Ustna Medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.
27 Februar 2016
Zobje v nosečnosti
Doktorja ni bilo zraven
Prvi in zadnji
Med vsemi dodatnimi obveznostmi, ki jih prinese nosečnost, ne pozabite na redne obiske zobozdravnika.
»Gospod doktor, noseča sem.« Besede, ki jih zelo radi slišimo iz ust ponosne bodoče mamice.
Zobje nas z malce sreče in ob dobri ustni higieni spremljajo skoraj vse življenje.
Smejt e se po svoje !
Beseda, ki sem jo kot otrok najbolj sovražil in podcenjeval
ŽIVLJENJE JE LEPO
Čas je iluzija Ura je pol osmih zvečer. Hitim iz službe, ker bi rada še ujela trgovino, ki se zapre ob osmih. Ne vem, če mi bo uspelo priti pravočasno na drug konec mesta. Podvizam se na avtobusno postajo, ob čakanju nervozno pogledujem na uro in preračunavam minute. To počnem, dokler ne sedem v avto in ugotovim, da imam še natanko 15 minut do zaprtja trgovine. Ali bom našla parkirni prostor? Ko že obupam in se le stežka sprijaznim, da bom morala preložiti opravek na jutrišnji dan, si rečem: »Čas je iluzija!« Ne obremenjujem se več s časom, niti ne preračunavam, koliko ga še imam. Namesto tega se enostavno zapeljem do trgovine in si rečem: »Kar bo, bo.« Pred vhodom me čaka prosto parkirno mesto in ostalo mi je še natanko pet minut. Vse preveč hitimo in vse preveč se nam mudi. Ampak kaj pa, če se zaradi časa ne bi več obremenjevali in bi preprosto zaupali temu, da če moramo biti ob določeni uri na določenem mestu, tudi bomo tam? Pravijo, da se vse zgodi z razlogom, zato včasih že mora biti tako, da kam zamudimo. Laže reči kot storiti, boste rekli. Tudi meni ne uspe vedno. Vendar pa ima izraz ‘čas je iluzija’ zame poseben pomen, ki me pomiri in mi daje vedeti, da je v življenju vse mogoče. Pa četudi je to zelena luč na vseh semaforjih na poti do službe. Poskusite. Morda pa tudi vam uspe ‘obarvati’ vse semaforje v
Ura je enajst zvečer. Pred mano je prijetna naloga, da zopet napišem uvodnik. Soprogi Maji sem iskreno potožil, da nimam pojma, o čem naj pišem tokrat. Saj ne da nimam tem, o katerih bi se rad pogovarjal z vami. Teh je ogromno. A želim napisati nekaj s težo in ne ‘kar nečesa’. Čutim pomanjkanje navdiha in naboja. Očitno sem tudi ženi deloval utrujeno, zato se je domislila ad hoc rešitve: »Matej, zakaj preprosto ne recikliraš katerega od svojih prispevkov iz začetnih številk Novičnika? Kdo pa bo vedel? Ali še bolje: zastavite to kot nagradno igro – kdo od bralcev bo opazil, če je kaj nenavadnega v 27. izdaji Novičnika?« Hvala, Maja. Pravkar si mi nezavedno poklonila navdih in zagon. Ne potrebujem niti kave. Spomnil sem se namreč besede, do katere sem kot otrok čutil same predsodke: D.I.S.C.I.P.L.I.N.A. Če pogledamo pomen te besede iz časa, ko sem še gulil šolske klopi, je vsekakor prinašala same slabe stvari. Povezana je bila s kaznijo in delovala je kot vzvod k dobremu ali popravljenemu vedenju (»Njega bo pa treba disciplinirati!«, »Mu bomo malo pristrigli peruti.«). Na disciplino sem gledal kot na nekakšno ubijalko spontanosti in človeške narave. Nepravično uboganje in izpolnjevanje ukazov. Poleg tega so mi disciplinirani ljudje delovali dolgočasno, pogosto celo nesrečno. A ko sem odrasel (vsaj uradno), sem se vse bolj začel zavedati, od kod zares prihaja občutek sreče. Ugotovil sem, da srečen ni tisti, ki počne, kar se mu zljubi. Ta je lahko kvečjemu zadovoljen. Srečen je tisti, ki ima svoje življenje pod nadzorom, ki ima možnost upravljati s svojimi čustvi in se odloča pošteno do sebe. Le tako lahko živiš skladno s svojimi vrednotami in imaš hkrati občutek, da si koristen. In tukaj
zeleno. Kot pravi podjetnik Jim Rohn: »Either you run the day or the
dr. Matej Pirtovšek dr. dent. med.
day runs you.« Nina Novak asistentka
2
Februar 2016
vstopi v enačbo disciplina. Ena izmed definicij te besede namreč pravi, da je disciplina sposobnost potlačitve osnovnih hotenj in želja, ki vladajo našemu telesu ta trenutek. Gre za sposobnost samonadzora, ki usmerja človeka h konstruktivnemu razmišljanju. Nihče od nas se ne rodi discipliniran. Imamo pa do discipline zelo različen odnos. Spoznal sem, da je (samo)
‘Srečen je tisti, ki ima svoje življenje pod nadzorom, ki ima možnost upravljati s svojimi čustvi in se odloča pošteno do sebe.’ dr. Matej Pirtovšek dr. dent. med.
