Interni informator SŽ - VIT I SŽ - Vleka in tehnika
Letnik 1 I številka 4 I november 2012
Aktualno Aktualno SŽ - VIT pridobil pomembno potrditev s strani tujih presojevalcev V poletnih mesecih sta bili proizvodnji Ptuj in Dobova pod drobnogledom presojevalcev, ki so ugotavljali, ali te ustrezajo pogojem vzdrževanja kolesnih dvojic in tovornih vagonov tujih lastnikov, med katerimi je veliko naših partnerjev. Na podlagi presoj smo dobili potrdilo o usposobljenosti delavnic za vzdrževanje kolesnih dvojic in tovornih vagonov s strani DB Schenker Raila in združenja VPI ter certifikat ECM (Entity in Charge of Maintenance) za vzdrževanje tovornih vagonov kot prva delavnica v Evropi. V proizvodnji Ptuj se je od 10. do 12. 7. izvajala recertifikacijska presoja obnove kolesnih dvojic tovornih vagonov po navodilu VPI 04 (Instandhaltung von Güterwagen Radsätze Ausgabe 2.4) združenja VPI (Vereinigung der PrivatgüterwagenInteressenten). Presojo so izvajali pooblaščeni presojevalci združenja VPI Jörg Schüler – DB, Ewald Stöger in Lukas Holzhammer – oba VTG, iz družbe SŽ VIT pa smo sodelovali: Andrej Hočevar, mag. Janez Vidovič, Andrej Arnuga, Robert Krajnc in Silvo Božičko.
izvodnem procesu.
ECM pa presojevalec Gyr iz organizacije SCONRAIL AG iz Švice.
Na zaključnem sestanku so nam presojevalci zaupali pomanjkljivosti, ki so jih zaznali in jih je bilo potrebno odpraviti, ter podali priporočila za zagotovitev večje kakovosti storitev in zmanjšanje stroškov na enoto. V splošnem so bili zelo zadovoljni z napredkom, ki smo ga v proizvodnji dosegli v zadnjih letih oziroma od zadnje presoje leta 2009. Poudarili so, da postajamo konkurenčna delavnica v širši regiji in se lahko postavimo ob bok delavnicam Med presojo VPI v delavnici za vzdrževanje kolesnih dvojic na Ptuju – montaža notranjih obročev; na fotografiji: Robert Krajnc, Lukas Holzhammer, Ewald Stöger, Vlado Šamprl, Jörg Schüller, Andrej Hočevar in mag. Janez Vidovič
Po uvodnem sestanku so sledila splošna vprašanja glede poteka procesa obnove kolesnih dvojic v proizvodnji, pregled pooblastil sodelavcev, certifikatov, evidenc ter druge tehnične in splošne dokumentacije, ki se mora spremljati in redno obnavljati v tehničnem delu procesa obnove kolesnih dvojic. Sledil je pregled same proizvodnje od vstopne kontrole, procesa obnove (IL, IS-1, IS-2 in IS-3) do končne kontrole in predaje kolesnih dvojic kupcu. Celoten potek presojanja proizvodnje je temeljil na pregledu posameznih delovnih mest, poznavanju dela in navodil sodelavcev v pro-
z daljšo tradicijo v EU. Na osnovi ugotovitev in odprave pomanjkljivosti so nam v oktobru podaljšali certifikat za dobo treh let – do 31. julija 2015, ko bo sledila ponovna certifikacija proizvodnje s strani VPI. V Proizvodnji Dobova je presojanje potekalo v času od 16. do 19. 7. Našo družbo smo predstavljali Andrej Hočevar, mag. Janez Vidovič, Peter Böhm, Jurij Krošelj, Jože Jurman in ostali sodelavci vsak na svojem področju. Presojo VPI sta izvajala presojevalca Schüler in Fischer, presojo
Izvršili so detajlni pregled in presojo celotnega procesa vzdrževanja tovornih vagonov po predpisih in pravilih o vzdrževanju VPI. Pripomniti moramo, da je vsaka naslednja presoja bolj natančna in podrobna, saj presojevalci pričakujejo, da smo osnove v globalnem smislu že usvojili. Presoja je potekala kot na Ptuju, le da so bila pokrita področja vzdrževanja tovornih vagonov za tista dela, za katera smo že v predhodni presoji pridobili dovoljenje za delo. Rezultat presoje je bil ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti, od katerih so bila večinoma priporočila za izboljšanje procesa, nobeno presojano področje pa ni dobilo izločilnega mnenja (KO).
