Interni informator SĹ˝ - VIT I SĹ˝ - Vleka in tehnika
Letnik 1 I ĹĄtevilka 5 I december 2012
SreĂžno novo leto 2013! Aktualno V decembrski ĹĄtevilki preberite: Stran 2 VoĹĄĂžilo delavskega direktorja SĹ˝ - VIT Nova hidravliĂžna delovna miza za magnetno preiskavo Stran 3 SreĂžno, Radmil! Pomembnost tehniĂžnih pregledov vagonov Stran 4 Primorski sneg v vsej svoji veliĂžini Koncert Godbe Slovenskih Ĺželeznic ob 110. obletnici Stran 5 CEDEjĂ˝EK meseca Alkohol Stran 6 Ĺ esti ĹĄahovski cikel SĹ˝ Stran 7 Mariborski „Lokosi“ so proslavili 60. rojstni dan Galerija stopniĹĄĂže ponuja svoje stene za novo razstavo Stran 8 Anketa o branosti VITraĹža
VoťÞilo direktorja SŽ - VIT 3ULKDMD ĀDV NR VH VYHW RJUQH Y SODüĀ QHPLUQHJD SULĀDNRYDQMD SULGH WUHQXWHN NR VPR SROQL QRYHJD XSDQMD LQ WLKLK çHOMD 1DM 9DP SUD]QLĀQL ĀDV SULQHVH RELOR VUHĀH YROMH LQ SR]LWLYQH HQHUJLMH GD ERVWH ODKNR XUHVQLĀLOL YVH FLOMH LQ LGHMH NL ERGR QDUHNRYDOH OHWR 9DP LQ 9DüLP QDMEOLçMLP çHOLP YVH GREUR 'LUHNWRU 'XüDQ ÌLĀNDU
VoĹĄĂžilo delavskega direktorja SĹ˝ - VIT
'UDJL VRGHODYFL äWHYLOQH çHOMH WLKD XSDQMD PQRJD SULĀDNRYDQMD QDM SRVWDQHMR UHVQLĀQRVW 9DP LQ 9DüLP GRPDĀLP çHOLP EODJRVORYOMHQH ERçLĀQH SUD]QLNH WHU VUHĀQR LQ XVSHüQR OHWR 'HODYVNL GLUHNWRU =GUDYNR 6NUELü
Novosti iz naĹĄih proizvodenj in enot Nova hidravliĂžna delovna miza za magnetno preiskavo Pri obdelavi kolesnih dvojic na vzdrĹževalni stopnji IS2 je med drugim podana tudi zahteva za magnetno preiskavo Ăžepa, vratu in telesa osi kolesne dvojice. Zaradi vse veĂžjega povpraĹĄevanja po tej metodi neporuĹĄne preiskave je Zvonko Bohinc v Proizvodnji Ptuj izdelal hidravliĂžno delovno mizo, v katero vpenjamo kolesne dvojice, na oseh katerih izvajamo magnetno preiskavo. Delovna miza je zasnovana kot samostojna enota, na katero so prikljuĂženi: mobilni tokovni vir ZP 5000 z neposrednim prehodom izmeniĂžnega toka / reĹžim PULZNO, ĂŹ tuljavi za preiskavo Ăžepa in vratu osi kolesne dvojice. ĂŹ
Homogena konstrukcija delovne mize je sestavljena iz levega in desnega stebra, ki sta spojena z vzdolŞnim nosilcem. Na stebra je pritrjeno korito, v katerem se zbira sredstvo za detekcijo povrťinskih razpok – suspenzija magnetnih delcev. V stebra sta vgrajeni vzdolŞni pomiÞni pinoli z vleŞajenima konicama, pri Þemer je desna stran hkrati tudi pogonska za vrtenje kolesne dvojice. Pri samem izvajanju magnetne preiskave je kolesna dvojica vpeta med navedenima konicama, katerih nosilno ogrodje potiskata/odmikata hidravliÞna cilindra, ki sta gnana preko hidravliÞnega agregata in krmiljena z ventili. Pnevmatski cilindri, ki se nahajajo pod pohodno delovno povrťino: odpirajo in zapirajo odprtino v podestu, ko se dviga ali spuťÞa ogrodje delovne mize, Ï odpirajo in zapirajo tirnice, po katerih prikotalimo in odkotalimo kolesno dvojico. Ï
Z umeritveno konico za nastavljanje viĹĄine poskrbimo, da se delovna miza z nosilnima konicama avtomatsko postavi v lego pravilnega naseda v srediĹĄĂžno gnezdo osi kolesne dvojice. Krmiljenje celotne hidravliĂžne delovne mize je izvedeno prek komandnega pulta. Elektro vezave je opravilo podjetje TAMES, d. o. o. s Ptuja.