disciplina največja bližnjica do vseh ostalih trenutkov in stanj, po katerih hrepenimo – spontanost, več časa, lahkotnejši korak. Zagotovo poznate zgodbe naših otrok, ki za svoje domače šolske obveznosti porabijo ves dan, ker ga imajo pač na razpolago. Če imajo popoldne še trening, bodo isti otroci povsem enako količino obveznosti opravili v polovičnem času, in to še bolj kvalitetno. Enostavno ni prostora za ‘danes se mi pa ne da’ ali ‘saj imam še veliko časa’. Tudi meni se je zgodilo tako, ko sem še treniral košarko. Demonstrirali s(m) o pošten odnos do sebe. Povedano drugače: disciplina ni lahka stvar, še manj priljubljena, vendar pa stvari bistveno poenostavi. Od nas si zaslužite nič drugega kot disciplino. To pričakujem tudi od pilota, ki vozi letalo. V današnji številki bomo govorili o povezavi ustnega zdravja s časom, ko – zanimivo – mnoge ženske naenkrat postanejo (še bolj) disciplinirane. Nosečnost je obdobje, polno sprememb in izzivov. Tudi ko gre za ustno zdravje. Bodoče mamice, zaslužite si, da tej temi namenimo posebno pozornost.
ustna-medicina.com
Doktorja ni bilo zraven Dejan Pirtovšek specialist ortodontije
MIT ALI RESNICA?
»Gospod doktor, noseča sem.« Besede, ki jih zelo radi slišimo iz ust ponosne bodoče mamice. Čeprav smo ji pred kratkim namestili zvezdice in smo ravno dobro začeli pomikati zobe. In prav je tako, saj nosečnost ni ovira za ortodontsko zdravljenje. Seveda se je treba prilagoditi in predvsem skrbno paziti na primerno čiščenje zob in aparatov, vendar so naše izkušnje zelo dobre.
POGLED V SVET
obdobja. V mislih imam seveda nesodelovanje in nenošenje snemnih aparatov, ki bi v času pubertete opravili svoj namen in poskrbeli, da ortodontsko zdravljenje v poznejših letih ne bi bilo več potrebno. Ker pa se v puberteti osamosvajamo od staršev ter začenjamo razmišljati s svojo glavo, se velikokrat dogaja, da je ortodontsko zdravljenje nepotrebna muka, ki jo zlahka postavimo na stranski tir. Žal pa nas stari grehi kmalu dohitijo. Tako se lahko pojavijo težave, ki nas prisilijo v ponovne obiske specialista, ali se zaradi potrebe po boljšem vključevanju v družbeno življenje pojavi želja po sproščenem
Za Ustno Medicino sem izvedela na sejmu Narava-zdravje, na katerem smo oboji predstavljali svoje storitve. V sklopu sejma sem se tako udeležila tudi predavanja z naslovom ‘S celostnim pristopom do dolgotrajnega ustnega zdravja’, na katerem sem spoznala, da se vzrok vseh mojih težav najverjetneje skriva v parodontalni bolezni. Dogovorila sem se za termin pregleda. Naj povem, da se zaradi neizmernega strahu že na daleč izogibam zobozdravnikom. Tako sem tudi v prostore Ustne Medicine vstopila vsa v krču, s hladnimi, potnimi dlanmi in kamnom v želodcu. Toda prijaznost, s katero so me sprejeli, me je presenetila in pomirila, saj do takrat takšnega pristopa do pacientov res nisem bila vajena. Sproščenost, nasmeh na vsakem koraku, prijazna beseda ter natančna razlaga celotnega poteka zdravljenja so njihove odlike. Vse je potekalo tako, kot smo se dogovorili na začetku. Obiski so bili veliko prijetnejši kot vse dotedanje izkušnje, sama pa sem tudi natančno upoštevala vse nasvete in priporočila strokovnega osebja. Medtem ko pišem te vrstice, čakam le še na kontrolni pregled in odlične rezultate. Tako bo moj nasmeh, ki je ob številnih stikih z ljudmi zame izjemno pomemben, še veliko lepši. Z možem se ukvarjava z načrtovanjem
Fotografija: SXC
in urejanjem okolja. Izdelujeva tudi naravne
Ker prihaja v času nosečnosti do določenih hormonskih sprememb, naj bi bili premiki zob celo nekoliko hitrejši in naj bi se s tem pospešilo zdravljenje. Vendar pa je treba pri tem upoštevati obdobje tik pred porodom in nato še nekaj tednov po njem, da se mamica in dojenček prilagodita domačemu ritmu življenja. V tem času običajno ne izvajamo večjih premikov in se posvetimo vzdrževanju doseženega stanja ter izboljšanju odnosa zobnih lokov. Velikokrat smo v tem obdobju že v fazi zaključevanja, ko urejujemo manjše nepravilnosti in neskladja ter že načrtujemo snetje ortodontskega aparata. Besede iz prvega stavka namreč najpogosteje slišimo nekaj mesecev po namestitivi, ko so se mlade dame že toliko ustalile v kariernem ritmu in začenjajo počasi razmišljati o svojih ‘grehih’ iz najstniškega
ustna-medicina.com
plavalne ribnike, ki so v zadnjih letih, ko ljudje
‘Ker prihaja v času nosečnosti do določenih hormonskih sprememb, naj bi bili premiki zob celo nekoliko hitrejši in naj bi se s tem pospešilo zdravljenje.’