V novembrski številki preberite: Stran 2 Borsig – oživljena lepotica Stran 3 DMG 713-125 po izrednem popravilu ponovno vozi Stran 4 Prenova prostorov v Divači Stran 5 Šolanje Knorr CEDEjČEK meseca Stran 6 Dvigovanje bremen Stran 7 Inovativnost zaposlenih pri ravnanju z odpadki Stran 8 60. rojstni dan mariborskih „Lokosov“ Lokomotiva prvak Ljubljane
Potrebno je bilo izdelati tudi nekaj navodil in priporočil za delo, kakor to tudi prenesti v prakso. Na področju varjenja smo morali pristopiti k pridobivanju dodatnih certifikatov, saj izdana spričevala s strani institucije Q-techna ne zadostujejo območju izven Republike Slovenije. V tem trenutku pospešeno pridobivamo ustrezne certifikate s strani TÜV Süd, ki so na seznamu pooblaščencev za izdajo certifikatov na področju EU in jih VPI priznava kot ustrezne. Presoja varjenja s strani TÜV Süd je bila že izvedena in imamo zagotovila, da bodo ustrezni certifikati kmalu izdani.
Istočasno se je izvajala tudi presoja delavnic po direktivi Evropske unije EU/445/2011, ki podrobneje predpisuje sistem vzdrževanja tovornih vagonov z namenom zagotavljanja večje varnosti v evropskem železniškem prometu. Na osnovi izvedene presoje s strani švicarske institucije SCONRAIL in tehnične presoje s strani presojevalcev VPI je naša družba pridobila certifikat ECM (Entity in Charge of Maintenance) za pet let. Delavnice SŽ VIT so med prvimi, ki so pridobile ta certifikat, kar na trgu pomeni, da imamo še eno pomembno referenco več. Uvodni sestanek s presojevalci v Dobovi, na fotografiji: mag. Janez Vidovič, Andrej Hočevar ter presojevalci Gyr, Schüller in Fischer
To tudi pomeni, da lastnikom tovornih vagonov na območju EU za njihovo vzdrževanje ne bo potrebno posebej certificirati naših delavnic, saj certifikat ECM dokazuje, da te izvajajo vzdrževanje po predpisanih navodilih. Na Ptuju in v Dobovi, tako kot v celotni družbi SŽ - VIT, smo lahko zelo zadovoljni z oceno presojevalcev VPI, s pozitivnim pogledom v prihodnost. Za dosežen uspeh na področju opravljanja storitev za zunanji trg gre prav gotovo zahvala tudi vodstvu družbe, ki je verjelo v sposobnosti sodelavcev ter pravočasno pripravilo in izpeljalo prvi del poslovnega načrta posodobitve procesa obnove kolesnih dvojic. Prepričani smo, da bo vodstvo družbe zastavljenemu poslovnemu načrtu, ki temelji na zagotavljanju kakovostno opravljenih storitev, povečanju kapacitet ter povečanju prihodkov na tujih trgih, sledilo tudi naprej. Andrej Arnuga in Jurij Krošelj
Novosti iz naših proizvodenj in enot Borsig – oživljena lepotica Delavci, zaposleni na popravilu parnih lokomotiv iz SŽ - VIT – Marko Hvale, Robert Lemut in Šimo Barukčič, smo se v letošnjem letu zopet znašli pred novim izzivom. Ljubitelji parnih lokomotiv, odgovorni za parno vleko na SŽ in Železniški muzej so si po tihem želeli obnove naše parne lokomotive serije 06, ki je zaradi svoje, za tiste čase najnaprednejše tehnologije, ena najveličastnejših parnih lokomotiv pri nas. Leto izdelave lokomotive sega v leto 1930 in je nemška vojna odškodnina za grozote prve svetovne vojne. Osnovni podatki o lokomotivi: - leto izdelave: 1930, - proizvajalec: Borsig, Berlin, - teža lokomotive z zalogovnikom v službi:150 ton, - dolžina: 21 m, - moč: 950 kW,