stran 2
VITraŞ – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
december 2012
V zgornjem delu stebrov delovne mize sta namešþeni vodeni konzoli s pritrjenimi tuljavami za preiskavo þepa in vratu osi kolesne dvojice, ki sta roþno pomiþni v vzdolžni smeri þepa osi kolesne dvojice. Na zgornjem ustroju (ogrodje iz nosilcev) nad delovno mizo:
so pritrjeni elektromotorji s komandnimi stikali za: - vzdolžni pomik tuljave za preiskavo telesa osi kolesne dvojice, - pomik tuljave za preiskavo telesa osi kolesne dvojice gor/dol, - pomik ultravijoliþne svetilke UF 400 gor/dol.
je z vijaþno izvedbo pritrjena zobata letev in vodilo za vzdolžni pomik tuljave za preiskavo telesa osi kolesne dvojice,
Zatemnitev prostora pri izvajanju magnetne preiskave dosežemo z pregradnimi zavesami.
ì
ì
Prednosti tretje izdelane delovne mize za magnetno preiskavo v Proizvodnji Ptuj so: magnetno preiskavo opravlja samo eden delavec (na dosedanjih mizah 2 delavca), ì stroški izvedbe magnetne preiskave so nižji, ì ne potrebujemo dvigala, ì transport kolesne dvojice na in z delovnega mesta je izveden po tiru, ì ni potreben transport z viliþarjem. ì
Janez Vrbanþiþ
Kadri Sreþno, Radmil! Konec novembra je odšel po 42 letih in 7 mesecih delovne dobe v pokoj delovodja Radmil Petroviü. Bogate izkušnje in znanje je z veseljem prenašal na sodelavce, ki smo se od njega ogromno nauþili. G. Petroviü je dosegel tudi svojevrsten rekord, kajti na bolniški odsotnosti ni bil veþ kot 42 let. Ja, prav ste prebrali, nadaljnji komentar zagotovo ni potreben. Poleg prizadevnega dela v delavnici se je v prostem þasu ukvarjal tudi z þebelarstvom in bil aktiven v šahovski sekciji, za kar bo sedaj še veþ þasa. Sodelavci
„Raško“ s sodelavcema Ivanom Sokaþem in Simonom Prijateljem
Zgodilo se je Pomembnost tehniþnih pregledov vagonov Pregledovalno mesto Sežana, 26. in 29. november V þasu ekonomske krize pogosto pozabljamo na pomembnost nenehne kontrole tehniþnega stanja vagonov. Da je ta segment železniškega prometa zelo pomemben in tudi ekonomsko upraviþen, potrjuje dejstvo, da sta preglednika vagonov Franc Novak in Rajko ýok na pregledovalnem mestu Sežana v obdobju treh dni ugotovila zlomljen glavni list nosilne vzmeti na dveh vagonih. V obeh primerih sta preglednika vagonov pri vlaku 53320 dne 26. 11. 2012 in 47720 dne 29. 11. 2012 opravljala samo sklepni preskus zavor »D«, pri katerem je potrebno preskusiti delovanje zavor sklepnega vagona v vlaku. Vagona z zlomljenim glavnim listom nosilne vzmeti št. 21 78 227 4047-8 in 21 78 224 5091-2 sta bila uvršþena na sredini vlaka.