ponovno iščejo pristen stik z naravo, čudovita rešitev, kako združiti okrasni ribnik in bazen za plavanje. Veseli me, da se zanje odločajo tudi ljudje, ki imajo manjše turistične objekte in jim plavalni ribnik služi kot dodatna ponudba. Velikokrat ga namestijo tudi ob savni, kot bazen za knajpanje. Med svojim podjetjem in Ustno Medicino zlahka potegnem vzporednice, saj se oboji trudimo po najboljših močeh, pomembna nam
Dejan Pirtovšek specialist ortodontije
je dobra komunikacija s stranko oz. pacientom, dela se lotevamo celostno, sistematično, vendar vedno povsem individualno, tempo dela pa prilagajamo potrebam in zmožnostim
nasmehu. Ker je notranja motivacija najboljše gonilo za uspešno zdravljenje, je to pravi trenutek za namestitev zvezdic. Zavedanje o pomembnosti ustnega zdravja in brezhibni higieni je v tem primeru dovolj veliko, da težav z zobno gnilobo ali boleznijo dlesni skorajda ni. Pa brez skrbi. Nosečnost ni posledica namestitve aparata. Vzrok je ljubezen.
stranke. Hvaležna sem, da sem z vašo pomočjo premagala strah, saj sedaj ne otrpnem več, ko me povabite v ordinacijo. Vse dobro vam želim. Ustno Medicino bom z največjim veseljem priporočila vsakomur, ki bo potreboval tovrstno pomoč.
Februar 2016
Vesna Eberhart Čelan Svilene linije, d. o. o.
3
Zobje v nosečnosti
Med vsemi dodatnimi obveznostmi, ki jih prinese nosečnost, ne pozabite na redne obiske zobozdravnika. V tem času se v vašem telesu dogajajo velike spremembe – in tudi v ustih ni nič drugače. Aljoša Selič dr. dent. med.
Poleg zdrave prehrane in načina življenja je treba pomisliti tudi na ustno zdravje. Skrb za vaša usta in zobe lahko odpravi marsikateri zaplet v nosečnosti in pozitivno vpliva na novorojenčkovo zdravje. Poglejmo si pet najpogostejših vprašanj, ki se pojavljajo pri obisku zobozdravnika med nosečnostjo. 1. KDAJ POVEDATI ZOBOZDRAVNIKU, DA SEM NOSEČA? Vedno obvestite zobozdravnika o možnosti nosečnosti, tudi če ta še ni potrjena. Povejte nam, koliko časa ste noseči in kdaj pričakujete porod. Obvestite nas v primeru rizične nosečnosti in če se je morda kaj spremenilo v vašem zdravstvenem stanju (sladkorna bolezen, alergije …). Na podlagi teh informacij se laže odločimo, katere posege je bolje opraviti čim prej, katere pa preložiti na čas po porodu.
Blaž Tesovnik dr. dent. med.
STROKOVNO
Fotografiji: SXC
2. NOSEČNOST IN ZOBOZDRAVSTVENI POSEGI Obiskov pri zobozdravniku v času nosečnosti ne odsvetujemo, saj so ti nujno potrebni. Zobozdravstveni posegi, kot so plombe, prevleke in mostički, torej nenujne storitve, naj se omejijo. S tem se zmanjša tudi možnost morebitne okužbe in ne nazadnje tudi stresa. Za zobozdravstvene posege je najprimernejše drugo trimesečje. V tretjem trimesečju je daljše ležanje na zobozdravniškem stolu neudobno. Najvarnejša pot za tovrstne posege je, da se nenujna rehabilitacija preloži na obdobje po rojstvu otroka.
4
3. KAKO NOSEČNOST VPLIVA NA MOJA USTA? Čeprav večina nosečnic preživi nosečnost brez večjih težav v ustni votlini, je nosečnost dejavnik, ki pogosto poslabša zdravje ust. Sprememba hormonskega stanja vpliva na stanje dlesni. Lahko se razvije nosečniško vnetje dlesni – gingivitis. Posledica so občutljive dlesni ter občasne krvavitve pri ščetkanju in nitkanju. Pri nosečniškem gingivitisu je razlog za vnetje enak kot pri nenosečniškem – bakterije, razlika je le v toleranci sluznice za bakterije, ki je zmanjšana. V primeru vnetja v času nosečnosti je treba zobe čistiti in nitkati večkrat na dan, kot smo to počeli običajno. Poveča se tveganje za nastanek zobne gnilobe – kariesa. Povečan vnos ogljikovih hidratov in na splošno povečano število obrokov predstavlja tveganje za razvoj kariesa. Tudi jutranja slabost poveča kislino v ustih in dodatno raztaplja sklenino. V nekaterih primerih pride lahko tudi do vnetnega razraščanja dlesni – predvsem v medzobnih prostorih. Dlesen nabrekne in prekrije dele zoba, je občutljiva in krvavi. Po porodu se večinoma umakne v prvotno stanje, v nasprotnem primeru se jo po potrebi tudi odstrani. Tudi tukaj je najboljše zdravilo natančno in redno izvajanje ustne higiene.