- razporeditev osi: 1-D-1, - največja hitrost: 85 km/h. Lokomotiva je bila kljub temu, da je bila garažirana, v slabem stanju. Že leta 2011 smo izdelali novo ohišje ukradenega ležaja na prvi zvezni osi in škrbasti lepotici vrnili manjkajočo kolesno dvojico. V oktobru 2011 smo pričeli z resnimi razgovori glede revizije, ugotavljali okvare in izdelali ponudbo, ki je bila sprejeta letošnjega maja. Seveda smo se skrajšanja roka prestrašili, saj naj bi bila lokomotiva končana konec oktobra, ko je v revizijo zapadla edina vozna parna lokomotiva serije 33-037. Sprva so bili obeti o oživljeni lepotici zelo klavrni. Pri tlačnem preizkusu smo namreč Mogočna lokomotiva Borsig
stran 2
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
ugotovili, da peč spušča na nekaj zakovicah, spuščale so cevi v peči in nekaj pregrevalnih cevi. V boljše razpoloženje nas je spravil upokojeni visokokvalificirani kotlar, naš upokojenec Tine Mahkovic iz Vranskega, ki nam je pomagal pri strokovni zamenjavi dotrajanih cevi in dletenju kovic v težko dostopnih vogalih peči. Ob uspešno opravljenem tlačnem preizkusu smo dobili nov zagon in lokomotiva je dobesedno kar padala skupaj, kot se pravi, če vse gladko teče. Sledili so uspešno opravljeni pregledi celotnega kotla z ultrazvočnimi preiskavami, pregledi z endoskopi, penetracijo itd. Vse meritve, potrebne ob revizijskem popravilu na tekalu in samem podvozju lokomotive so bile opravljene uspešno. Obnovili smo celotno armaturo kotla, generalno obnovili vse pepelniške lopute in vzvode ter opravili vsa potrebna dela po opisu del. Na sami lokomotivi je bilo narejenih kar nekaj tehničnih izboljšav, med drugim smo jo opremili s cevjo za gašenje požarov, namestili smo dodatno zračno cev na
november 2012
čelu, dodali tretjo luč, zamenjali t. i. kaužne pipe za čiščenje kotla z zanesljivejšimi krogličnimi ventili, brzinomer Deuta zamenjali z novejšim Haslerjevim, steklene vodokaze smo zamenjali s t. i. klinger vodokazi itd. Poseben izziv pa je bil nedvomno injektor na izrabljeno paro, za katerega smo ugotovili, da kar nekaj let, ko je bila lokomotiva še vozna (redno do leta 1998), ni deloval, kot bi moral. Večina vitalnih delov iz brona je bilo pokradenih. Ogromno časa in truda smo tako morali vložiti v brskanje po spletu, iskanje načrtov, pogovarjali smo se z ostalimi strokovnjaki in večino načrtov tudi izdelati. Manjkajoče dele nam je izdelalo podjetje Japl. Ob montaži injektor ni in ni hotel delovati, dokler nismo preverili prav vseh elementov, tudi tistih, ki so na njem še ostali. Ugotovili smo, da je bil že pred leti sestavljen skupaj iz kar nekaj različnih modelov injektorjev. Tako smo po starih,
manjkajočih načrtih z veliko volje in logičnega sklepanja injektor sestavili na novo. Ta je že v prvem poskusu pričel delovati brez napak. Tu moram v prvi vrsti pohvaliti sodelavca Roberta Lemuta in kontrolnega strojevodjo Boštjana Metličarja, ki sta se zares zavzela za njegovo usposobitev. 10. novembra je bila obremenilna vožnja lokomotive. Razen nekaj manjših napak lokomotiva deluje fascinantno, tek je umirjen, občutki nepozabni, pogledi ljubiteljev in slikanje fotografov pa povedo vse. Lepotica, želimo ti miren tek, naj te vozijo Delavci, zaslužni za obnovo Šimo Barukčič, Marko spoštljive in ljubeče roke in Hvale, ing. in Robert Lemut da bi se našel denar za obnovo vsaj še ene od tvojih parnih sestra. Marko Hvale
