finskem in je eno vodilnih globalnih podjetij, ki omogoča številne komunikacijske storitve. Združuje širok portfelj izdelkov in storitev za mobilna, brezžična in fiksna omrežja, hkrati pa omogoča tudi njihovo infrastrukturno vzpostavitev. V svetu imamo 66 tisoč zaposlenih, navzoči smo v 150 državah in smo v letu 2009 skupaj ustvarili 12 milijard evrov prihodkov. Opremo in rešitve dobavljamo 600 ponudnikom telekomunikacijskih rešitev po vsem svetu, od tega jih 75 sodi med največje svetovne operaterje. Trenutno smo vodilni po številu kupcev za UMTS oziroma 3G-tehnologijo, pri tehnologiji LTE imamo sklenjenih dvakrat več pogodb kot najbližji konkurent, pri specialnih omrežjih za železniško infrastrukturo (GSMR, GSM For Railways) pa ima-

mo v svetu prav tako največ postavljenih projektov. Koliko časa delujete v Sloveniji? Kot Nokia Siemens Networks štiri leta, tako kot tudi v svetu. Pred tem smo v Sloveniji delovali v sklopu družbe Siemens. Je Slovenija zelo poseben trg? Ne. V telekomunikacijah je Slovenija zelo razvita, ne nazadnje smo bili med prvimi na svetu, ki smo postavili tehnologijo UMTS. Nokia Siemens Networks v Sloveniji postavlja telekomunikacijske rešitev vsem pomembnejšim in inovativnim operaterjem, prav tako pa tudi dobavlja opremo za specialna omrežja v železniški in cestni infrastrukturi. Kaj je tehnologija GSMR in zakaj je trenutno tako pomembna? GSM-R, ki nadomešča dosedanje analogne komunikacijske sisteme, je bil razvit na podlagi javnega GSM-sistema in prilagojen posebej za železniške potrebe. Specifikacije za GSM-R je določil EIRENE (European Integrated Radio Enhanced Network), potrdil pa jih je MORANE (Mobile Radio for Railway Networks in Europe). Postopoma je dobil status splošno veljavnega standarda, od leta 1997 pa njegovo uvedbo narekujejo tudi evropske direktive. Digitalna komunikacijska platforma, namenjena železnicam, je rezultat več kot deset let trajajočega sodelovanja, raziskovanja in razvijanja sistema med različnimi evropskimi železniškimi podjetji. Polno razvita infrastruktura sistema je bila predstavljena leta 1998, prvi komercialni GSM-R-sis-

Sistem GSM-R omogoča interoperabilnost železniškega prometa, kar pomeni zagotavljanje vožnje vlakov brez omejitev pri prestopu državne meje. ▶ Tako pravi Sašo Todorović, direktor podjetja Nokia Siemens Networks za Slovenijo.

tem pa je bil implementiran leta 2000 na Švedskem. Končni cilj uvedbe GSM-R je interoperabilnost železniškega prometa, kar pomeni zagotavljanje vožnje vlakov brez omejitev, ki lahko nastanejo zaradi neskladnosti med tehničnimi sistemi različnih proizvajalcev in železnic, kot to velja za današnje analogne sisteme.

z varnostjo. Da jim zadostimo, smo morali sistem GSM prilagoditi z dodatnimi funkcionalnostmi. Samo za ponazoritev: pomembna funkcija je klic v sili. V komercialnem omrežju se lahko zgodi, da nekaj časa nismo dostopni, pri sistemih GSM-R se to ne sme zgoditi, vsak uporabnik mora biti dosegljiv v vsakem trenutku.

Pri tehnologiji GSM-R gre torej za enoten sistem za celotno EU. EU je to tehnologijo vključila v svoje direktive in spodbuja postavitev GSM-R v Evropi. Ne nazadnje EU kot priporočilo navaja, da bi se v prihodnjih desetih letih za potovanja do tisoč kilometrov uporabljala predvsem železniška infrastruktura, pri čemer naj bi se delež železnice v celotnem potniškem prometu s sedanjih 10 odstotkov povečal na 30. Obenem je danes pomembna tudi učinkovitost, s sodobnimi telekomunikacijskimi sistemi pa lahko dosežemo večjo točnost in pretočnost vlakov, ne nazadnje pa tudi večjo varnost potnikov.

Koliko je danes sistem GSM-R razširjen v EU? V družbi Nokia Siemens Networks smo doslej podpisali 27 pogodb v 19 državah, kar je v primerjavi s konkurenco največ. Večina članic to tehnologijo že ima, trenutno pa poteka izbira ponudnikov v Romuniji in na Poljskem. Za Slovenijo sta najbolj zanimiva peti in deseti evropski koridor.

S tehnologijo GSM-R lahko opravimo zelo veliko funkcij. Da. Omogoča glasovno in podatkovno komunikacijo, ki poteka med vsemi udeleženci v verigi: od vlakovodij, kontrolorjev do vzdrževalcev sistemov. Obenem pa se zbirajo podatki o vlaku in stanju na progi ter prenašajo prek tehnologije GSM-R v nadzorne centre. Se pravi, da omogoča vse, kar ponujajo mobilni sistemi. Pri železniškem prometu so posebne zahteve, zlasti v zvezi

V Sloveniji sistema še ni. Po naših informacijah se pripravlja razpis za njegovo implementacijo. Je država, ki sistema GSM-R še nima, v velikem zaostanku? To bi težko potrdil, je pa čas za njegovo implementacijo zelo primeren. Avstrija in Italija ga že imata, Madžarska in Hrvaška se na to pripravljata. Koliko časa pa potrebujemo za njegovo implementacijo? Zelo odvisno od zahtev posameznega naročnika, v povprečju pa dobro leto do dve. Ali takšen sistem deluje na podlagi obstoječih GSMsistemov, je treba postavljati nove bazne postaje, morda sistem deluje prek satelita?