Februar 2016
4. PARODONTALNA BOLEZEN Nosečnice morajo biti še posebej pozorne pri parodontalni bolezni. Obstaja namreč neposredna povezava med parodontalno boleznijo in nizko porodno težo novorojenčka oziroma prezgodnjim porodom. Ta povezava je postala toliko bolj očitna, ko so dokazali, da bakterije, ki živijo v materinih vnetih obzobnih tkivih, prehajajo skozi posteljico in tako neposredno vplivajo na sprožitev prezgodnjega poroda ter slabši razvoj in rast otroka. Preventivno čiščenje zob in odstranjevanje zobnih oblog ni nevarno, vendar je nujno! Dvig nivoja hormonov povzroči, da so dlesni bolj občutljive za bakterije v zobnem plaku, zato se prej vnamejo, so otekle in krvavijo. Takšno stanje in oblika dlesni pa dodatno otežita izvajanje primerne ustne higiene – in stanje se poslabšuje. 5. KAKO JE Z JEMANJEM ZDRAVIL MED NOSEČNOSTJO? Kot omenjeno, je zelo pomembno, da nas obvestite o morebitnih spremembah svojega splošnega zdravstvenega stanja in morebitni dodatni terapiji, ki vam jo je predpisal splošni zdravnik. Tako bomo lahko izbrali zdravilo (če bo treba), ki bo imelo čim manj interakcij z obstoječo terapijo. 6. KAKO JE S PREJEMANJEM LOKALNE ANESTEZIJE – INJEKCIJE? Če je med nosečnostjo potreben urgentni zobozdravstveni poseg zaradi bolečine, poškodbe ali hudega vnetja, se vam ni treba odpovedati lokalni anesteziji. Lokalni anestetiki so varni tako za vas kot za vašega otroka. Nekatere raziskave kažejo celo, da lahko povečan stres zaradi bolečine pri delu brez injekcije negativno vpliva na otrokovo zdravje. 7. RENTGENSKO SLIKANJE V NOSEČNOSTI? Pri vseh novejših digitalnih rentgenskih aparatih se pri lokalnem slikanju sprosti tako majhna količina sevanja, da rentgensko slikanje v nosečnosti ni več kontraindicirano. Kljub temu pa se bomo v nosečnosti izognili preventivnemu diagnostičnemu slikanju. Pri urgentnih stanjih (pred puljenjem zoba, pri endodonskem posegu …) pa ni razloga, da ne bi posegli po slikanju, saj nam to prinaša ključne in nujno potrebne informacije za uspešno terapijo. Tudi v nosečnosti se velja obnašati proaktivno in preventivno. Tudi tukaj drži pravilo, da gram preventive odtehta kilogram zdravljenja. Tako naj postane preventivni zobozdravstveni pregled dobra praksa pri načrtovanju nosečnosti, saj se lahko bolezenska stanja v ustni votlini v času nosečnosti izrazito poslabšajo in posledično slabo vplivajo tako na otroka kot mamo. Če pa ste morda ‘že tam’, pa vam iskreno čestitamo!
ustna-medicina.com
Prvi in zadnji Primož Jager dr. dent. Med, specialist oralne kirurgije
KIRURGIJA
Fotografija: SXC
Zobje nas z malce sreče in ob dobri ustni higieni spremljajo skoraj vse življenje. Skoraj pravim zato, ker moramo na prve zobe počakati približno šest mesecev. Razvoj zob se začne že zgodaj v embrionalni fazi. Zametki zob se razvijajo, varno zaščiteni v zgornji in spodnji čeljustni kosti. Sprva nastane zobna krona, s katero je zob pripravljen za izrast. Razvoj in rast zobne korenine posledično povzroči izraščanje zoba. V obdobju otroštva in mladosti nam izraste kar 52 zob, če seveda štejemo vse mlečne in stalne zobe. V obdobju menjalnega zobovja imamo tako 52 zob, in sicer 20 izraslih mlečnih, v kosti pod njimi pa še 32 zametkov stalnih zob. Izraščanje zoba je dolgotrajen proces, najpomembnejši trenutek je, ko zobna krona prebije dlesen in pokuka v ustno votlino. Gre za fiziološki proces, ki v večini primerov poteka brez večjih pretresov. Izjema sta le prvi in zadnji izmed izraščajočih zob. Prva na vrsti za izrast je spodnja mlečna enka. Za razliko od večine ostalih zob se najavi s srbečo in bolečo dlesnijo. To je obdobje, ko se malčki bolj slinijo in imajo roke ali kakšen drug predmet nenehno v ustih. Ob preboju dlesni pride do prve ranice v ustni votlini, kar lahko posledično pripelje tudi do povišane telesne temperature in slabšega spanja otroka, posledično pa seveda tudi staršev. Le redko se zgodi, da zob ne uspe prekiniti dlesni in izrasti. V tem primeru je potrebna kirurška prekinitev dlesni nad izraščajočim zobom. In če je pri izrasti prvega zoba terapija potrebna le v redkih primerih, je pri izraščanju zadnjega ravno obratno. Gre namreč za zob, ki ob izraščanju najpogosteje povzroča težave in zaplete. Kje tiči vzrok, se sprašujete. Če so prvi zobki najmanjši, so zadnji konkretni molarji. Imajo veliko krono in do štiri korenine. Medtem ko mali mlečni zob izrašča v prazno čeljust, se poskuša velika osmica stlačiti v čeljust, ki je že prenatrpana z zobmi. Evolucijsko gledano se nam čeljustnici namreč zmanjšujeta, z vse
