Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika
Letnik 2 I številka 1 I januar 2013
Novosti Aktualnoiz naših enot Projekt obnove signalizacije skladišča za olja V prejšnjem letu smo v okviru Tehnično-razvojne službe zaključili projekt obnove signalizacije na obstoječem skladišču olja v delavnici na lokaciji Ljubljana Moste. Projekt je bil v celoti izveden z domačim znanjem, vodil ga je Milan Kete. Skladišče olja se nahaja med tiroma št. 8 in 9 pred dizel obratom (obrat 1) na zahodni stani delavnice. Skladišče je sestavljeno iz treh enakih cistern, vsaka je razdeljena na dva dela, tako da je na tej lokaciji praktično šest cistern (cisterna št. 1 je namenjena shranjevanju odpadnega olja). Vse cisterne so vkopane pod nivojem tirov, tako da je skladišče očem skrito.
Stari sistem javljanja je bil takšen, da ko je bil dosežen maksimalni kritični nivo olja katerekoli cisterne, je tipalo sprožilo zvočni in svetlobni signal. Tipala za spodnji, minimalni nivo olja sistem ni imel. Izkazalo se je, da je takšen sistem javljanja pomanjkljiv, ker: • obstoječa vizualna signalizacija, kakor tudi zvočna sta bili locirani na mestu skladišča, kjer zaradi narave dela ni stalnega človeškega nadzora (stalne skladiščne službe); tako je obstajala možnost, da se signalizacijo spregleda oziroma da pride do prelitja olja; • po nekaj letih delovanja signalizacija ni bila več zanesljiva. Z obnovljenim sistemom nadzora smo odpravili omenjene pomanjkljivosti in sistem še nadgradili. Na novo smo vgradili prostoprogramirni krmilnik, dva dodatna modula za komunikacijo in nova tipala za dvotočkovno tipanje nivoja (maks/min).
Notranjost skladišča za olja
Izboljšave: • visoka stopnja zanesljivosti nadzora; • krmilnik kontrolira pravilno delovanje sistema za prečrpavanje in o nepravilnostih sporoča preko mobilne povezave (SMSsporočila preko komunikacijskega modula); • signalizacija o doseženih mejnih vrednostih se posreduje preko mobilne telefonske povezave oziroma preko SMSsporočil osebam, ki so odgovorne za odvoz ali nabavo olja; v primeru cisterne odpadnega olja pa se prečrpavanje ustavi; • krmilnik s komunikacijskim modulom omogoča dvosmerno komunikacijo oziroma sprejem ukazov na daljavo preko SMS-sporočil; • k skupnemu sistemu nadzora smo dodali še nadzor cisterne kurilnega olja, ki je oddaljena približno sto metrov od skladišča olja (ta cisterna je imela pred tem svoj, neodvisni, nadzor z že opisanimi pomanjkljivostmi); • krmilnik ima možnost razširitve z dodatnimi krmilnimi enotami in vmesniki. Boljši sistem nadzora skladišča olja nam omogoča višjo stopnjo varovanja našega okolja. Boris Koteski V januarski številki preberite:
Obnovljeni in nadgrajeni sistem nadzora: prostoprogramirni krmilnik, dva dodatna modula za komunikacijo. Na fotografiji: Milan Kete
Stran 2 Nova delavnica za popravilo vagonov v Kopru Ob upokojitvi Stran 3 Nakladanje zahtevne pošiljke za Ukrajino Snežne „radosti“ v Dobovi Stran 4 Poškodbe pri delu v letu 2012 Stran 5 Pitna voda – naše zdravje, naša prihodnost Jezik, zrcalo podjetja Stran 6 Smeh je pol zdravja
Nova delavnica za popravilo vagonov v Kopru Popravila vagonov v Kopru se že tri leta izvaja na začasni lokaciji potniške postaje v Kopru. Že pred leti je bila v načrtu selitev s tovorne postaje, kjer se je prej opravljala omenjena dejavnost, na lokacijo v Luko Koper, vendar se to še ni zgodilo. Med tem časom se je začela gradnja nove delavnice s pripadajočimi objekti, tako da je selitev predvidena letos spomladi. Opravili smo ogled opravljenega dela na novi lokaciji in ugotovili, da je veliko narejenega. Zgrajena sta dva tira z uvozom iz smeri Luke Koper z vgrajenim tirnim zaključkom, poleg tirov so narejeni temelji za postavitev delovne hale. V enem od tirov se nahaja kanal za pregled in popravilo podvozja vagonov. Postavljene so bivalne enote, v katerih so pisarne, garderoba,