Bazne postaje GSM-R se bodo postavljale ob železniški infrastrukturi. Posamezna postaja se postavi na razdalji od pet do 15 kilometrov, odvisno od terena. Kdo zagotavlja to infrastrukturo? To je odvisno od naročnika. Pri projektih, ki smo jih mi izvedli, so v nekaterih državah želeli projekt na ključ, pri drugih so projekt razdelili na posamezne sklope. Kaj pa se je najbolj obneslo? Obstaja dobra praksa, o kateri bi lahko razmišljali tudi v Sloveniji? Sistem se postavlja zaradi tehnologije GSM-R in vedno je dobro, da projekt vodi tehnološki partner. Tehnologija namreč omogoča kakovostno delovanje sistema. Za Slovenijo pravimo, da ima zahtevno konfiguracijo terena. Bo zato postavitev sistema GSM-R dražja, bodo morale biti bazne postaje postavljene na krajših razdaljah? Da in ne. Razgibanost terena gotovo prinaša dodatne zahteve pri načrtovanju radijskih baznih postaj. Ob tem bi lahko naredil primerjavo s Švico, kjer je konfiguracija terena primerljiva s Slovenijo. Tam implementacija sistema ni bila bistveno dražja kot v drugih evropskih državah. Katera so ključna merila pri oblikovanju sistema GSM-R in izbiri izvajalcev? Ključno je, da je sistem standardiziran in da imajo izvajalci izkušnje na tem področju, da so ekonomsko dolgoročno stabilni in da lahko sledijo ra-

zvoju tehnologije v prihodnosti. Prednost je tudi njihova dolgoročna navzočnost na trgu, kjer implementirajo tehnologijo. V družbi Nokia Siemens Networks že vstopamo v četrto generacijo sistemov mobilne telefonije (LTE), tudi pri GSM-R bo šel razvoj zelo verjetno v tej smeri. Bo zaradi tehnologije LTE sistem GSM-R postal zastarel? Sistem GSM-R s tehnologijo LTE nima neposredne povezave. Pri naši rešitvi je pomembno, da bazna postaja lahko podpira katerokoli tehnologijo, kar imenujemo tudi softverski radio: pri komercialnih sistemih so to GSM, UMTS in LTE, pri specialnih sistemih pa je to GSM-R. Naložba v opremo, ki podpira tudi morebitne programerske nadgradnje v prihodnosti, je zagotovo varnejša. S tehnologijo LTE se trenutno spogledujejo komercialni mobilni operaterji. Z izklopom analogne televizije, kar se je v Sloveniji zgodilo pred kratkim, se je sprostil frekvenčni spekter (800 megahercev), ki je primeren za tehnologijo LTE. Regulator, APEK, mora pripraviti razpis, na katerega se bodo lahko prijavili operaterji, ki bodo v to področje vlagali. Kaj pa lahko od telekomunikacij pričakujemo v prihodnosti? Tega sva se delno že dotaknila. Tehnologija gre v smeri širokopasovnega dostopa. Vsekakor je LTE ena od rešitev prihodnosti. Po svetu so jo že začeli implementirati. Pri specialnih omrežjih, denimo za promet, pa je tehnologija GSM-R nedvomno ena tistih, v katero se bo v prihodnje veliko vlagalo.

ŽELEZNICE 27

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, št. 18

Slovenske železnice povečujejo konkurenčnost Slovenske železnice so lani ustvarile boljše poslovne rezultate in presegle načrte, s tržnimi ukrepi jim je namreč uspelo povečati prihodke in obseg dela. V tovornem prometu so okrepile tržni položaj in povečale konkurenčnost tako na domačem kot na tujih trgih. K dobrim rezultatom Slovenskih železnic so veliko pripomogli ukrepi za zniževanje stroškov vzdrževanja vagonov in lokomotiv ter drugih osnovnih sredstev, stroškov dizelskega goriva in električne energije za vožnjo vlakov, stroškov najema storitev cestnega prevoza in ne nazadnje tudi stroškov dela.

18 odstotkov več tovora in 1,1 odstotka več potnikov

Lani so Slovenske železnice prepeljale 17,2 milijona ton tovora ali 18 odstotkov več kakor leta 2009 in pri tem opravile 3.612 milijonov netotonskih kilometrov ali 21 odstotkov več. Obenem so pridobile kakovostnejše vrste tovora in povečale transportne prihodke, ki so glede na leto 2009 večji za 24 odstotkov. Kljub temu je rezultat iz poslovanja še vedno negativen in znaša minus 13,8 milijona evrov. Je pa to

bistveno manj od načrtov in pomeni le še tretjino izgube iz leta 2009. Načrtujejo, da bodo letos še povečali obseg prevozov – ta bo predvidoma znašal 18,1 milijona ton – in transportne prihodke, slednje za 6,4 odstotka. Z vlaki Slovenskih železnic je lani potovalo 16,54 milijona potnikov, od tega 95 odstotkov v notranjem prometu, ali 1,1 odstotka potnikov več kakor leta 2009. Slovenske železnice načrtujejo, da bodo letos prepeljale 16,8 milijona potnikov in opravile 844 milijonov potniških kilometrov, kar je za 1,4 odstotka potnikov in za 1,2 odstotka potniških kilometrov več kakor lani. Kakovost železniškega prevoza bi bilo treba izboljšati in ponuditi primerljive storitve, ki bi bile konkurenčne cestnemu prevozu. Zastarela železniška infrastruktura, na kateri potekajo vzdrževalna dela, dodatno podaljšuje čas potovanja. Zlasti slabo je stanje ob konicah. Zaradi omejitev na progah in omejenega števila potniških vozil se veliko potnikov odloča za cestni prevoz, denimo na progi med Jesenicami in Ljubljano ter na kamniški progi.

Cilj: poslovanje brez izgube

»Strateški cilj tovornega prometa je poslovati brez iz-

Urban Štebljaj

Lani so bile uspešne predvsem v tovornem prometu, večje tudi število potnikov

▶ Milan Jelenc, direktor poslovne enote tovorni promet: »Pesti

nas slabo stanje železniške infrastrukture, ki onemogoča optimalno izvedbo prevozov, zahteva dodatna sredstva in povzroča višje stroške.« gube, kar bomo lahko dosegli le z nadaljnjim povečevanjem obsega prevozov, ki mora leta 2012 doseči številko najmanj 19 milijonov ton tovora. Hkrati bomo povečevali prihodke in bolje obvladovali vse vrste odhodkov, optimizirali proizvodnjo in podporne poslovne postopke. Povečanje obsega prevozov, ki je večinoma odvisno od infrastrukturnih del, načrtujemo na petem in