ustna-medicina.com
mehkejšo hrano, ki se ne žveči več zadosti, pa se stanje samo še slabša. Izraščajoče osmice pogosto nimajo dovolj prostora za izrast. Pri tem jih ovira sedmica, ki ima prednost pri ‘nakupu parcele’, zadaj pa še navpični krak spodnje čeljusti. Če je prostora med njima premalo, bo osmica ostala stalno delno izrasla. Imenujemo jih tretji molarji, osmice, modrostniki, modrostni zobje. Imajo več imen kot kateri koli drug zob, kar gre pripisati zlasti številnim legendam o težavah pri njihovem izraščanju, pa tudi slabih izkušnjah z njihovim odstranjevanjem. Izraščajo zadnji, in to povprečno 17 let po izrasti prvega mlečnega zoba. In ker naj bi ljudje vse slabo čim prej pozabili, ostaja zadnja izkušnja z modrostniki običajno tudi najbolj sveža. Zadnji zobje nam izraščajo med 17. in 21. letom, ko naj bi bili že modri – od tod izvira tudi ime modrostni zob (ang. ‘wisdom tooth’). Večina nas ima štiri osmice, nekaterim izrastejo vse, drugim ne (običajno le zgornje). Veliko ljudi pestijo tudi težave z delno izraslimi osmicami, najpogosteje jih povzročajo spodnje. Ob delno izraslem zobu se med krono in dlesnijo, ki jo delno pokriva, začenja nabirati hrana, kar povzroči nastanek in poglobitev žepa. Nezmožnost čiščenja prostora privede do ponavljajočih se vnetij. Posledično se lahko pojavi zobna gniloba na sosednjem zobu (sedmici), in to pogosto na korenini, kar predstavlja resen problem. Takšen žep se lahko tudi akutno vname. Znaki takega akutnega vnetja so: otečena, pordela, boleča dlesen za zadnjim zobom in okoli delno izrasle osmice ter oteklina lica ali spodnje čeljusti. Če se pojavijo še povečane bezgavke na vratu, povišana temperatura in težave pri požiranju ali odpiranju ust, je to znak, da je treba nemudoma obiskati zobozdravnika. V takšnem primeru je smiselno odstraniti zob. V povprečju so zgornje osmice veliko primernejše za odstranjevanje in posledično manj zahtevne, spodnje pa so lahko zelo ‘stlačene’ v kot spodnje čeljustne kosti. Za nameček v spodnji čeljusti pod njimi poteka živec, ki senzorično oživčuje spodnjo ustnico in dotično stran čeljusti. Odstranjevanje takšnih osmic je lahko zato še posebej zahtevno. Kirurški poseg poteka v lokalni anesteziji.
AMBASADOR USTNE MEDICINE Da bom zobotehnica, sem se odločila v sedmem razredu osnovne šole. Ročne spretnosti, občutek za estetiko in natančnost so bile že od nekdaj moje vrline; veselje do oblikovanja pa je z leti tudi vedno bolj naraščalo. Sledila sem svojim ciljem in po uspešnem šolanju takoj pričela delo v laboratoriju. Po dobrih štirih letih izdelovanja zobne protetike sem dobila priložnost za zaposlitev na kliniki Ustna Medicina. Tokrat kot zobna asistentka. Prve dni sem bila še v dvomih. Spraševala sem se, ali me lahko delo asistentke bolj osrečuje od izdelave zobne protetike. Kmalu se je izkazalo, da uživam v raznolikosti in dinamičnosti dela, ki ga opravljam. Začetnica sem in zavedam se, da je pred mano še ogromno neosvojenega, vendar me novi izzivi ter nove izkušnje motivirajo in bogatijo. Spoznavam in opravljam dela, ki so predpogoj za izdelavo protetike, kar zajema poznavanje celotnega krogotoka in posameznih faz dela na Ustni Medicini. Vrhunsko
znanje,
profesionalno
opravljeno delo in pozitivna energija celotnega kolektiva klinike so ključnega pomena. Delati v takšnem okolju je užitek in v čast mi je, da sem postala del te ekipe. Maruša Perc zobna asistentka
Najprej odmaknemo dlesen in tako prikažemo krono zoba. Osmico poskušamo odstraniti z razrezom zoba, vendar njegova lega včasih zahteva tudi odstranjevanje kostnine. V rano položimo PRF-membrano, ki pospešuje celjenje in ohranja kostnino. Pridobimo jo iz pacientove lastne krvi, in sicer s centrifugiranjem. Na koncu rano zašijemo. Po posegu priporočamo sladoled in hladne obkladke, s čimer zmanjšujemo oteklino, ki pacienta spremlja prvo jutro. Pozneje se edem hitro zmanjšuje. Odstranitev šivov pacienta čaka čez teden dni, ko se oceni potek celjenja. Do popolne zacelitve mineta povprečno dva tedna. Za konec pa še nasvet za bodoče mamice: če načrtujete naraščaj in se vam težave z modrostnim zobom pojavijo nekajkrat na leto, opravite pregled in se posvetujte, če je osmico smiselno odstraniti še pred porodom.