DMG 713-125 po izrednem popravilu ponovno vozi Ko smo v delavnico za popravilo in vzdrževanje dizel motornih garnitur v Ljubljani na izredno popravilo prevzeli prikolico DMG 715125, smo morali najprej počistiti delovni prostor. Kabina vozila je bila namreč polna opeke, saj se je poškodovala pri trku s tovornim vozilom, naloženim z opeko. Ko smo prikolico očistili oranžnega prahu, smo se lotili temeljitega popravila poškodb. Obnoviti smo morali tako zunanji kot notranji del vozila, kar pomeni najprej odstraniti poškodovane dele in razrezati čelo, potem pa obnoviti sklop za sklopom. Popravilo zunanjosti je zajemalo obnovo aluminijastega čela in barvanje, notranjosti pa zamenjavo vozniškega pulta, obnovo strojevodske kabine, pohištva, krmilne omare, vmesne stene strojevodske kabine, stene malega oddelka ter popravilo električne in zračne napeljave. Prikolici smo tudi zamenjali spenjačo, ki je bila poškodovana, ter popravili podvozje in podstavni voziček. Vozilo je po koncu del dobilo znano podobo in zopet vozi potnike na neelektrificiranih progah. Edvard Seme
Prikolica DMG 715-125 ob vstopu v popravilo
Poškodovani komandni pult
Vozilo med popravilom čela
november 2012
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
stran 3
Obnovljeno aluminijasto čelo
715-125 v zadnji fazi popravila
Kadri Prenova prostorov v Divači Ob preoblikovanju naše družbe v SŽ - Vleko in tehniko je bila sprejeta odločitev, da se združi službe Proizvodnje Divača, DE TVD Divača in SV Divača. Po preučitvi razpoložljivih kapacitet v pisarnah smo združili službe po sorodnosti dela, tako da so predvidene premestitve delavcev po pisarnah. Upravna stavba
TVD-ja se popolnoma izprazni in zapre, združijo se vsa tri skladišča, izprazni se pisarniške prostore obrata I (»vozovna«) in tudi dela sosednje stavbe SV Divača
(»brioni«). Napolnita pa se upravni stavbi SV Divača in Proizvodnje Divača. Da se te selitve lahko izvedejo, je bilo potrebno pisarne na novo prepleskati. V dveh pisarnah je potrebno obnoviti tudi tlake in pod, ker so v slabem stanju. V obratu I smo začeli obnavljati bivalnico, tako da bodo imeli delavci primeren prostor za malico. Vsa dela opravljamo sami – od obnove tlakov, sten, odtokov, pleskanja in vsega ostalega, kar je pač potrebno. Vse to je potrebno opraviti, da bodo delavci zadovoljni z okoljem in pogoji dela, kajti, če bo delavec zadovoljen, se bo to pozitivno odražalo tudi pri samem delu in pri večji produktivnosti. Dušan Rožac
Bivalnica v delu
Tlak pisarne v obnovitveni fazi
Zgodilo se je Šolanje Knorr Dobova in Ljubljana, 7.–9. november V začetku novembra je v proizvodnjah Dobova in Ljubljana potekalo izobraževanje za popravila in obnovo zavornih elementov proizvajalca Knorr. Izobraževanje je vodil predstavnik Knorr–Bremse Marco Wenk, pri sporazumevanju pa nam je pomagala naša sodelavka Andreja Rozina. V proizvodnji Dobova je izobraževanje potekalo 7. 11. Udeležilo se ga je 13 zaposlenih, ki so spremljali obnovo regulator-
stran 4
jev zavornega drogovja, čelnih pip LH3 in zavornih cilindrov tipa U.