desetem železniškem koridorju,« pravi direktor poslovne enote tovorni promet Milan Jelenc. Da bi Slovenske železnice dosegle strateške cilje in tudi letne načrte v tovornem prometu, si bodo še naprej prizadevale za tržno naravnano in h kupcem usmerjeno poslovanje, razvijale lastno blagovno znamko, visokokakovostne regionalne logistične

storitve, se trudile za večjo internacionalizacijo poslovanja in za dolgoročno poslovno sodelovanje z najpomembnejšimi logističnimi operaterji. Za oskrbo ključnih strank, blagovnih skupin ali območij, oskrbo luških in rečnih pristanišč ter kopenskih terminalov bodo pripravile nove storitve v železniškem prevozu in uvajale direktne tovorne vlake. Skupaj s poslovnimi partnerji bodo glede na potrebe in pričakovanja kupcev oblikovale tudi celovite logistične storitve. Pri tem bodo ključno vlogo imeli logistična infrastruktura in ustrezni viri. Direktor poslovne enote potniški promet Boštjan Koren želi, da bi Slovenske železnice postale ponudnik celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu ter glavni nosilec in izvajalec javnega potniškega prometa v Sloveniji, v mednarodnem prometu pa povezovalno središče na petem in desetem koridorju, med jugovzhodno in severozahodno Evropo, ter integrator v regiji s tržno zanimivimi storitvami in turističnimi dejavnostmi. Načrtuje, da bodo leta 2015 prepeljali 17,8 milijona potnikov oziroma vsako leto 1,4 odstotka potnikov več. Med prioritetnimi cilji so tudi povečanje tržnega deleža, izboljšanje rezultata iz

poslovanja (EBIT) in ustvarjanje dobička, s katerim bi lahko zagotavljali naložbe v lastni razvoj in povečali kakovost storitev.

Ozko grlo – infrastruktura

Direktor tovornega prometa Milan Jelenc sodi, da je stanje železniške infrastrukture slabo, zlasti na petem koridorju, kjer so proge deloma enotirne, neelektrificirane in imajo majhen osni pritisk. »Stanje železniške infrastrukture onemogoča optimalno izvedbo prevozov, zahteva dodatna sredstva in povzroča višje stroške. Prepustnost prog je premajhna, prevozi pa bistveno dražji. Nujno bi bilo pospešiti program posodobitve, ki bi nam že letos prinesel izboljšanje. Do zgraditve drugega tira Divača–Koper leta 2017 nas loči še precej let, zato bi bilo treba že prej poskrbeti za bistveno boljše prevozne razmere. Menimo, da je dosedanje več kot desetletno odlaganje gradnje drugega tira Divača–Koper prineslo velike negativne posledice tako za železniški promet kot za Luko Koper ter da je to ena največjih strateških razvojnih napak Slovenije,« je poudaril Jelenc. Marino Fakin, urednik revije Nova proga

28 OGLASNA PRILOGA V minulih dveh letih se je podružnica RCA v Ljubljani dodobra vključila v transportno verigo, ki obvladuje prevoze tovora po slovenskih tirih Kljub kriznim časom podružnica Rail Cargo Austria v Ljubljani posluje pozitivno. Stavi na majhno, dobro izobraženo in prilagodljivo ekipo sodelavcev, kar ji omogoča uspešno konkuriranje večjim prevoznikom, s katerimi pa tudi partnersko sodeluje. Opravljajo prevoze znotraj Slovenije kot tudi zunaj njenih meja. Po slovenskih tirih že več kot dve leti ob nacionalnem železniškem prevozniku opravlja prevoze v tovornem prometu tudi Rail Cargo Austria (RCA). Je nacionalni železniški operater v tovornem prometu v Avstriji, pri čemer tudi v drugih evropskih državah ponuja poslovnim partnerjem številne in raznolike transportne in logistične storitve, ki temeljijo na tovornem železniškem prometu.

Del močnega avstrijskega prevoznika

Sestavni del močnega matičnega avstrijskega transportno-logističnega podjetja, ki deluje že v 25 državah Evrope, je tudi leta 2008 ustanovljena podružnica RCA v Ljubljani. V prevozniški dejavnosti železniškega tovornega prometa se je mlada podružnica v minulih dveh letih dodobra vključila v transportno verigo, ki obvladuje prevoze tovora po slovenskih tirih.

Kljub krizi pozitivno poslovanje

Po pridobitvi varnostnega spričevala za vožnjo po železniškem omrežju Republike Slovenije in začetku organizacije aktivnih prevozov v začetku leta 2009 je podruž nica RCA Ljubljana, kljub hudi gospodarski krizi, ki je z izpadom transportnih trgov močno prizadela številna transportna podjetja, vključno z matično enoto na Dunaju, delovala brez večjih ekonomskih pretresov in sklenila poslovno leto pozitivno. Kazalci dela sicer v letu 2010 prikazujejo nekajodstotno zmanjšanje količin prepeljanega tovora, vendar upad ni vplival na likvidnost podjetja. Glavnino transportne dejavnosti je v minulih letih pomenil luški promet. V letu 2010 so na relaciji Avstrija– Luka Koper–Avstrija prepeljali skupaj 263.739.000 bruto tonskih kilometrov (Btkm)

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, št. 18

▶ V RCA veliko pozornost na-

menjajo tudi hitrosti.

lesa, osebnih avtomobilov, boraksa in starega železa, kar je petodstotni delež skupno prepeljanega tovora v tovornem železniškem prometu v Sloveniji. V letu 2011 RCA, podruž nica Ljubljana, opravlja in načrtuje železniške prevoze predvsem na progah Jesenice–Koper–Jesenice in Šentilj–Koper–Šentilj. Opravili so tudi poskusne vožnje proti Madžarski po novi železniški progi prek mejnega železniškega prehoda Hodoš – Oriszentpeter.

Tokovi na osi vzhod–zahod

Podjetje RCA, podruž nica Ljubljana, ima poleg utečenih transportnih poti prek Republike Slovenije pri Agenciji za železniški promet za leto 2011 naročene in dodeljene tudi vlakovne poti na transportni osi vzhod– zahod: (Italija) Sežana– Dobova (Hrvaška), (Hrvaška) Dobova–Jesenice (Avstrija). Prav organizacija prevozov v smeri Hrvaške, Italije in Madžarske prinašajo podjetju RCA, podružnica Ljubljana, z novimi trgi na jugovzhodu Evrope številne nove izzive. Železniške prevoze prek Slovenije opravlja transportno podjetje kot samostojen prevoznik ali kot pogodbeni partner v zaporednih prevozih. S ponudbo železniških prevozov na vseh glavnih in regionalnih progah, vključno z močno podporo matičnega podjetja v Avstriji, zagotavljanjem modernih električnih in dizelskih motornih lokomotiv ter specialnih vagonov, se RCA, podružnica Ljubljana, vedno bolj pojavlja tudi kot konkurent nacionalnemu prevozniku, Slovenskim železnicam.