Februar 2016
5
HELLO, JERNEJ! Jernej Dermota
»Hello, it’s me!« me poboža nežno oddaljen glas. Pa ne že spet! Prestavim radijsko postajo. »Can you hear me?« odgovori glas na drugi strani. Je to kakšna nova metoda mučenja?! Dobim se s prijateljico na kavi, ko ji zazvoni telefon: »Hello, it’s me!« Nekaj se je danes zagotovo zarotilo proti meni, si rečem in rahlo nervozno naredim požirek kave. Besedilo pesmi me malce spominja na dialog med Jane in Davidom, ki smo se ga morali naučiti v 5. razredu osnovne šole pri angleškem jeziku. Pa saj ne rečem … Pesem je res izvrstna, samo preveč je je! Že ko se v kakšnem filmu nekdo oglasi s »Hello, it’s me!«, mi avtomatično šine skozi možgane: »Can you hear me?« Priznam, grešil sem v mislih in se ob tem huronsko zarežal, in sicer ob gledanju recitala Prešernovih pesmi. Ko je na oder stopil prvi
V DEVETO VAS: Kako
pomiriti svojega zobofobnega zmaja?
Redki med nami živijo brez strahu. Strah je smiseln,
V vseh poklicih so. Pri meni se strah pred zobozdravnikom
Potem neskončno dolgo preverja, ali je zmajeva panika
saj vklaplja naš preživetveni nagon, pripravi nas na boj
na primer sproži v nekaj stotinkah sekunde. Nekaj
upravičena ali poskuša samo vzbuditi pozornost.
ali beg. Priznati pa morate, da je to v zobozdravstveni
mikrosekund, preden zagledam, kako – ves v belem kot
No, zdaj pa vam bom zaupala, zakaj sploh pišem tale
ordinaciji precej nezaželeno. Dobro, lahko sicer zbežite,
kakšen pek ali papež – izbira po nekakšnem jedilnem
sestavek. Že kar nekaj časa obiskujem Ustno Medicino.
še preden vstopite. Ne predstavljam pa si prizora, ko
priboru iz nerjavečega jekla, moja amigdala že ustvari
‘Lokal’ mi je postal domač, v njem se počutim sprejeto
se fizično spopadate s svojim zobozdravnikom ali
svojega zobofobnega zmaja. Naloga zmaja, ki mu je bila
in varno. Mojemu histeričnemu zmaju je to sicer vseeno.
zamahujete po njem s svojo Guccijevo torbico.
zaupana med človekovo evolucijo, je, da me usmerja nazaj
Vsakič ko vstopim v ordinacijo, se nagonsko vznemiri.
A vem, da se vseeno bojite, čeprav vam razum govori,
proti izhodnim vratom ordinacije. Brez odlašanja bruhne
Ampak zdaj sem pripravljena na njegove izbruhe. Takoj
da strah v tem primeru ni orodje za preživetje, temveč
njegov opozorilni ogenj v talamus in navzdol po telesu,
ko začne oprezati za nevarnostmi, ki prežijo iz zobnih
prej obratno. Strah se pojavi iznenada – kakor divjanje
preplavi vegetativno živčevje in hormonske krogotoke,
sond, sesalnikov za slino, ekskavatorjev in strgal, ga
zobofobnega zmaja. Na lepem plane skozi grlo in želodec
zraven pa histerično tuli: Beživa! Brez potrebe si natikaš
prisilim, da pogledava zobozdravniku globoko v oči. Iz
dol v črevesje, tam naredi nekaj krogov in oddrvi spet nazaj
gumijaste rokavice, zobar! Midva odhajava! Moj zobofobni
njegovega hudomušnega pogleda, brezskrbne drže in
gor. Tisti, ki pravijo, da se niso nikoli bali napada svedrov na
zmaj se drži načela, da je pomembno najprej ukrepati, šele
prijateljskih gibov lahko tudi zmaj postavi diagnozo,
svoj boleči zob, lažejo ali so psihopati. Z lažnim kazanjem
nato razmišljati. Zato se odziva bliskovito, njegove odločitve
da tak človek res ne more predstavljati nevarnosti,
neustrašnosti ni pravzaprav nič narobe, saj se s tem še kar
pa so hitrosti primerno neurejene in približne.
pa čeprav je zobozdravnik. Ko zmaj prebere njegovo
učinkovito prepričamo, da nas pravzaprav ni strah, pred
A moj kognitivni center sprejme kopijo zmajevega
dobronamernost, mu moj razum, s katerim se sicer, kot
drugimi pa se pokažemo v lepši luči. To je vedno koristno.
alarma z zakasnitvijo. Ne vem, kako je z vami, a jaz imam
ste gotovo opazili, ne bi smela hvaliti, preprosto iztrga
Zato se na primer zjutraj počešemo in oblečemo. Bolj
miselno centralo, ki deluje prav počasi in pikolovsko. Kot
mikrofon iz krempljev – in zadeva je rešena. Strahu ni več.