bila prepreþena možnost izrednega dogodka, ki bi lahko imel velike materialne posledice. Sandi Rojc
Olistana vagona v vlaku 53320 002 in 003, 26. 11. 2012
Preglednika vagonov sta z vestnim in odgovornim ravnanjem zagotovila, da sta bila vagona izloþena iz vlaka, s tem pa je
december 2012
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
stran 3
Primorski sneg v vsej svoji veliþini Divaþa, 10. december Po deževnem obdobju nas je narava obilno obdarila s snegom. ýeprav so vremenske napovedi opozarjale, da bo zapadlo veliko snega, ni nihþe priþakoval, da se bo to uresniþilo v takšnih koliþinah in tako zgodaj, že v decembru. V zadnjih letih je bilo snežnih padavin manj in še te so prišle kasneje ter v manjši meri. Letos pa se je zima izkazala v vsej svoji veliþini in moþi. V ponedeljek, 10. decembra, ob prihodu v službo v Divaþo smo bili nemalo preseneþeni, ko smo zagledali velike snežne zamete na delavniškem obmoþju, kar je bila posle-
dica moþnega sneženja in divjanja burje. Tudi najstarejši delavci se ne spomnijo takšnih zametov. Da smo oþistili prehodne in transportne poti v proizvodnji, smo porabili kar nekaj þasa in energije. Pri þišþenju snega nam je bila v veliko pomoþ freza. Oþišþene po-
vršine smo še posipali s peskom in soljo, da bi prepreþili zmrzovanje tal. Kljub napornemu delu smo bili na koncu vsi zadovoljni, da so poti oþišþene in je poskrbljeno za varno vožnjo in hojo. Dušan Rožac
Koncert Godbe Slovenskih železnic ob 110. obletnici Ljubljana, 18. december Kulturno društvo Godba Slovenskih železnic je v naši delavnici v Ljubljani (obrat II) pripravilo sveþani koncert ob praznovanju 110. obletnice delovanja tega velikega orkestra. Delavnico so preplavili þisto drugaþni zvoki, kot smo jih obiþajno navajeni in ti so bili þudoviti. Delavniški ambient, scena iz pravih železniških vozil razliþnih starosti in zvoki godbe so nas razvedrili v predbožiþnem þasu, ko se ljudje že po naravi radi kulturno udejstvujemo.
.
Tokratni dogodek je bil za nas še posebej doživet, saj nas je s svojo odliþno glasbo poþastila naša godba – Godba Slovenskih železnic, ki združuje 69 þlanov, predvsem iz železniþarskih družin.
Postregli so nam z odliþno glasbo, dobrim vzdušjem in prijetnim druženjem. Koncerta so se udeležili predstavniki Slovenskih železnic in njihovih hþerinskih družb.
V veliko þast pa nam je, da sta na ta jubilejni dogodek prišla tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in minister za infrastrukturo in prostor Zvonko ýernaþ. Godbenice in godbeniki Godbe Slovenskih železnic so na koncertu prejeli Gallusove znaþke za dolgoletno ustvarjanje v glasbi, najbolj zaslužna za velike uspehe železniþarskega orkestra, dirigent Franci Lipovšek in predsednik godbe Albert Pavliþ, pa sta prejela posebni priznanji. Albert Pavliþ je prejel bronasti þastni znak Zveze slovenskih godb, dirigent Franci Lipovšek pa zlato medaljo Bojana Adamiþa, ki se podeljuje za uspehe v godbeništvu in veþ kakor 30letno þlanstvo v godbi. Za vse, ki se koncerta niste mogli udeležiti, objavljamo nekaj utrinkov, ki jih je posnel naš odliþni fotograf Miško Kranjec.