Široko izobraženi zaposleni

V ekipi RCA, podružnica Ljubljana, je 23 zaposlenih. Kvalificirani so za opravljanje več različnih železniških poklicev in v nasprotju z zaposlenimi pri večjih prevozniških podjetjih opravljajo hkrati več različno profiliranih del. Prav združevanje opravil in širok obseg kvalifikacij posameznikov, ki poleg temeljnih opravil izvajajo tudi številna dodatna dela, pomenijo prednost pred velikimi nacionalnimi prevozniki. Tehnološki procesi so posebno prilagojeni in skrčeni

Že tretje leto na ▶ Zaposlene v družbi RCA odlikujejo zanesljivost,

odgovornost in prilagodljivost.

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, št. 18

ŽELEZNICE 29 ▶ Prva violina v sosednji Avstriji

slovenskih tirih ▶ Konkurentki, ki tudi sodelujeta.

na minimalno število zaposlenih. Ta opravila prinašajo nove, ekonomsko zanimivejše načine izvedbe del ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi v okviru matičnega podjetja v Avstriji. Mlado, prilagodljivo in ambiciozno ekipo strojevodij, vagonskih preglednikov in dispečerjev vodita vodja podružnice Ivan Novak in njegov namestnik Ivan Šenkiš. »Zavest in odgovornost delavcev, delovna vnema, večopravilnost in visoka strokovnost zaposlenih so najpomembnejši razlogi za uspeh in konkuriranje večjim prevoznikom,« pojasnjuje rezultate podružnice njen vodja Ivan Novak. Poudarja, da poleg zaposlenih pri RCA v celotnem transportno-logističnem procesu sodelujejo tudi s pogodbenimi partnerji: Intereuropo Koper, Luko Koper in Slovenskimi železnicami. Dobro in zanesljivo poslovanje se je kljub začetnim dvomom, težavam in bojaznijo pred »konkurenti« med poslovnimi partnerji dodobra utrdilo in preraslo v korektno poslovno sodelovanje.

Zastarela infrastruktura je velika razvojna ovira

Na visoke ambicije male podružnice RCA in širitev dejavnosti ter povečanje obsega prevozov močno vplivajo ovire, ki jih povzroča zastarela železniška infrastruktura v Sloveniji. Številne omejitve tirnih in progovnih zmogljivosti, ki nastajajo zaradi vzdrževanja, obnov in modernizacij prog, omejujejo širitev obsega tovornega prometa na relaciji Avstrija–Luka Koper–Avstrija. Najbolj problematično je pridobivanje novih vlakovnih poti na enotirnih progah, katerih prepustnost je skoraj polno izkoriščena. Prav tako omejuje širitev obsega prevozov nezadostna stopnja kategorij prog, ki na štajerski in goriški progi zaradi nizkih osnih pritiskov ne dovoljujejo uporabe modernih električnih lokomotiv in prevoza težjih tovorov.

Zanesljivi, odgovorni in prilagodljivi

»Zanesljivost, odgovornost, prilagodljivost in zagotavljanje kakovostnih storitev v železniškem transportu so prednosti na novo oblikovanega železniškega podjetja na slovenskih tleh. Z zanosom in maksimalno energijo si prizadevamo za odpravljanje zastarelih, nepotrebnih in okorelih postopkov v železniškem transportu, ki so bili v razvitih evropskih državah z liberalizacijo železniškega prometa že pred nekaj leti močno modernizirani«, je za konec povedal Ivan Novak.

30 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, ĹĄt. 18

Geodeti pridejo prvi in odidejo zadnji

Idejne zasnove ĹželezniĹĄke proge se izdelujejo na geodetskih podlagah, geodeti sodelujejo pri njeni gradnji, spremljajo pa tudi obnaĹĄanje zgrajene proge Pri gradnji linijskih objektov, mednje sodijo tudi Ĺželeznice, so geodeti prvi, ki stopijo v prostor nove trase, in tisti, ki ga zadnji zapustijo. Ĺ e mnogo let po gradnji namreÄ? spremljajo tudi premike in deformacije zgrajene proge.

Najprej na kartah in naÄ?rtih â&#x20AC;Ś

Pred gradnjo, v fazi umeĹĄÄ?anja bodoÄ?e Ĺželeznice v prostor, se idejne zasnove izdelujejo na geodetskih podlagah, obiÄ?ajno na temeljnih drĹžavnih topografskih kartah in naÄ?rtih. Ko je trasa ĹželezniĹĄke proge

umeĹĄÄ?ena v prostor, se zaÄ?ne terensko geodetsko delo, razlagajo v druĹžbi Geograd.

â&#x20AC;Ś potem na teren

Geodetska dela v tej fazi lahko razdelimo v dva sklopa: â&#x2013;ś zemljiĹĄkokatastrska geoÂ

GEOGRAD d.o.o., Ljubljana je podjetje za geodetske storitve, ustanovljeno leta 1991. Ima izkuĹĄen kader in najsodobnejĹĄo RSUHPR 3ULGRELOR MH WXGL FHWLĂ&#x20AC; NDW ,62 ]D VYRMR GHMDYQRVW

Opravlja naslednje storitve:

Â&#x2021; ,1ĂĽ(1,56.$ *(2'(=,-$ GEOGRAD, d.o.o., Ljubljana Podjetje za geodetske storitve Tbilisijska ulica 59, SI â&#x20AC;&#x201C; 1000 Ljubljana tel.: 01/422 82 13, faks: 01/422 82 17 www.geograd.si / info@geograd.si PE Kotnikova 27, SI-1000 Ljubljana tel.: 01/430 12 03, faks: 01/430 12 04 PE Ljubljanska 76 (SPB), SI â&#x20AC;&#x201C; 1230 DomĹžale tel./faks: 01/721 26 24