Novi popravljalni tiri
WC, kopalnica, manjše skladišče z nadstreškom ... Na omenjeni lokaciji bosta dostava in odvoz vagonov bistveno olajšani, kajti sama lokacija omogoča krajši čas manipuliranja z vagoni, ker je bližje Luki Koper. Zaradi navedenega bi bilo v prihodnosti smiselno
zgraditi še delovno halo, usposobiti oba tira za prevoz (prevozna tira) ter povečati kapaciteto skladišča za shranjevanje rezervnih delov in materiala. Vse to bo pripomoglo k večji produktivnosti dela ter k zadovoljstvu strank in delavcev. Dušan Rožac
Novi prostori v delavnici Koper
Kadri Ob upokojitvi Vrste sodelavcev TVD sta konec leta 2012 zapustila kar dva marljiva delavca – Marjan Valenko in Danilo Rosi. pregledniških postojankah, v Hodošu in Čakovcu. Doma se je pridno posvečal ženi in sinu, gradil »hiško«, marsikatero urico pa preživel tudi na traktorju, ko je sosedom pomagal pri njihovih opravilih.
Danilo Rosi in Marjan Valenko
Marjan Valenko, med nami poznan tudi kot ''Badi'', se je na Slovenskih železnicah zaposlil leta 1977, in sicer najprej kot vzdrževalec v Centralnih delavnicah Ptuj. Njegov radovedni duh mu ni dal miru, zato se je prijavil na izobraževanje in leta 1982 »pristal« v tehničnovagonski dejavnosti, opravil šolanje za vozovnega preglednika in to delo začel opravljati po uspešno zaključenem šolanju leta 1983. Kot vozovni preglednik je opravljal delo v celotni severovzhodni Sloveniji, pa tudi na obmejnih
stran 2 .
Badi ne bi bil vreden svojega imena, če ne bi bil tudi ''neroden''. Pri popravilu strehe se je poškodoval in delo vozovnega preglednika je bilo zanj zaključeno. Kaj pa sedaj? »Za kazen« je po dolgem bolniškem staležu nadaljeval delo v pisarni kot tehnik-vzdrževalec v železniški operativi. Tudi pri opravljanju tega dela se je več kot odlično znašel in bil svojim vodjem v veliko pomoč. Tu je po 40 letih dela dočakal starostno upokojitev. Poleg dela in železnice je imel še dva velika hobija. Motor, s katerim je kljub težavam prepotoval veliko kilometrov, in dobro kapljico, za katero je bil res pravi poznavalec.
Tudi Danilo Rosi je v našem krogu delal vso delovno dobo. Izhaja iz železničarske družine. Po končani srednji šoli se je leta 1979 zaposlil v tehničnovagonski dejavnosti, opravljal razna pisarniška dela – od tehničnega administratorja do referenta vozne operative. Vozovne preglednike je poučeval varstvo pri delu, dolga leta pa je zanje sestavljal tudi razporede dela. Zadnjih 12 let se je največ ukvarjal z vagoni – napakami, odstavitvami, z vlaki na zaupanje in nezaupanje. Skrbel pa je tudi za našo dobro voljo. Ob kratkih predahih od dela je hitro povedal kakšen vic ali domislico in nas s tem spravil v dobro voljo. Posebej pa smo mu sodelavci hvaležni za pomoč, kajti če se je kaj pokvarilo, je v roki že držal klešče, izvijač, kladivo in v trenutku vse popravil. Tudi Danilo je zagrizen motorist, pa še numizmatik, »bukvar« … Prepričani smo, da mu nikoli ne bo dolgčas, saj ga zanima veliko različnih področij. Marjan in Danilo – zajahajta svoje jeklene konjičke in nas pogosto obiščita. Svojo delovno pot v tehničnovagonski dejavnosti sta ob koncu preteklega leta sklenila tudi Janez Volkar in Zvonko Jelen.