stran 4
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
december 2012
Godba Slovenskih železnic pod taktirko dirigenta Francija Lipovška, solist Janez Krivec
Visoki gostje v prvi vrsti: predsednik KD Godba Slovenskih železnic Albert Pavliþ, direktorica, þlanica poslovodstva SŽ Jelka Šinkovec Funduk, minister za infrastrukturo in prostor Zvonko ýernaþ, predsednik RS Borut Pahor, generalni direktor SŽ Dušan Mes,in predsednik nadzornega sveta SŽ Boris Zupanþiþ
CEDEjýEK meseca Priprava za demontažo ležajne puše "malega" kardana na vozilih vrste 813/814 Pri vzdrževanju vozil 813/814 se vedno pojavlja težava z demontažo stare ležajne puše iz ohišja ležaja pri povezavi dizel motor– menjalnik. Problem je v zelo omejenem prostoru za ležajem, saj puše s standardnim orodjem ni mogoþe odstraniti iz ohišja. V Proizvodnji Maribor je Ivan Korez izdelal domiselno pripravo, s katero hitro in uþinkovito izvede odstranitev puše. Priprava je na eni strani oblikovana kot stroþnica, ki jo z rahlim udarcem vstavimo v ležajno pušo. Ta se na drugi strani zatakne za rob stroþnice. V nadaljevanju se z nekaj udarci drsnega kladiva, ki je vgrajen na steblo priprave, izbije želena puša. Stroþnica in ohišje
Mojster Ivan je stari znanec predlogov za cedejþke in naj tako tudi ostane.
Priprava z drsnim kladivom
Ivan Korez
Branko Bezget
Varnost in zdravje pri delu
Alkohol V prazniþnem mesecu decembru naj bo vsem namenjeno nekaj razmišljanja o rabi alkohola tako v prostem þasu kot na delovnem mestu. Ljudje že od nekdaj uživajo alkohol zaradi kratkotrajnih uþinkov, ki jih ima na možgane. Seveda ne moremo reþi, da alkohol ne povzroþa prijetnih uþinkov, þe jih ne bi, ljudje ne bi posegali po njem. A vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran. Strokovnjaki prištevajo Slovenijo med »mokre kulture« – »wet cultures«, ki imajo do alkohola izrazito pozitiven odnos, predvsem pa zelo malo omejitev glede njegove rabe. Informacije o blagodejnih uþinkih alkohola, o tako imenovanem »zdravem pitju«, razširjajo predvsem tisti,
ki si prizadevajo poveþati porabo alkoholnih pijaþ. Za enkrat strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije odsvetujejo uživanje alkoholnih pijaþ z namenom izboljšati zdravje ljudi.
Odnos do alkohola je odraz prepriþanj in stališþ kulturnega okolja, ki jih sprejema posameznik – v Sloveniji je pitje alkohola družbeno spodbujana dejavnost. Alkoholizem kot vrsta odvisnosti postaja nemo-
december 2012
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
stran 5
derna tema in se v javnih razpravah umika drugim vrstam odvisnosti, kot bi bil problem prekomerne rabe alkohola že rešen. Pitje alkohola pa ni poþetje brez tveganja! Alkohol je marsikje tako vpleten v vsakdanje življenje, da sploh ne pomislimo veþ, da spada med droge.
pomembno vpliva na njihov položaj v delovni skupini in na poþutje njihovih sodelavcev. Zaradi obþasne vinjenosti in slabega poþutja, posebno, ko preživljajo maþka, takšni delavci slabše delajo. Tudi povsem trezen je tak delavec na delu obiþajno manj uþinkovit, saj je telesno izþrpan in bolan. Ko pride zaradi napredovanja bolezni do veþ dni trajajoþega popivanja, zaþne bolnik izostajati z dela. S tem prihaja do motenj v delovnem procesu, prav tako pa bolnik vnaša napetost in nezadovoljstvo v svojo delovno skupino. Prav tako je zmanjšana delovna sposobnost alkoholika, saj alkohol že pri koncentraciji 0,5 promila v krvi zmanjša mišiþno moþ za približno 16 %.