nečimrni si celo umijemo zobe. Drugače pa je s tistimi, ki ne
kakšen predpotopni abakus premetava kroglice s podatki
Rekli boste, da ni to nič posebnega, češ da je
občutijo prav nobenega strahu. Za psihopate je na primer
sem ter tja in si ogleduje okoliščine. Ordinacija in osebje
dokazano, da prijazen odnos ali stisk roke v človeku
znano, da nimajo omembe vredne amigdale in se zato ne
brez lepotne napake, ugotavlja in … oh, saj prejšnjikrat ni
sprostita oksitocin, ta pa znižuje hormone stresa in
odzivajo s strahom. Če mislite, da so takšni samo
prav nič bolelo. Teoretično razglablja o možnih posledicah
pritisk ter povišuje bolečinski prag. Že, že. Zakaj pa se
politiki, kriminalci in
in ugotavlja: Če ne grem zdaj, bom brez zob. Zdaj ali
potemtakem večina ljudi boji zobozdravnika? Začnite
podjetniki, se motite.
nikoli ali raje naslednji ponedeljek, ko bo lepše vreme?
raje krotiti svojega zobofobnega zmaja!
Tatjana Plevnik Pacientka Ustne Medicine
6
nastopajoči, bi moral reči ta znameniti stavek: »Hello, it’s me!« Ženska zares obvlada svoj posel. Res, kapo dol. Ogledal sem si koncert in njeno petje me je navdušilo. Končno spet pevka, ki jo lahko uvrstimo med dive (ne po obnašanju). Zadnja, ki sem jo osebno umestil v to kategorijo, je bila Jennifer Hudson, od tega pa je minilo že kar nekaj let. Vse ostalo je samo ‘nešto golo i boso’, ko je treba odpreti usta, pa je slišati kot veverica, ki jo potegnemo za rep. Vendar to sploh še ni bil vrhunec dneva. Poskusil sem si ogledati enega od Trumpovih shodov, kajti kaj takega se lahko dogaja samo ‘čez veliko lužo’. Ko v ozadju znova zaslišim isti znani glas ... Pa je šla zabava v nič. No, ne bi bilo pa prav nič zabavno, če bi bil Trump tudi zares izvoljen. Ampak tudi to ni nemogoče, če pomislim, da je bil izvoljen tudi Bush mlajši ... No, ob tem sem se ravno spomnil svojih treh najljubših bušizmov: »Preveč dobrih zdravnikov
ostaja brez služb. Preveč ginekologov ne more prakticirati svoje ljubezni z ženskami po vsej državi.« (O tem, kaj naj bi delali ginekologi, 2004). Ali pa: »Najprej naj razjasnim, da reveži niso nujno tudi morilci. Samo ker se zgodi, da pač nisi bogat, še ne pomeni, da si pripravljen ubijati.« (Washington, 2003). In še: »V treh službah delate? … Edinstveno ameriško, mar ne? Mislim, fantastično je, da to počnete.« (Ločeni materi treh otrok o čudoviti Ameriki, Nebraska, 2005). Naravnost fascinantno! Še dobro, da ‘pošteni Abe’ (Abraham Lincoln) ni bil priča temu medijskemu fenomenu. Če bi to videl in slišal, bi verjetno sam skočil iz lože Fordovega gledališča. Sicer pa, če si želite ogledati dobro komedijo, si jo oglejte na tretjem programu Televizije Slovenija. Imenuje se Satirično oko in v njej strnejo retorične bisere iz slovenskega političnega prostora. »Jst misl’m, da ni v interesu slovenske javnosti, da b’ vid’l, kuko ‘mam jest opreml’eno kuh’no.« Upam, da ste znali prebrati. Lastnika omenjenega citata raje ne bom navedel. Menim, da imajo srečo, da slovenska javnost sploh še kaže interes za to, kaj imajo povedati. Jaz sem ga že zdavnaj izgubil.
Februar 2016
ustna-medicina.com
‘Zobje iz epruvete’ ali tkivno inženirstvo za regeneracijo zob dr. Nataša Drnovšek Institut “Jožef Stefan”
ZNANSTVENI KOTIČEK
VIRI: Ikeda et al., Fully functional bioengineered tooth replacement as an organ replacement therapy, PNAS, 2009.
Si lahko predstavljate, da vam zobozdravnik izpuli oboleli zob, iz zobne pulpe zbere matične celice, te pa potem uporabi za rast novega, vam lastnega biološkega zoba? Torej nič več vrtanja, umetnih zob in kovinskih vsadkov. Znanstvena fantastika? Ja, resnično fantastično in tudi znanstveno. Medtem ko mi ščetkamo in nitkamo, znanstveniki, ki se ukvarjajo s tkivnim inženirstvom, razvijajo metode regeneracije zob (laboratorijsko gojenje novih zob) s pomočjo matičnih celic. V zadnjih desetih letih se je regeneracija zob izkazala za najbolj obetavno tehniko, ki združuje tehnologijo matičnih celic z znanostjo o materialih, tj. matičnih celic in poroznih ogrodij. Porozno ogrodje iz biorazgradljivega materiala (primer na sliki) nasadijo z matičnimi celicami,
Steindorff et al., Innovative approaches to regenerate teeth by tissue engineering, Archives of Oral Biology, 59, 2014. Zhang et al., Review scaffold design and stem cells for tooth regeneration, Japanese Dental Science Review, 49, 2013.