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
januar 2013
V službo več se ne mudi, v upokojenskem sta klanu. Pred vama nove so poti in čas za vse, kar b'lo je »v drugem planu«. Vsem bila sta dober zgled, delavna in zanesljiva, znala dati dober sta nasvet in biti do vseh spoštljiva. Kaj bi dali, da prehitri čas ustavil bi se tud' za nas. Komaj čakamo priložnost, da tudi mi imeli bomo takšno možnost! Obema hvala za sodelovanje, sledita novim ciljem in uresničujta sanje. Sodelavci
Janez Volkar
Zvonko jelen
Zgodilo se je Nakladanje zahtevne pošiljke za Ukrajino Ljubljana, 22. december 22. decembra je tehničnovagonska služba sodelovala pri nakladanju zahtevne pošiljke za postajo Kijev (Ukrajina). 40 ton težak rotor vodne turbine, prepeljan iz tovarne Litostroj, kjer je bil tudi izdelan, je bil na postaji Ljubljana Moste z avtodvigalom naložen na vagon vrste Rmms št. 31553959561-3, ki je bil za ta namen pripeljan z Madžarskega. Gre za vagon, ki je zmožen prenesti zelo velike obremenitve na sredini kljub zelo majhni naležni dolžini naklada. Nakladanje se je vršilo v navzočnosti nadzornika preglednikov vagonov postaje Zalog, ki je skrbel za pravilen naklad pošiljke in njeno zavarovanje proti premaknitvi skladno s skicami in pisnimi navodili službe za TVD.
Turbina je bila naložena na dve posebej izdelani jekleni podlogi v razmiku 2470 mm in povezana s štirimi neodvisnimi križno nameščenimi povezavami, s čimer je bilo zagotovljeno neposredno vzdolžno in bočno varovanje tovora. Bojan Djurdjević in Janez Lah
Pravilno povezan naklad
Snežne »radosti« v Dobovi Dobova, 15. januar Zdi se, da je narava sredi januarja želela nadoknaditi snežne padavine, ki smo jih pogrešali med božično-novoletnimi prazniki. Toliko snega, kolikor ga je zapadlo v Dobovi v teh dneh, ne pomnimo v zadnjih 50 letih. Snežna odeja na območju naših delavnic je bila visoka rekordnih 65 cm. Za delavnico, kjer popravljamo in vzdržujemo tovorne vagone, je to velik problem, vendar smo takšnih razmer že navajeni, saj vsako zimo pade kar nekaj snega. Zato imamo dobro organizirano "zimsko službo", ki poskrbi, da lahko kljub vremenskim razmeram v delavnicah delo poteka čim bolj normalno. Poleg mehanizacije, kot so traktorji z deskami za pluženje, viličarji s posebnimi priključki za zajem in odvoz snega, so tu še naši vrli delavci, ki praktično vse tire in kretnice počistijo na roke – z lopatami. Pomaga tudi soljenje okolice, da se sneg lažje odstrani. Naši zaposleni se tako v teh dneh še posebej držijo pregovorov: "kar se mora, ni težko" in še "kjer je volja, je tudi pot". Jože Jurman
januar 2013
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
stran 3
!