Posledice rednega þezmernega pitja alkoholnih pijaþ se kažejo na razliþne naþine: v telesnem in duševnem zdravju ljudi, na socialnem in na ekonomskem podroþju. Alkohol deluje na vsa tkiva, organe in organske sisteme. Povzroþa lahko neposredne ali posredne okvare v telesu. Neposredno pomeni, da okvari tkiva, s katerimi pride v kontakt. Primer: do takega stika pride, ko alkohol deluje na sluznico prebavil.
Kar 40 % smrtnih nesreþ in 47 % poškodb na delovnem mestu je posledica vinjenosti. 60 % težav na delovnem mestu (slabša delovna sposobnost in natanþnost) je povezanih z zlorabo alkohola, predvsem pitjem v noþnih izmenah in med malicami. Posamezniki, ki jim pitje že škodi ali pa so odvisni od alkoholnih pijaþ, zaslužijo od 1,5 do 18,7 % manj od svojih kolegov. Izostajanje pri teh ljudeh je 16-krat veþje od tistih, ki alkohola ne zlorabljajo oz. od njega niso odvisni. V bolniški stalež se zatekajo trikrat pogosteje od ljudi, ki nimajo težav, povezanih z uživanjem alkoholnih pijaþ.
Veþinoma pa je vpliv alkohola na organe posreden: • te okvare nastajajo kot posledica delovanja škodljivih snovi, ki nastajajo pri razgradnji alkohola v telesu, • zaradi motenj v presnavljanju, ki jih je izzval alkohol, • zaradi splošnega pomanjkanja vitaminov in beljakovin kot posledica koliþinsko in kakovostno neprimerne prehrane. Najprej in najbolj so prizadeti možgani in njihove funkcije. Škodljive uþinke alkohola na druge organe lahko opazimo šele þez þas, ko postanejo tako obsežne in globoke, da se pokažejo kot motnja v delovanju ali kot že izražena bolezen tega ali onega organa.
Zato je v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki velja od decembra 2011, v 51. þlenu predpisano, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc. Iz tega razloga smo tudi v naši družbi 15. 11. 2012 sprejeli Navodilo o ugotavljanju prisotnosti alkohola in nedovoljenih psihoaktivnih substanc v organizmu delavcev. Namen ugotavljanja prisotnosti alkohola in drugih nedovoljenih psihoaktivnih substanc je zagotavljati varnost in zdravje zaposlenih v družbi oziro-
K reševanju alkoholne problematike lahko najveþ prispevajo javno zdravstvo, šole in mediji; fiziološke in sociološke posledice, nevarnost pitja alkohola v noseþnosti, na delovnem mestu … Alkohol na delovnem mestu Delavci, zasvojeni z alkoholom, so nezanesljivi, površni, prepirljivi in lažnivi, kar
ma zagotavljati varno delovno okolje ter skrbeti za varnost oseb in premoženja v družbi. Po tem navodilu se šteje, da je delavec pod vplivom alkohola, þe se ugotovi, da ima veþ kot 0,00 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg alkohola na l izdihanega zraka). Zaposleni delavci v družbi ne smejo opravljati dela, þe je pred nastopom dela ali med delom pri njih ugotovljeno, da so pod vplivom alkohola ali nedovoljenih psihoaktivnih substanc. Vodja organizacijske enote mora delavcu, ki zaradi vpliva alkohola ne more opravljati svojega dela in s tem ogroža svoje zdravje in varnost oziroma zdravje drugih oseb, prepovedati opravljanje nadaljnjega dela in zaþasno odstraniti z dela. ýe obstaja sum na bolezen odvisnosti od alkohola, ki vpliva na delovno zmožnost delavca, mora delodajalec delavca napotiti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, skladno z doloþbo 10. þlena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS št. 87/2002, 29/2003-popr. in 124/2006). Vsi vemo, da je delo v železniški dejavnosti toliko odgovorno, da si ne smemo privošþiti pitja alkoholnih pijaþ na delovnem mestu ali prihajati na delo v vinjenem stanju. Zaradi varovanja zdravja pa tudi v prostem þasu ni primerno pretirano pitje alkoholnih pijaþ. Prazniki so tisti del leta, ko se nekoliko sprostimo in ob novem letu nazdravimo s kozarcem penine, zato vsem zaposlenim želim, da praznike preživite þim lepše in ob zmernem uživanju alkoholnih pijaþ. V novem letu 2013 pa vam želim varno delo brez poškodb in bolezni, saj sta predvsem od tega odvisna tudi vaše osebno zadovoljstvo in sreþa. “Ne napravi sebe nemoþnega s pitjem v krþmi, da se besede tvojega govorjenja ne bodo ponavljale in ne bodo vrele iz tvojih ust, ne da bi vedel, da si jih izrazil.” Aleš Kastelic
Športne novice Šesti šahovski cikel SŽ Po desetih turnirjih in veþ kot 3.000 odigranih partijah se je v soboto, 1. decembra, v velikem slogu konþal šesti šahovski cikel Slovenskih železnic. Zadnjega turnirja so se udeležili 103-je igralci, na celotnem ciklu pa je tekmovalo kar 170 igralcev. S tem so se potrdila priþakovanja, da bo to že šesto leto najveþja tovrstna prireditev v Sloveniji. Na ciklu je bilo podeljenih 1.000 € in še za veþ kot 6.000 evrov praktiþnih nagrad. Med železniþarji je drugo mesto osvojil Nenad Djekanoviþ (SŽ - VIT, OE Vleka), ki je v skupnem seštevku zasedel 31. mesto.
Cikel je veljal kot uradno tekmovanje za izbor najboljšega šahista Ljubljane in je bil ob zakljuþku predstavljen v nedeljskem športnem popoldnevu na Valu 202. Veþ o šahovskem ciklu si lahko pogledate na www.sah-zeleznicar.com, kjer lahko tudi poslušate omenjeni prispevek. Vlastimir Djurdjeviü
Nenad Djekanoviþ – prvi z desne
stran 6
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
december 2012
Športne novice Mariborski "Lokosi" so proslavili 60. rojstni dan Kegljaški klub Lokomotiva Maribor, ustanovljen 24. 9. 1952, je zadnji dan v novembru tudi uradno proslavil 60. obletnico svojega delovanja. Na zakljuþni prireditvi v Prometni šoli Maribor se je zbralo 160 od skupno 240 þlanov in þlanic e nega najstarejših in najštevilþnejših kegljaških klubov v Sloveniji, ki ga zadnjih sedem let vodi predsednik Zmago Majer. Med uglednimi gosti sveþane proslave sta bila tudi predsednik Kegljaške zveze Slovenije Milan Kureliþ in þlanica predsedstva krovne organizacije Ema Zajc, ki sta podelila posebna bronasta priznanja deveterici þlanov organizacijskega odbora. Ta je pod taktirko predsednika Avgusta Volška v jubilejnem letu priredil šest odmevnih tekmovanj, tudi mednarodnega znaþaja, ter izdal zbornik na 52 straneh z zapisom izjemno bogate klubske zgodovine. Na prireditvi so podeljevali pokale in medalje najuspešnejšim udeležencem tekmovanj, "Lokosi" pa so jo veselo sklenili z družabnim sreþanjem s sreþelovom in plesom ob zvokih ansambla Play Band. Poleg predsednika kluba, ki je imel otvoritveni govor, sta spregovorila še predsednik Športne zveze Maribor Alojz Križman in predsednik Obmoþne tekmovalne skupnosti Maribor Vili Juranþiþ. Zlato jubilejno priznanje je prejel 82-letni þlan kluba Dušan Poljšak, srebrna Peter Rakoviþ, Franc Ilešiþ, Anton Brumen in Borut Planinšiþ, bronasta pa Avgust Volšek, Zmago Majer, Andrej Rodinger in kegljaški krožek ASS Thomas. Klub se je s podelitvijo posebnih zahval oddolžil tudi donatorjema, Slovenskim železnicam in podjetju Kovis. Prejemniki bronastih priznanj ob 60. obletnici KK Lokomotiva, z leve: predsednik OO Avgust Volšek, predsednik kluba Zmago Majer, Andrej Rodinger in predstavnik krožka ASS Thomas Jože Drevenšek (priznanja je podeljeval tehniþni vodja kluba in podpredsednik OO Avgust Tomšiþ)