‘Čeprav je v laboratoriju s pomočjo matičnih celic že mogoče vzgojiti nov zob, pa ta za uspešno vraščanje potrebuje tudi ožiljenje, zato običajno ogrodje skupaj s celicami in rastnimi faktorji vsadijo na mesto manjkajočega zoba ter s tem zagotovijo boljše okolje za nastanek ožilja.’
ustna-medicina.com
predhodno izoliranimi iz zobne pulpe ali kostnega mozga. Ogrodje služi kot (začasni) nosilec za pritrditev, rast in diferenciacijo celic. Te v ogrodju tvorijo novo zobno tkivo, ogrodje pa se medtem počasi raztaplja in daje prostor na novo nastalemu zobnemu tkivu. Seveda je poleg ustrezne stimulacije in interakcije matičnih celic, ki se morajo pravilno diferencirati in hkrati nalagati mineralna tkiva, dentin, sklenino in cement v pravem razmerju, velik izziv tudi priprava primernega ogrodja za celice. Pri ogrodju je poleg biokompatibilnosti in biorazgradljivosti zelo pomembna tudi arhitektura. Ogrodje mora seveda posnemati obliko zoba, imeti primerno poroznost, ki omogoča dotok hranil, odtok odpadnih produktov celic in celicam zagotavljati biološko ustrezno bivalno okolje. Zato je pomembna tudi morfologija površine, ki naj bi spominjala na ekstracelularnimatriks (naravna opora celicam) in tako omogočala pritrditev celic. Primerni materiali za ogrodja so t. i. osteoinduktivni anorganski materiali na osnovi kalcija, ki spodbujajo nastanek hidroksiapatita (mineralni gradnik kosti in zob), naravni polimerni materiali (npr. kolagen, hitin, fibroin), insintetični polimerni materiali (npr. poliL-laktična kislina in poliglikolna kislina). Materiale iz vseh treh skupin materialov je mogoče poljubno oblikovati, njihove različne kombinacije pa omogočajo prilagajanje lastnosti ogrodja (npr. poroznost, hitrost razgradnje, bioinduktivnost). Čeprav je v laboratoriju s pomočjo matičnih celic že mogoče vzgojiti nov zob, pa ta za uspešno vraščanje potrebuje tudi ožiljenje, zato običajno ogrodje skupaj s celicami in rastnimi faktorji vsadijo na mesto manjkajočega zoba ter s tem zagotovijo boljše okolje za nastanek ožilja. V zadnjem času je bilo v strokovni literaturi objavljenih že kar nekaj spodbudnih primerov uspešne priprave bioloških zob, tako v laboratoriju (in vitro) kot v čeljusti (in vivo). Za najodmevnejši primer so poskrbeli japonski znanstveniki (Ikeda et al.). Ti so miški vsadili zobno zasnovo, ki so jo pripravili z mešanjem kolagenskega hidrogela ter mezenhimskih in epitelijskih celic (oboje sodeluje pri nastanku zoba). Ko je zmes celic začela diferencirati, so jo vstavili na mesto manjkajočega zoba in že po nekaj tednih je miški zrasel nov, popolnoma delujoč zob z ožiljenjem, oživčenjem in primerno mehansko stabilnostjo. Sliši se zelo spodbudno, vendar je do uporabe te metode na ljudeh potrebnih še precej raziskav, ki bodo pomagale ustvariti optimalno ogrodje ter omogočile razumevanje vseh procesov, ki sodelujejo pri nastanku zoba.
Februar 2016
7
Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2016 Leto natisa: 2016 Število natisnjenih izvodov: 4500 Brezplačni izvod
Delovni čas: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!
13.00 – 19.00 08.00 – 15.00 08.00 – 15.00 13.00 – 19.00 08.00 – 15.00
Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina
Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.
»Pejte bolj počas’« Simon Bele dr. dent. med.
TERAPEVT SVETUJE
Pri današnjem divjem ritmu življenja, ko je metronom nastavljen nekje na 190 (pojasnim malce pozneje), človek težko najde čas zase. Da se malce umiri, upočasni ritem in da možgane na pašo. Meni to uspe ob petkih zvečer in ob nedeljskih dopoldnevih. Takrat me spremlja metronom. Metronom je pripomoček, ki nam narekuje hitrost igranja. Igranja na inštrument namreč. Skoraj vsak vikend se člani pihalnega orkestra sproščamo na svoj najljubši način – ob ustvarjanju glasbe. Čeprav orkester šteje 70 članov, pa so to trenutki, za katere lahko rečem, da jih namenim samo
sebi. Ko igram v orkestru, se mi zdi, kot da sem nekje v ‘galaksiji daleč, daleč stran’. Mislim, da vsi potrebujemo nekaj prostora samo zase, da za trenutek pobegnemo in pozabimo na vse male in velike skrbi, ki dnevno obremenjujejo naše možgane. Za nekoga je to tek, za drugega slikanje, za tretjega glasba … Moj nasvet vsem vam, dragi moji, se zato glasi: Vzemite si čas zase in nastavite metronom na nekoliko bolj umirjen ritem. Pa čeprav samo za trenutek ali dva. Priporočam približno na 50, v slogu tistega verza iz Smolarjeve pesmi, ki pravi: »Pejte bolj počas’.« Lepo bodite!
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
8
Februar 2016
ustna-medicina.com