Varnost in zdravje pri delu Poškodbe pri delu v letu 2012
Ob začetku novega leta je čas tudi za izdelavo analize preteklega leta. Na področju varnosti in zdravja pri delu običajno pregledamo, koliko poškodb se je v preteklem letu zgodilo in kakšne so bile njihove posledice. Kot je razvidno iz spodnjih tabel, se je v letu 2012 v našem podjetju pri delu poškodovalo 75 delavcev. Največ se jih je poškodovalo pri vzdrževanju vozil (nekdanji CD), in sicer 39, v enoti Vleka se je poškodovalo 26 delavcev, samo 10 delavcev pa se je poškodovalo v enoti TVD, ki pa ima tudi najmanj zaposlenih.
izstopa, le ob sobotah in nedeljah je poškodb manj, saj je takrat v službi tudi najmanj delavcev.
delovnega mesta ali nazaj, ne šteje več za poškodbo pri delu.
Glede na uro se je največ poškodb zgodilo med sedmo in deveto uro zjutraj ter med enajsto in dvanajsto uro dopoldan. To pomeni, da je koncentracija in pazlji-
Delodajalec mora stremeti k temu, da delavci delajo varno in brez posledic za svoje življenje in zdravje. V ta namen mora izvajati izobraževanja za varno in zdravo delo, delavcem zagotoviti primerno
Poškodbe v letu 2012:
Poškodbe v letu 2011: CD
VLEKA
TVD
SKUPAJ
povprečno število zaposlenih
901
1229
300
2430
število poškodb
51
24
7
82
število izgubljenih delovnih dni (IDD)
1145
591
294
2030
31,9
pogostost poškodb na 1000 zaposlenih
56,6
19,5
23,3
33,7
20,1
resnost poškodb (IDD delimo s številom poškodb)
22,5
24,6
42
24,8
CD
VLEKA
TVD
SKUPAJ
povprečno število zaposlenih
880
1196
278
2354
število poškodb
39
26
10
75
število izgubljenih delovnih dni (IDD)
875
420
209
1504
pogostost poškodb na 1000 zaposlenih
44,3
21,7
36
resnost poškodb (IDD delimo s številom poškodb)
22,4
16,1
20,9
2012
Pri vsem tem je potrebno pogledati tudi resnost poškodb, to pomeni število dni odsotnosti zaradi poškodbe. Povprečna odsotnost na poškodbo v našem podjetju je v letu 2012 znašala 20 dni, kar je sicer manj kot leta 2011, ko je bila povprečna odsotnost skoraj 25 dni na poškodbo. Kljub vsemu s tem ne moremo biti zadovoljni, saj to ob dejstvu, da je v letu 260 delovnih dni, pomeni, da je bilo 6 delavcev skoraj celo leto odsotnih zaradi poškodb pri delu. Največ delavcev si je poškodovalo prste in dlan z zapestjem ter nogo. Poškodbe teh delov telesa zajemajo praktično tri četrtine vseh poškodb pri delu. Pri ugotavljanju, v katerih dnevih v tednu se zgodi največ poškodb, noben dan ne
stran 4
2011
vost pri delu takoj po prihodu na delo in takoj po malici bistveno zmanjšana.
orodje ter osebno varovalno opremo in ustrezno delovno okolje.
Več kot polovica poškodovanih delavcev je bila starih med 40 in 49 let. To kaže na visoko povprečno starost zaposlenih. Z delovnimi izkušnjami sicer upada število poškodb pri delu, vendar se pri delavcih pojavljajo pogostejše odsotnosti zaradi bolezni, pojavlja pa se tudi večje število invalidnosti.
Velik dejavnik pri varnosti in zdravju pri delu pa je tudi fizična in psihična obremenjenost delavcev, zato mora delodajalec skrbeti za ustrezno opremo delovnega mesta in dobro počutje delavcev. Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu poudarjajo, da le zdravi delavci prinesejo pozitivne številke poslovanja in da vsak evro, vložen v varnost in zdravje zaposlenih, lahko prinese do 6 evrov na račun boljše produktivnosti.