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
V proizvodnji Ljubljana je izobraževanje potekalo 8. in 9. 11. Udeležilo se ga je 5 zaposlenih, ki so spremljali obnovo in kon-
november 2012
Šolanje v Dobovi, na fotografiji: udeleženci šolanja s predavateljem Marcom Wenkom, šefom proizvodnje Petrom Böhmom in sodelavko Andrejo Rozina
trolni preizkus zavornih cilindrov UP in UF, zavornih klešč in mernega ventila teže WM.
Šolanje v Ljubljani, na fotografiji: udeleženci šolanja s predavateljem Marcom Wenkom
predavatelj zadovoljni, saj smo potrdili naše znanje o obvladovanju obnove in popravila zavornih elementov tipa Knorr. Predavatelj ni imel nobenih večjih pripomb
glede našega znanja in priprav – orodij, prav tako ni bilo večjih pripomb glede priprav za kontrolo.
S tečajem smo bili tako udeleženci kot
Lovrenc Verčko
CEDEjČEK meseca Tesnjenje oken kabine na lokomotivah serije 642, 643 Na DLOK 642 in 643 se je pojavljal problem tesnjenja oken. Če okna ne tesnijo, je to zelo moteče, predvsem pozimi, ko je zunaj mrzlo in piha burja. Da ni pihalo skozi okna v kabino, so si strojevodje pomagali z različnimi načini tesnjenja (časopis, razni tesnilni trakovi ...). V Proizvodnji Divača smo najprej okna poskušali zatesniti z dodatno vgraditvijo filca okoli oken, kjer je bilo tesnjenje slabo. Filc bi ustrezal, če bi se prilagajal neravninam, pa se ne. Problem je bil torej v »vzmetenju« tesnila. Bojan Metlika, ki je v naši proizvodnji zaposlen kot tehnolog, je dobil idejo, kako bi ta problem rešil. Nabavili smo ustrezno tesnilo – metlico, ki je vzmeteno in se podaja neravninam. Vgradili smo ga okrog oken namesto filca in v praksi se je pokazalo kot zelo dobra rešitev. Predstavljeni CEDEjČEK je dokaz, da se z malo dobre volje in inovativnosti da odpraviti zahtevne probleme. Dušan Rožac in Bojan Metlika
Izvedba tesnjenja okna
november 2012
Bojan Metlika ob zatesnjenem oknu
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
stran 5
!
Varnost in zdravje pri delu Dvigovanje bremen
Težave s hrbtenico, ki se pojavijo tudi zaradi dvigovanja bremen, so v vseh državah v Evropi že dolga leta med vodilnimi razlogi za bolniški stalež. Približno ena petina bolniške odsotnosti v Sloveniji izhaja iz teh težav, ki so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve druge in tretje kategorije v naši državi. Zaradi težav s hrbtenico v Sloveniji vsako leto približno 1.500 delavcem invalidske komisije določijo omejitve, ki se nanašajo na njihovo delovno zmožnost: ne smejo dvigovati težkih bremen in delati v stalnih prisilnih držah hrbtenice. Tudi v našem podjetju imamo zaposlenih veliko delavcev, ki imajo težave s hrbtenico. Nekateri imajo omejitve, ki se nanašajo na njihovo delo, nekateri pa so invalidi druge ali tretje kategorije. Veliko delavcev je bilo v zadnjih letih tudi invalidsko upokojenih, med drugim tudi zaradi težav s hrbtenico. Kaj mora storiti delodajalec? Področje dvigovanja bremen je v naši državi urejeno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS št. 73/05). Ta pravilnik je primerna osnova za ukrepe, ki jih mora na tem področju storiti delodajalec. Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS 56/99) se je delodajalec dolžan s svojimi zaposlenimi posvetovati o vseh problemih, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu. O tej temi se pogovarja z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, ki so ga iz svojih vrst izbrali delavci. Če je delavcev malo, se je najbolje pogovarjati z vsemi naenkrat. Delodajalec se mora izogibati ročnemu premeščanju bremen. Najprej preveri, če je ročno premeščanje bremen sploh potrebno. Pri tem mora upoštevati možnosti avtomatizacije pri uvajanju novih procesov in premisliti o mehanizaciji, npr. o uporabi viličarjev, dvigal itd. Tudi izobraževanje in usposabljanje delavcev sta zelo pomembna, vendar v nobenem primeru ne moreta nadomestiti pomanjkanja mehanskih pomagal in ustreznih pogojev dela. S pomočjo izobraževanja in usposabljanja delavce seznanimo, kako prepoznajo dvigo-
vanje bremen, ki je nevarno za njihovo zdravje, s primernim načinom dela, z uporabo mehanskih pomagal in z ustrezno tehniko dvigovanja bremen. Kaj lahko stori delavec? V nadaljnjem tekstu je izpostavljenih nekaj pomembnih pravil pri varnem dvigovanju bremen. 1. Ustavi se in razmisli Pripravi se na prenos bremena! Kam ga moraš odnesti? Ali nimaš na razpolago ustreznih mehanskih pomagal, npr. priročnega transportnega sredstva? Odstrani ovire, npr. razsut material po tleh v okolici. Za visok dvig, kot je na primer od tal do višine ramen, predvidi počitek z bremenom na pol poti na mizi ali počepni, da spremeniš prijem. 2. Postavi stopala v pravilen položaj Stopi s stopali narazen, to ti daje potrebno ravnotežje in stabilnost za dvigovanje (ozke hlače in neprimerna obutev te dodatno ovirajo). Odrivno nogo daj malce naprej, toliko, da ti je udobno, po možnosti v smer prihodnjega gibanja. 3. Zavzemi pravilen položaj Če dviguješ breme s tal, upogni kolena. Nikar ne poklekni oziroma skrči kolen preveč. Hrbet naj bo raven, vzdržuj njegove naravne krivine. Nagni se malo naprej preko bremena, da ga boš lažje prijel. Ramena naj bodo poravnana, obrnjena naj bodo v isto smer kot medenica. 4. Čvrsto zgrabi breme Roke poskušaj zadržati znotraj meja, ki si
jih oblikoval z nogama. Kateri položaj in prijem sta najboljša, je odvisno od situacije in izbire posameznika, pomembna je le varnost. Manj se boš utrudil, če prste ukriviš, kot če jih poskušaš držati naravnost. Če moraš med dvigovanjem spreminjati prijem, delaj to počasi, postopoma in ne sunkovito. 5. Breme drži blizu telesa Dokler je mogoče, drži breme tesno ob telesu. Bližje telesa naj bo težji del bremena. Če ne moreš pristopiti tesno k bremenu, ga najprej poskusi potegniti k sebi, preden pričneš z dvigovanjem. 6. Ne dviguj sunkovito Dviguj čim bolj enakomerno, dvigni glavo, ko pričneš z dvigovanjem, breme stalno nadzoruj. 7. Ne obračaj se v pasu Vedno obračaj celo telo, tako da premikaš stopala. 8. Odloži breme, potem popravljaj njegov položaj Če moraš breme odložiti na točno določeno mesto, ga najprej odloži, potem pa ga porivaj sem ter tja. V naših delavnicah so zaposleni prepoznali problem dvigovanja bremen, zato so k temu pristopili inovativno in izdelali kar nekaj priprav za lažje premikanje težkih predmetov po delovni površini. Nekaj smo jih že spoznali v rubriki »CEDEjČEK«. Spomnimo … Aleš Kastelic