]DNROLĂżEH ]D SRWUHEH JUDGQMH DYWRFHVW ]DNROLĂżEH SUL JUDGQML SUHGRURY ]DNROLĂżEH SUL JUDGQML ĂŚHOH]QLF ]DNROLĂżEH SUL JUDGQML SOLQRYRGRY - meritve pomikov terena in objektov med gradnjo in po njej - izdelava posnetkov terena in podlog za potrebe projektiranja L]UDĂżXQ NROLĂżLQ RSUDYOMHQLK ]HPHOMVNLK GHO L]PHUD LQ L]ULV QRYHJD VWDQMD WHUHQD SR GRORĂżLOLK Zakona o graditvi objektov - geodetski nadzor del pri nizki in visoki gradnji ter pri ]DKWHYQHMĂ¤LK REMHNWLK SUHGRUL PRVWRYL YLDGXNWL galerije) - skeniranje objektov in terena PHULWYH ] *36

Â&#x2021; =(0/-,ĂŁ., .$7$67(5

- ureditev meje - parcelacije - izravnava meje XJRWDYOMDQMH GHMDQVNH UDEH ]HPOMLĂ¤Ăż - kataster stavb L]GHODYD LGHQWLĂ&#x20AC; NDFLMVNLK SRWUGLO L]GHODYD JHRGHWVNLK QDĂżUWRY ]DNROLĂżED LQ L]PHUD REMHNWRY ]DNROLĂżED LQ L]PHUD GROĂŚLQVNLK REMHNWRY - vpis objektov v zbirni kataster Gospodarske javne infrastrukture

detska dela: to so dela, ki se nanaĹĄajo na pridobitev potrebnih zemljiĹĄÄ? za gradnjo in obsegajo prenos lege gradbene parcele trase ĹželezniĹĄke proge (po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se zakoliÄ?i levi in desni rob trase ĹželezniĹĄke proge). Ob tem je treba izpeljati postopke parcelacije za oblikovanje novih zemljiĹĄkih parcel, ki jih investitor nato odkupi od lastnikov parcel za potrebe gradnje ĹželezniĹĄke proge. Postopki odkupov obiÄ?ajno trajajo od nekaj mesecev do nekaj let, predvsem zaradi tega, ker nekateri lastniki svojih parcel iz razliÄ?nih razlogov niso pripravljeni prodati investitorju za gradnjo objekta. Roki za pridobivanje zemljiĹĄÄ? za potrebe gradnje proge se nekoliko skrajĹĄajo, Ä?e je bil za predvideno traso na vladni ravni sprejet drĹžavni lokacijski naÄ?rt. Ta lokacijski naÄ?rt predpisuje pogoje in normative posegov v prostor in daje investitorju moĹžnost pridobivanja zemljiĹĄÄ? po postopku razlastitve; â&#x2013;ś geodetska inĹženirska dela pri prenosu objekta v naravo, spremljanje

gradnje ter zakoliÄ?be objektov in naprav. Podlaga za prenos objekta v naravo sta projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in veljavno gradbeno dovoljenje.

Ko se zaÄ?ne gradnja

Ko se zaÄ?ne gradnja, se vkljuÄ?ijo geodeti, ki se ukvarjajo z inĹženirstvom oziroma z geodezijo v inĹženirstvu. Glavna naloga te veje geodezije je prenos projekta v naravo. Geodet na gradbiĹĄÄ?u je tisti, ki zakoliÄ?i traso, usmerja gradnjo in nadzoruje izvedbo oziroma ugotavlja odstopanja zgrajenega objekta od projekta. Odgovoren je za usmerjanje predorskih cevi, pravilno prostorsko postavitev viaduktov, mostov, galerij in drugih objektov na trasi, za doloÄ?evanje projektiranih naklonov, ki omogoÄ?ajo pravilno odvodnjavanje, in za vse druge geometrijske znaÄ?ilnosti bodoÄ?e ĹželezniĹĄke proge. Geodezija kot veda omogoÄ?a, da je na trasi lahko odprtih poljubno ĹĄtevilo gradbiĹĄÄ?, saj geodeti zagotavljajo, da se bodo posamezni objekti, ki se na gradbiĹĄÄ?u gradijo vzporedno, na koncu natanÄ?no zdruĹžili v no-

vonastali linijski objekt. Pomembna naloga geodezije med gradnjo je ĹĄe ugotavljanje in spremljanje morebitnih premikov in deformacij novonastajajoÄ?ih objektov in okolice, v kateri gradnja poteka. Vsak poseg v prostor povzroÄ?i poruĹĄitev ravnovesja sil tal v naravi, zato so vedno moĹžni premiki zemljine. Geodeti spremljajo velikosti premikov in deformacij ter o tem poroÄ?ajo projektantu, ki uvede ustrezne ukrepe.

Vpis v drĹžavne evidence

Po konÄ?ani gradnji geodeti poskrbijo za vris in vpis novega stanja v drĹžavne evidence, kot so vpis novega stanja v zemljiĹĄki kataster in kataster stavb ter vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Prav tako je treba po konÄ?ani gradnji izdelati ustrezne geodetske naÄ?rte za potrebe priprave projekta izvedenih del (PID) in pridobitev uporabnih dovoljenj. Ĺ e mnogo let po gradnji in predaji trase v uporabo pa geodeti cikliÄ?no opazujejo morebitne premike in deformacije nove infrastrukture na vseh kritiÄ?nih mestih, ki jih doloÄ?i projektant oziroma geolog.

Dejavno vkljuÄ?eni v infrastrukturne projekte Skupina PAP, ki ima Ĺže skoraj stoletno tradicijo, je moÄ?no vpeta v infrastrukturne projekte tako v ĹželezniĹĄkem kot cestnem prometu. Dejavna je tudi Ĺže pri oblikovanju prihodnjih naloĹžb v ĹželezniĹĄko infrastrukturo.

Skupina PAP je sestavljena iz podjetij, ki se zdruĹžujejo za doseganje boljĹĄih strateĹĄkih, komercialnih in izvedbenih ciljev na podroÄ?jih ĹželezniĹĄkega, cestnega in telekomunikacijskega prometa, kjer lahko samostojno ali s partnerji ponudi celostne reĹĄitve sistemov in tehnoloĹĄkih gradenj od zasnove do izvedbe.