Posebna kategorija so poškodbe na poti na delo. V letu 2012 se je v SŽ – VIT na poti poškodovalo 10 delavcev, ki so bili z dela odsotni povprečno 15 dni. Z uveljavitvijo novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. 1. 2013, pa se poškodba, ki jo utrpi delavec na redni poti od stanovanja do
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Aleš Kastelic
januar 2013
Okolje Pitna voda – naše zdravje, naša prihodnost Življenje je nastalo v vodi. Naše telo sestavlja v glavnem voda. Brez pitne vode človek preživi le nekaj dni. Slovenija je po vodnatosti na četrtem mestu v Evropi in štirinajsta na svetu. Smo ena redkih dežel, kjer lahko vodo praktično povsod pijemo iz pipe. Se dovolj zavedamo tega bogastva?
Poraba vode na dan pri odraslem človeku:
Žal premalo. Vodnih zalog imamo za enkrat dovolj, vendar se te manjšajo. Vse več je pozidanih in nepropustnih površin, ki ne dopuščajo deževnici, da bi končala svojo pot v zemlji. Včasih je polovica vseh padavin končala v našem podzemlju, zdaj je ta delež le še 15 %. Kljub temu smo v primerjavi z drugimi še vedno bogati z vodo. Ljubljana je največje evropsko mesto, v katerem lahko še pijemo vodo iz pip, brez predhodnega čiščenja. To pa ne velja več že za mnoga mesta in vasi v naši lepi domovini. V povprečju vsak Slovenec porabi okrog 150 l vode dnevno. V ta namen uporabljamo čisto pitno vodo, čeprav je v resnici popijemo le kakšne 2–3 litre. Velik del bi bilo mogoče nadomestiti z ustrezno zbrano ali predelano vodo. Na ta način bi zavarovali zaloge pitne vode v naši podtalnici. In kako gospodarimo s pitno vodo v našem podjetju? Naše delavnice v Ljubljani, na Zaloški 217, imajo lastno črpališče za zajem pitne vode iz podtalnice. Voda se črpa na gladini okrog 15 metrov globoko in nato distribuira po delavnicah. Vsako leto Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana opravlja (mikrobiološko in fizikalno-kemijsko) analizo pitne vode ter sanitarno-tehnični pregled našega zajetja. Vodo vzorčijo v vodnjaku, v delavnicah in v pisarni. Rezultati mikrobiološkega preizkušanja so pokazali, da sta bila odvzeta vzorca na omrežju (delavnica, pisarna) skladna glede na preiskane mikrobiološke parametre, navedene v Pravilniku o pitni vodi. Vzorec pitne vode, ki je bil odvzet v vodnjaku, pa
namen uporabe
količina vode v l
pitje in kuhanje
4
telesna nega
10
kopanje in prhanje
55
pranje perila
25
pomivanje posode
8
izplakovanje WC-ja
32
čiščenje stanovanja
7
ostalo (vrt, avto)
9
SKUPAJ
150
ni bil skladen glede preiskanih mikrobioloških parametrov. Zaznano je bilo nizko število kolonij koliformnih bakterij. Pipa (plastična cev), iz katere je bil vzet vzorec, ni omogočala sterilnega odvzema, kar bi lahko po mnenju zaposlenih na Zavodu prispevalo k pojavu koliformnih bakterij v preiskovanem vzorcu.