Vzvod za dvig in spust motorja naprave za preizkus alternatorjev potniških vagonov, Igor Berčan
Konzola za dvig akumulatorja, Aleš Lajovic
stran 6
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
november 2012
Okolje Inovativnost zaposlenih pri ravnanju z odpadki Običajno v našem glasilu pišem o tem, kaj je potrebno postoriti, da zadostimo okoljski zakonodaji, a tokratni prispevek je malo drugačen. Tokrat pišem o inovativnih rešitvah naših zaposlenih pri ravnanju z odpadki. Naši sodelavci v različnih predmetih odkrijejo odlične rešitve, ki pomagajo pri pravilnem ločevanju odpadkov. V vseh delavnicah se najde kakšna domiselna rešitev in moj namen je bil pokazati dobro voljo sodelavcev iz vseh delavnic. Uspela sem zbrati nekaj primerov dobre prakse iz Divače, Ljubljane in Dobove, iz ostalih proizvodenj pa, upam, da bomo kakšno inovacijo na področju ravnanja z odpadki še lahko videli v kakšni izmed prihodnjih številk. Približuje se konec leta in vsak zase delamo „inventuro“ o tem, kakšno je bilo leto 2012. Težko, boste rekli – morda so vaši ljubljeni ostali brez službe, zboleli, splošna klima v svetu je napeta … Včasih, ko že počasi obupujem (ne glede na moje ime), ali sem bila na ta svet poslana s pravim poslanstvom, se nenadejano pojavi majhna iskrica, ki mi vlije upanje, da moj trud za ohranjanje narave le ni zaman. Takrat moje srce zaigra in hvaležna postanem vsem vam, ki mi v službi pomagate. Razveseli me vaše zanimanje, kako ravnati s posameznimi odpadki, če mi pokažete, kaj ste sami prispevali za izboljšanje ravnanja z okoljem … Še bi lahko naštevala, a ne bom. Naj govorijo dejanja. Zato sem se tokrat odločila, da predstavim nekaj »konkretnih iskric« v naših delavnicah. Morda bodo te iskrice zanetile še več iskric … Naj začnem z našo najmanjšo proizvodnjo v Divači. Večkrat si zastavljam vprašanje, zakaj so zaposleni v tej proizvodnji tako pozitivno okoljsko naravnani? Morda je vzrok prelepa kraška narava, klenost ljudi, šef proizvodnje, moja sodelavka in dobra prijateljica Milena (želim ti, da kmalu ozdraviš) …, kdo ve?
V Proizvodnji Ljubljana je zaposlenih kar nekaj okoljsko osveščenih sodelavcev, ki si zaslužijo pohvale. Sodelavec Čarli skrbno ureja okolico naših delavnic, zaposleni v »hišni« pomagajo pri ravnanju z odpadki, odpadnimi vodami … Posebno pohvalo si tokrat zasluži Žarko Tokić, ki je iz starega kanistra izdelal posodo za zbiranje izrabljenih baterij. Odprtina na posodi je tako majhna, da odlaganje drugih odpadkov ni možno.
Divača – odcejevalnik oljnih filtrov, izdelan v ključavničarski delavnici (pipica spodaj služi za izpust izcejenega olja) Stiskalnica za pločevinke – delo Damjana Zidarja (Ljubljana)
Nad naslednjimi inovacijami zaposlenih na področju varovanja okolja sem se navdušila med ogledom proizvodnje Dobova v maju.
Ko sem po elektronski pošti sodelavca Vadnjala in tudi vse, ki se v proizvodnjah ukvarjajo z varstvom okolja prosila, če mi lahko v slikicah predstavijo dosežke na področju varstva okolja, sem bila presenečena nad hitrim odzivom omenjenega sodelavca in količino poslanih fotografij. Izbrala sem dve. Upam, da bosta inovaciji navdihnili tudi druge proizvodnje.
Posoda za zbiranje odpadnih baterij (Ljubljana)
V nadaljevanju navajam še nekaj domislic.