Skupina PAP zdruĹžuje naslednja podjetja: PAP Avtomatika, d. o. o. (vodenje projektov, komerciala, trĹženje), PAP Mobil, d. o. o. (izvedba projektov, montaĹža sistemov, meritve ter preizkuĹĄanje naprav in sistemov), PAP Tehnoprojekt, d. o. o. (ĹĄtudije, projekti, razvoj produktov, svetovanje), PAP Gtl, d. o. o. (gradbeniĹĄtvo, transport, logistika) in PAP Informatika InĹženiring, d. o. o. (projektiranje, inĹženiring, nadzor).

VkljuÄ?eni v posodabljanje in obnovo

Na podroÄ?ju posodabljanja in obnove ĹželezniĹĄke infrastrukture se v prihodnjih letih obetajo ĹĄtevilni investicijski projekti. Skupina PAP se

bo vkljuÄ?evala tako v programe posodabljanja kot obnove ĹželezniĹĄke infrastrukture. Ĺ˝e zdaj sodeluje pri pripravi idejnih zasnov, idejnih projektov in elaboratov ter pri pripravi projektne dokumentacije na podroÄ?ju sistemov GSM-R, ERTMS in ETCS ter gradnje drugega tira proge DivaÄ?aâ&#x20AC;&#x201C;Koper. Prav tako je dejavna pri izdelavi izvedbenih naÄ?rtov za obnovo in posodabljanje ĹželezniĹĄke infrastrukture. Tudi v prihodnje se bo skupina PAP dejavno vkljuÄ?evala v vse projekte, povezane s signalno-varnostnimi in telekomunikacijskimi napravami, saj ima strokovnjake z obeh omenjenih podroÄ?ij. V posodabljanje in obnovo ĹželezniĹĄke infrastruk-

ture se bo v prihodnje vkljuÄ?evala tako pri izdelavi projektne dokumentacije kot pri konÄ?ni izvedbi del na ĹželezniĹĄki infrastrukturi. Pri tem lahko ponudi predvsem znanje, saj ima kader z dolgoletnimi izkuĹĄnjami in znanjem, pridobljenim pri izvedbi razliÄ?nih projektov v ĹželezniĹĄki infrastrukturi. Zaposleni v skupini PAP lahko ponudijo svoje znanje pri integraciji razliÄ?nih sistemov, ki trenutno obstajajo na Slovenskih Ĺželeznicah, v enoten in uÄ?inkovit sistem, ki mora omogoÄ?ati predvsem varen ĹželezniĹĄki promet.

Ĺ˝e vpeti v projekt GSM-R

Skupina PAP je udeleĹžena tudi v projektu vzpostavitve sis-

tema GSM za Ĺželeznice (GSMR). Verjetno je Ĺže korak pred drugimi, saj so na postaji Koper tovorna in postajaliĹĄÄ?u KoĹĄana Ĺže postavili prva dva antenska stolpa, ki sta primerna za vgradnjo sistema GSM-R. Trenutni poloĹžaj glede sistema GSM-R je takĹĄen, da je direkcija za vodenje investicij v javno ĹželezniĹĄko infrastrukturo oddala izdelavo IDP in PGD za kabelsko traso, optiÄ?no kabliranje in elektriÄ?no napajanje za potrebe GSM-R. Skupina PAP je Ä?lanica konzorcija, ki pripravlja omenjeno dokumentacijo. Direkcija za vodenje investicij v javno ĹželezniĹĄko infrastrukturo je prav tako pripravila javni razpis za izdelavo idejne-

ga projekta za sistem GSM-R s spremljajoÄ?imi podsistemi v sklopu projekta ÂťUvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem ĹželezniĹĄkem omreĹžjuÂŤ ter javni razpis za izdelavo IDZ, IDP in PGD za ÂťPostavitev baznih postaj za potrebe GSM-RÂŤ. Tudi pri teh dveh razpisih je skupina PAP zelo dejavna. Prav tako pa se bo vkljuÄ?evala v izvedbo sistema GSM-R, saj so prepriÄ?ani, da imajo dovolj znanj in izkuĹĄenj tudi s takĹĄnimi sistemi. Ob tem gledajo naprej, saj vedo, da je ena izmed zelo pomembnih funkcij sistema GSM-R med drugim zagotavljanje prenosa vseh potrebnih podatkov za sistema ETCS in ERTMS.

ŽELEZNICE 31

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, št. 18

Vzdrževanje železniških vozil mora biti kakovostno

Kakovostno vzdrževanje železniških vozil ohranja domače stranke in odpira vrata evropskih trgov

▶ Predelava tovornega vagona Gabs v vagon Slps-x za Rail Cargo Austria.

V SŽ – Centralnih delavnicah Ljubljana, d. o. o., stavijo na profesio nalnost in na najvišje standarde pri opravljanju storitev, posvetijo pa se vsakemu kupcu posebej. S tem uspevajo pridobivati stranke tudi na evropskem trgu. SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o., so vodilno podjetje za vzdrževanje železniških vozil v Sloveniji. Ponujajo celovite storitve vzdrževanja in popravila železniških vozil, kompletno prenovo in predelavo vseh vrst železniških vozil, številne dodatne storitve, proizvodnjo rezervnih delov in kolesnih dvojic, 24-urni servis in tehnično svetovanje.

Zanesljive, kakovostne in celovite storitve

»Naše poslanstvo je zago-

tavljanje zanesljivih, kakovostnih in celovitih rešitev na področju vzdrževanja železniških vozil,« pravijo v SŽ – Centralnih delavnicah Ljubljana, d. o. o. Profesionalno in po najnovejših slovenskih in evropskih standardih. Njihovi poslovni in proizvodni procesi potekajo skladno s temeljnimi vrednotami podjetja. Zaupajo v ljudi, so tržno naravnani, vedno v iskanju novih poslovnih partnerjev, s katerimi gradijo odnose, ki temeljijo na poslovni odgovornosti. Pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave, zato delujejo skladno s politiko varovanja okolja.