dovoda v posameznih občinah. Ti morajo zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Kaj lahko naredimo zaposleni, da ohranimo vodne vire? • Ne zlivajmo v tla in kanalizacijo odpadnih olj, naftnih derivatov, antifriza, topil, barv, strupov, detergentov … • ne odlagajmo akumulatorjev in ostalih nevarnih odpadkov na nepokrite površine, • zapirajmo pipe, kadar vode ne potrebujemo. Pomembno se je zavedati ranljivosti našega življenjsko pomembnega naravnega vira in temu primerno živeti! Nada Pelko
Rezultati fizikalno-kemijskega preizkušanja so pokazali, da so bili vsi odvzeti vzorci pitne vode glede na obseg opravljenih preizkusov skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Zavedati se moramo, da na tej lokaciji uporabljamo veliko vrst nevarnih snovi, in to v velikih količinah. Predvsem olja, topila, barve, sredstva proti zmrzovanju, vsebine akumulatorjev itd. so že v zelo majhnih količinah nevarni za onesnaženje podtalnice, ki je za enkrat še vedno vir naše pitne vode in skupni vir pitne vode mesta Ljubljana. Ostale delavnice v SŽ-VIT se oskrbujejo s pitno vodo iz vodovodnih sistemov. Za kvaliteto pitne vode skrbijo upravljavci vo-
Vodni stolp, v katerem se nahaja črpališče za pitno vodo za Zaloško 217
Jezik, zrcalo podjetja . Uvodna beseda Novo leto prinaša novosti tudi v našem internem informatorju VITraž. Ena od teh je ideja o novi stalni rubriki, ki smo jo poimenovali »Jezik, zrcalo podjetja«. Zasnovana je na prepričanju, da je spoštovanje maternega jezika ena od temeljnih vrednot vsakega naroda, hkrati pa sloni na dejstvu, da nam znanje tujih jezikov odpira vrata v širni svet. Podobno je pred skoraj dvema stoletjema razmišljal tudi slovenski pisatelj, pesnik in pedagog Slomšek, ko je v svojem delu »Tri pridige o jeziku« zapisal, da je »svoj jezik treba spoštovati« ter da mora »med vsem jezikami, Slovencom naš materni jezik najljubši biti«. O maternem jeziku je tr-
januar 2013
dil, da je »najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadobili«, da smo ga dolžni »skrbno hraniti, olepšati ino svojim mlajšim zapustiti«. Kljub svoji neomajni narodni zavesti pa je znal poudariti tudi pomen znanja tujih jezikov, o čemer nazorno
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
pričajo naslednje besede: »Ne zaničujte pa tujih jezikov ino se nemškega le skrbno učite; lepše bo vam, ki znate jezika dva, kakor Nemcam, ki znajo le samo enega.« Kot pove že naziv podjetja, sta naši os-
stran 5
novni dejavnosti vleka in tehnika. Za obe področji je značilen strokovni jezik in posledično raba strokovnih izrazov. Žal pa je to tudi ena od podzvrsti jezika, v kateri je raba tujk, popačenk, narečnih in drugih izrazov, ki ne sodijo v knjižni jezik, zelo pogosta. Značilno je tudi, da je za poimenovanje istega pojma v uporabi več različ-
različnih izrazov, da torej izrazoslovje ni poenoteno. Zato bo vsak naš prispevek na tem področju hkrati tudi majhen korak k večji strokovnosti. K branju ste vabljeni vsi, ki želite odpraviti omenjene jezikovne zadrege, vsi, ki želite na preprost in razumljiv način obnoviti znanje o maternem in tujem jeziku in ne nazadnje vsi, ki vam ni
vseeno, kakšna je raven vašega znanja jezika in kakšen je izdelek, ki ga pošljete v branje drugim. Postanite naš redni bralec in ne bo se vam več treba bati »gospoda Pravopisa«. Rubriko nam lahko pomagate sooblikovati z vprašanji in predlogi, ki jih pošljete v uredništvo.
delno, temveč celovito, zato utegne biti
Če bo vlak zamujal, pravočasno obvestite stranko.