Lovilec olja, ki so ga naredili zaposleni v ključavničarski delavnici pod vodstvom sodelavca Orla (Divača) Posoda za zbiranje odpadne embalaže (izdelali zaposleni v obratu III Proizvodnje Ljubljana)
november 2012
Stojalo za zbiranje lončkov od toplih napitkov (Dobova)
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
Premični strehi nad zabojnikoma za hrambo odpadnega železa (Dobova)
Sestavek zaključujem z lepo mislijo J. Ruskina: »Največja nagrada za vloženi napor ni tisto, kar za opravljeno delo dobimo, pač pa tisto, kar ob njem postajamo«. Nada Pelko
stran 7
Športne novice 60. rojstni dan mariborskih »Lokosov" Kegljači mariborske Lokomotive so zadnji četrtek v oktobru priredili še šesto tekmovanje v okviru letošnjega praznovanja 60. obletnice svojega delovanja (1952–2012). Na kegljišču na Kurilniški ulici so se na mednarodno obarvanem turnirju v borbenih igrah pomerili železničarski klubi KK Željezničar Čakovec, KK Krilato kolo iz Maribora in gostitelj KK Lokomotiva, ki je po odpovedi udeležbe ljubljanske soimenjakinje nastopil z dvema ekipama. Prvo mesto je s 600 podrtimi keglji osvojila hrvaška ekipa iz Čakovca pred Krilatim kolesom s 539, prvo ekipo Lokomotive s 521 in drugo ekipo Lokomotive s 471 podrtimi keglji. Jubilejne aktivnosti bo KK Lokomotiva sklenil 30. novembra s svečano proslavo in družabnim srečanjem v prostorih Prometne šole Maribor, kamor so poleg članov kluba vabljeni tudi ostali ljubitelji kegljanja. Na sklepni prireditvi bodo podeljevali priznanja zaslužnim članom kluba in nagrade najuspešnejšim udeležencem letošnjih tekmovanj, s priložnostnim programom in izdajo jubilejnega zbornika se bodo virtualno sprehodili po minulih šestih desetletjih ustvarjanja, organiziran bo bogat srečelov, za ples in veselo vzdušje bo skrbel ansambel Play Band. Borut Planinšič
Lokomotiva prvak Ljubljane 38 let čakanja, 4 izgubljene finalne tekme, polfinalne tekme smo nehali šteti že pred "mnogimi leti". Kazalo je, da ne bomo dočakali dneva, ko bo Lokomotiva postala ljubljanski prvak v malemu nogometu. Tako bi lahko opisali razmišljanje igralcev in selektorja Dika Ivanoviča, ko so na volilno nedeljo, 11. novembra, postali prvaki Ljubljane. Že v četrtfinalu je kazalo slabo, ko je Lokomotiva na polčasu zaostajala za dva gola (0 : 2) proti Yulonu, vendar so se fantje zbrali in na koncu slavili s 4 : 2. V polfinalu je bilo še bolj na-
peto proti Avto Černivcu, ki je klonil z 2 : 1. Finale pa je bil nepozaben in sam rezultat 8 : 1 za Lokomotivo pove vse. Če se izrazim po nogometno bi dejal "kapa dol fantom in selektorju". V senci uspeha članske ekipe so veterani Lokomotive osvojili tretje mesto v svoji kategoriji. Vlastimir Djurdjević
Selektor nogometne ekipe Lokomotiva Diko Ivanović na tekmi
Uredništvo Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski pošti do 12. 12. 2012. Na elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ-VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju. Kontaktni podatki: E-naslov: helena.hostnik@sz-vit.si Telefon: 01 291 23 59
Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak. Fotografije, objavljene v tej številki VITraža, so posneli: Andrej Arnuga, Jurij Krošelj, Marko Hvale, Helena Hostnik Simončič. Dušan Rožac, Lovrenc Verčko, Bojan Metlika, Janez Ahčin, Jože Vadnjal, Nada Pelko, Borut Planinšič in Stanislav Žganec.
VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni strani: www.sz-vit.si. Če želite interni informator prejemati po elektronski pošti, pošljite sporočilo na enaslov: helena.hostnik@sz-vit.si.
SŽ - Vleka in tehnika, d.o.o., Zaloška cesta 217, 1000 Ljubljana
stran 8
VITraž – interni informator SŽ - Vleke in tehnike
november 2012