Kupec središče poslovnih procesov

Skladno z najnovejšimi trženjskimi težnjami kupca postavljajo v središče

vseh poslovnih procesov, naj bo to v fazi prepoznavanja potencialnih partnerjev ali poglabljanja odnosov z že obstoječimi kupci. Vsakemu se posvetijo posebej, vsak je za njih svojevrsten izziv. Svoje kompetence razvijajo v smeri zagotavljanja optimalnih rešitev zanj, zato z vsakim posebej rastejo in povečujejo svoje konkurenčne prednosti. Značilnosti njihovih poslovnih procesov so: individualni pristop, odkrivanje in razumevanje potreb partnerjev, hitra in popolna prilagodljivost, sveže in inovativne rešitve, alternative po meri kupca, cenovna učinkovitost in dolgoročno partnerstvo.

tnerjev, in znamo to narediti. Uspeva nam s specializiranim znanjem in sposobnostmi modernega vzdrževanja, visoko tehnologijo, izkušnjami zaposlenih in mojstrskimi veščinami. Podporo nam daje 150-letna tradicija, v prihodnost pa vstopamo v koraku z najnovejšimi težnjami, inovativnimi programi in velikim razvojnim potencialom. Vlagamo v moderno opremo in objekte, v nove tehnološke zmogljivosti, materiale in postopke. Pri kompetentnih zaposlenih spodbujamo tehnično kreativnost, optimiziramo kompleksne procese in rešitve,« razlagajo v SŽ – Centralnih delavnicah Ljubljana, d. o. o.

Dodana vrednost za stranke

Odpirajo vrata na tuje trge

»Vemo, kako zviševati vrednost vozilom naših par-

Zaupanje so jim izkazali številni domači in tuji par-

tnerji. Na domačem trgu so z njimi že vrsto let: Slovenske železnice, Luka Koper, Fersped, Petrol, Adriakombi. Domačim partnerjem ponujajo širok spekter storitev vzdrževanja železniških vozil, od revizij do manjših popravil. V tujini pa v zadnjih nekaj letih dobro ime širijo predvsem na področju vzdrževanja tovornih vagonov, dizelskih lokomotiv in obdelave kolesnih dvojic. Z njimi že sodelujejo: ÖBB TS, FER, AAE, Lokotrans, Axbenet, Železnice Srbije, Železnice Črne gore, Železnice Republike Srpske, Željeznice federacije BiH, Ermewa, Atir-Rail, MFI, R. M. U. Banovići, ORV, GATX Austria, Makedonske železnice Transport AD, Wascosa, VTG, Touax in drugi. S tržno naravnano strategijo podjetja stalno iščejo nove

kupce, ki v njih prepoznajo kakovostnega in zanesljivega partnerja.

Prihodnost je v mednarodni konkurenčnosti

Obseg dela za tuje partnerje želijo povečevati tudi v prihodnje. Še naprej bodo prodirali na nove trge ter iskali nove smernice in pristope, da postanejo mednarodno konkurenčno podjetje. Ob večjem vlaganju v proizvodne zmogljivosti bodo z lastnim znanjem svoje storitve lahko še izboljšali in postali resen konkurent v širšem evropskem prostoru. »Stalen razvoj in napredek v tehnologiji in ljudeh nam bo tudi v prihodnje pomagal oblikovati kompleksne, edinstvene, inovativne in stroškovno učinkovite rešitve,« pravijo.

32 OGLASNA PRILOGA

www.finance.si FINANCE, sreda, 26. januarja 2011, št. 18

Z naprednimi Iskratelovimi rešitvami do sodobnih železnic Omogočajo vrhunsko komunikacijo v okviru upravljanja železniškega sistema ter obvladovanje tokov blaga in ljudi Železniške komunikacije morajo predvsem zagotavljati varnost, zanesljivost oziroma razpoložljivost sistema in omrežja, pa tudi operativnost – dosegljivost v vsakem trenutku. Tehnološke rešitve, ki to omogočajo, morajo podpirati delovanje številnih linij in sistemov. Operativno tehnološke zveze na železnici so tisti segment telekomunikacij, ki dejansko omogoča izvajanje železniškega prometa, tekoče vzdrževanje prometne infrastrukture in udobno komunikacijo med uslužbenci različnih ali istega področja upravljanja železnic. Zato je železniškim komunikacijam namenjena zelo velika pozornost, predvsem zaradi zagotavljanja varnosti, zanesljivosti oziroma razpoložljivosti sistema in omrežja, pa tudi operativnosti – dosegljivosti v vsakem trenutku.

Za hitrejši pretok blaga in potnikov

Komunikacijske sisteme na evropskih železnicah so do začetka devetdesetih let sestavljali analogni, večinoma zastareli in med seboj nezdružljivi radijski sistemi, skupaj z zelo raznolikimi fiksnimi dispečerskimi sistemi. V zadnjem desetletju pa se dogaja zelo hiter razvoj vseevropskega železniškega transportnega sistema za konvencionalne in velike hitrosti kot posledica zahtev po povečanju konkurenčnosti železniškega prometa ter zahtev po prostem pretoku blaga in potnikov v EU. Na področju telekomunikacij je zahteva po uveljavitvi interoperabilnosti vseevropske železniške infrastrukture omogočila razvoj sistema ERTMS (European Rail Traffic Management System), to je evrop-

HW^[]a \W dSl^aYah VS eW gVW^W

¦g\WfW `S£[Z VaYaV]ah

:k`ScR¥VgR_[R Z_ \`_WVcV_TV ;R_fRc #!"" ÎVeceV\ #! [R_fRc #!"" GbadSTS ebdW_W_T ?DE!?E DB [` ba fW`W hdWV`aef[ e bd[_Wd[ 2\efR]_R gacR R_[R Z_ kRYeVg_V [ Z a fa`cRSV >CD >DCA eVc a` eV_V cZ^VcZ ZkUV]RgZ SZ]R_T kR #!"! Z_ _Rac gcVU_`deZ acZ V[ hhh Ä _R_TV R\RUV^Z[R ^cd #!"" e`cV\ #& [R_fRc[R #!"" @ahaef[ EDE [` L66BA h T[^S `USZ [` VShÏ`W_ aTdSÏg`g $"#" A``S]R ÎV_R cVgZk`c\R Z_ URgÎ _R d S`deR acVUdeRgZ]Z ZkUV]Rg` a`d]` gVe`gR]\R g_V SZ]R_TV eVc acZ\RkR]Z ga]ZgV dacV Z_ URgÎ_V ^V^S Zk DCD Z_ K55A@ kR ]Ve` #!"! Z_ _RacV[ hhh Ä _R_TV R\RUV^Z[R _`g `deZ"! ÎVeceV\ #( [R_fRc #!"" &) ?Sd]Wf[` ][ Xa]ge, ?aT[^W [` _Sd]Wf[`Y l_SYg\WfS lSV` eaU[S^ \[ ÏSe VS \g [l]ad[ef[fW DgV Z acZ^VcZ ^`SZ]_VXR ^Rc\V eZ_X g\][fÎVgR_[R V_XRXV^V_eR a` R acZ^VcZ ec` _Z\`g hhh Ä _R_TV R\RUV^Z[R dZ ^W% (

$"##

aVeV\ #) [R_fRc #!""