Andreja Rozina
O ločilih Vejica (1. del) Začenjamo z vejico, ločilom, ki nam med vsemi povzroča največ preglavic. V tolažbo lahko povem, da si v nekaterih primerih o rabi vejice ni enotna niti stroka. Manj vzpodbudno pa je dejstvo, da izpuščena, napačno postavljena ali odvečna vejica lahko spremeni pomen stavka. To dokazuje zelo preprost primer: Hvala, lepa gospa. Hvala lepa, gospa. V nadaljevanju navajam nekaj pravil, ki vam bodo v pomoč, ko vam bo težave povzročala »mala navihana vejica«. 1. Pravila smo v poplavi vseh drugih informacij najbrž že pozabili, zato se bolj ali manj uspešno zanašamo na svoj posluh. Kar niti ni tako slabo. Z ločili namreč izražamo tudi slušne pojave. Daljše premore zaznamujemo s končnimi ločili (./?/!/–/...), krajše premore v povedi pa z vejico. Kadar tonski potek (intonacija) v povedi narašča in mu sledi premor, je velika verjetnost, da vejica na tem mestu ne bo odveč. Primer: Reševanja težav se ni več mogoče lotiti
pomanjkanje skupne vizije velika ovira za uspešnost slovenske logistike. 2. Eno od najpreprostejših pravil, ki smo si ga verjetno vsi zapomnili, je izrek »Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače.« Vejico torej pišemo med nadrednim in odvisnim stavkom. Primeri: Nadzorni svet je predlagal, da se kadrovsko prestrukturiranje izvede tudi v odvisnih družbah Slovenskih železnic. Popravilo je bilo izredno zahtevno, ker je ohišje garniture iz aluminija. Stranko pravočasno obvestite, če bo vlak zamujal. Na to pravilo ne smemo pozabiti, kadar je odvisni stavek na začetku povedi: Da se kadrovsko prestrukturiranje izvede tudi v odvisnih družbah Slovenskih železnic, je predlagal nadzorni svet. Ker je ohišje garniture iz aluminija, je bilo popravilo izredno zahtevno.
Če vam pri tem ni v pomoč ne prvo ne drugo pravilo, si lahko pomagate tako, da oba povedka (osebni glagolski obliki) v isti povedi med seboj ločite z vejico. 3. Splošno znano pravilo je tudi, da vejico pišemo pri naštevanju – med enakovrednimi stavčnimi deli (besedami in/ali besednimi zvezami). Primer: Program bo vključeval prerazporeditve, izobraževanje, dokvalifikacije, prekvalifikacije in druge ukrepe za učinkovit potek kadrovskega prestrukturiranja. Vejice (in končno ločilo) lahko opuščamo, kadar naštevamo v stolpcih: Program bo vključeval: – prerazporeditve – izobraževanje – dokvalifikacije – prekvalifikacije – druge ukrepe za učinkovit potek kadrovskega prestrukturiranja Andreja Rozina
Smeh je pol zdravja
Uredništvo Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 15. 2. 2013. Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. Kontaktni podatki: E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si Telefon: 01 291 23 59
Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak. Fotografije, objavljene v tej številki VITraža, so posneli: Helena Hostnik Simončič, Dušan Rožac, Zdravko Savić, Matic Kastelec in Nada Pelko.
VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si. Če želite interni informator prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na enaslov: helena.hostnik@sz-vit.si.
SŽ - Vleka in tehnika, d.o.o., Zaloška cesta 217, 1000 Ljubljana
stran 6
Smeh je pol zdravja, to je že dolgo znano. Pa se dovolj smejite? Za vaš smeh bomo od sedaj naprej skrbeli tudi v uredništvu VITraža. Kako? Vsak mesec bomo objavili en vic in, če vas nasmejemo vsaj za par sekund, bo naš namen dosežen. Za objavljanje vicev smo se odločili na podlagi predlogov bralcev VITraža. Hvala, ker sodelujete pri oblikovanju zanimive vsebine. Če poznate kak dober železniški vic, ki je primeren za objavo, nam ga lahko pošljete. Potnik: Gospod sprevodnik, se na naslednji postaji dobi kaj za jesti? Sprevodnik: Seveda. Potnik: In kakšno pivo? Sprevodnik: Tudi, seveda. Potnik: In koliko časa stoji vlak na naslednji postaji? Sprevodnik: Sploh ne ustavi, pelje mimo.
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
januar 2013