Borut Planinšiþ
Obvestila in napovedi Galerija stopnišþe ponuja svoje stene za novo razstavo Letošnjo jesen sta minili dve leti odkar smo na stopnišþu upravne stavbe na Zaloški 217 v Ljubljani odprli galerijski prostor, namenjen
december 2012
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
stran 7
Uredništvo ANKETA o branosti VITraža Spoštovani bralci! Uredništvo VITraža si meseþno prizadeva pripraviti zanimivo vsebino internega informatorja za Vas, zaposlene. Ker si želimo še bolj zanimivih izdaj in þim širšega kroga bralcev tudi v letu 2013, smo za Vas pripravili kratko anketo. Prosimo Vas, da jo natisnete, izpolnete in oddate v Vašem tajništvu. S tem nam boste pomagali pri kreiranju še boljše vsebine in pri boljši dostopnosti informatorja. ýe želite, nam odgovore lahko posredujete tudi po elektronski pošti na naslov: helena.hostnik@sz-vit.si.
Prosimo, obkrožite ustrezen odgovor: 1. Zaposlen/-a v SŽ - VIT:
4. Branost VITraža (možnih veþ odgovorov):
DA
A Svoj izvod preberem sam.
NE
B VITraž posredujem tudi sodelavcem.
1.1. Podroþje dela A vleka
C vzdrževanje
B TVD
D uprava
C Svoj izvod VITraža nesem domov. D Svoj izvod dam za prebrat prijateljem. 5. Ali izdaje VITraža kdaj preberete na naši spletni strani?
1.2 Lokacija: A Celje
D Ljubljana
B Divaþa
E Maribor
C Dobova
F
DA
NE
6. Ali si v prihodnje želite VITraž prejemati po elektronski pošti?
Ptuj
DA
NE
2. Dostopnost VITraža:
ýe želite, navedite naslov:
A Vedno dobim svoj izvod.
__________________________________________________
B VITraž preberem pri sodelavcu. C Izvodov VITraža ni vedno dovolj na voljo.
7. Vaši predlogi glede vsebine: __________________________________________________
3. Vsebina (možnih veþ odgovorov):
__________________________________________________
A V VITražu vedno preberem kaj novega.
__________________________________________________
B VITraž mi nudi koristne informacije.
__________________________________________________
C VITraž je še kar zanimiv. D Vsebina se mi veþinoma ne zdi zanimiva.
Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 18. 1. 2013. Na elektronski naslov nas obvešþajte tudi o dogodkih v SŽ-VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. Kontaktni podatki: E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si Telefon: 01 291 23 59
Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujemo! Uredništvo
Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.
VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si.
Fotografije, objavljene v tej številki VITraža, so posneli: Branko Leben, Vilijan Škrinjar, Dušan Rožac, Miško Kranjec, Branko Bezget, Vlastimir Djurdjeviü, Ivan Senekoviþ, Helena Hostnik Simonþiþ.
ýe želite interni informator prejemati po elektronski pošti, pošljite sporoþilo na enaslov: helena.hostnik@sz-vit.si.
SŽ - Vleka in tehnika, d.o.o., Zaloška cesta 217, 1000 Ljubljana
stran 8
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
december 2012