;`hWef[U[\S h ea`Ïà W^W]fdSd` a, b aVVS\S S^[ `S\W_ efdW `[Z bahd aefSh[fWh [` 4V]`gZe acVX]VU acVU_`deZ Z_ d]RS` lS fS `S_W` a`deà\`g eVc acZU`SZegV Uc Rg deZ facRg_ZY _ZY daÙSfU kR a`deRgZeVg d`_Î_V V]V\ecRc_V hhh Ä _R_TV R\RUV^Z[R dZ d`_ T_V$ aVeV\ #) [R_fRc #!"" =S]a ba àhW_ aV # # $"## bdWhWd[f[ S^[ ]gbUS!VaTSh[fW^\ b^SÏg\W VS h]W1 hhh Ä _R_TV R\RUV^Z[R dZ _`g `"" a`_VUV][V\ $" [R_fRc #!"" =S] `S baYaVTS l VW^ShU[ e W hS_ `S\Ta^\ eb^SÏS DV^Z_Rc d acZ^VcZ Z_ Zk\f _[R^ Z Zk acRgZ]_` d\]VaReZ Rge`cd\V Z_ aÙ[VacR\dV+ <R\` hhh Ä _R_TV R\RUV^Z[R dZ da] ^V a`XÙSV RTR a`_VUV][V\ $" [R_fRc #!"" HdWVàfW`\W _S^[Z baV\Wf[\ AcÙR[ReV aÙ[Ve[V ÙYR[ReV g a`\ Zka]RÎReZ aRce_Vc[R V]ZeV kRgRc` `[ _R^VcRgReZ gReZ \cVUZe R]Z dV kX`][ kUcf ZeZ d \`_\fcV_e`^0 hhh Ä _R_TV R\RUV^Z[R dZ gcV U_èV_[V

FÎZeV dV Zk Zk\f V_[ UcfXZY hhh Ä _R_TV R\RUV^Z[R dZ h h

h Ä _R_TV R\RUV^Z[R dZ

skega sistema za upravljanje železniškega prometa, ki ga sestavljata ETCS (European Train Control System) – sistem za vodenje vlakov in GSM-R (Global System for Mobile Communications – Railway) – mobilni radijski komunikacijski sistem, ki skupaj z dispečerskimi sistemi tvori celovit železniški komunikacijski sistem za nadzor in upravljanje železniškega prometa. Velik izziv in hkrati spodbuda razvoju železniških telekomunikacij je mednarodni standard GSM-R za brezžične komunikacije za operativne potrebe železnic v Evropi, pa tudi drugod (Indija, Avstralija, Kitajska). Slednji posredno vpliva na razvoj in nadgradnjo sedanjih fiksnih železniških omrežij, prvenstveno dispečerskih sistemov, ki so tudi del Iskratelovega korporativnega portfelja.

Odprta platforma za različne linije in sisteme

Iskratelova tehnična rešitev SI3000 iCS je odprta platforma za gradnjo telekomunikacijskih in podatkovnih omrežij, na katero je možno priključiti analogne, ISDN- in IP-telefone ter prenosniške linije, progovno, selektivno telefonijo in brezžične sisteme, ki omogočajo operativno tehnološke zveze, vključno z dispečerskimi zvezami, ki so pomembne za varen potek železniškega prometa. Ponudbo Iskratela za področje železniških ko-

munikacij dopolnjuje dispečerski terminal z različnimi dodatki, kot so: brezžične slušalke, tipkovnice, ročne slušalke, mikrofoni, zaslon na dotik, dodatna PTT-tipka in možnost priključitve pedala za opravljanje dejavnosti v specializiranih službah. Zanesljivost sistema tehnoloških zvez je zagotovljena z arhitekturo omrežja in notranjo podvojeno strukturo elementov, kot sta SI3000 SMG in iCS, ali podvojenostjo celotnega sklopa omrežnih elementov po principu topologije dvojne zvezde. Podvojeni so lahko vsi ključni elementi sistema – od centralnih procesorskih enot do komutacijskih polj, konferenčnih in napajalnih enot ter različnih dostopovnih vmesnikov. SI3000 iCS lahko poleg operativno tehnoloških zvez pokriva tudi poslovne komunikacije, ki vključujejo službe za različne informacijske in prodajne storitve na postajah v različnih sektorjih in poslovno komuniciranje v administrativni upravi železnic: klicni center (informacije, rezervacije, prodaja vozovnic), posredovalni center in

glasovne storitve, obveščanje, konference za do 120 udeležencev, operativne zveze in drugo.

Popolna podpora tehnološkim procesom

Ključne odlike sistema SI3000 iCS za železnice so popolna podpora njihovim tehnološkim procesom z najvišjo stopnjo zanesljivosti in enostavnosti pri vsakodnevni uporabi, zvezni prehod s sedanje na novo opremo (zahteva za sočasno delovanje v prehodnem obdobju) ob racionalni uporabi obstoječe omrežne infrastrukture in zvezni prehod na novo infrastrukturo (optični vodi v IP-omrežju in GSM-R-infrastruktura). Trenutno Iskratel uspešno trži železniške dispečerske sisteme v državah vzhodne Evrope, Ukrajini, Belorusiji, Kazahstanu in Rusiji ter na Balkanu, z nadgradnjo sistema z GSM-R-funkcionalnostjo pa bo možno sistem tržiti tudi v zahodnoevropskih državah in tistih vzhodnoevropskih in drugih državah, ki že implementirajo ali nameravajo implementirati brezžična GSM-R-omrežja, vključno s Slovenijo.

Železnice so oglasna priloga časnika Finance.

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Urednik priloge: Samo Kranjec, tel.: (01) 30 91 558 E-pošta: samo.kranjec@finance.si

Trženje: Polona Koštomaj, tel.: (01) 30 91 532 E-pošta: polona.kostomaj@finance.si Računalniški prelom: Giovanni Šimunović Lektoriranje: Julija Klančišar