Ustna medicina maj 2017 stevilka 41

Page 1

Ustna Medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.

41 Maj 2017

Parodontalna bolezen – kako je povezana z drugimi boleznimi? Je ena najpogostejših bolezni, ki vpliva na zdravje celega telesa.

Smejt e se po svoje !

Kol v zemlji ali koliščarji Prispodoba, s katero najlažje razložimo povezanost parodontalne bolezni in ortodontije.

Jesti ali ne jesti …? In kdo bo vse to plačal? Koliko zapravimo za hrano in koliko zares cenimo dober obrok.


Zobozdravnik, pa še Slovenec povrhu

ŽIVLJENJE JE LEPO

Premalo se zavedamo, kako minljivo je naše življenje in kako zelo smo lahko hvaležni za vsak nov dan. Škoda je slabe volje, jeze in obremenjevanja Pritoževanje

zaradi nad

malenkosti. preteklostjo,

sedanjostjo in prihodnostjo nas ne pripelje daleč, saj se na ta način zgolj nenehno vrtimo v začaranem krogu negativnosti in nejevolje. Smisel življenja je, da poskušamo čim bolj uživati v stvareh, ki nas izpolnjujejo, ter da preživljamo čas z ljudmi, ki jih imamo radi in imajo oni radi nas. Predvsem pa ne smemo pozabiti nase. Moramo se razvajati, podarjati lepo misel in nasmeh tako sebi kot drugim. To je tisto, kar nas napolni s pozitivno energijo. Pričnite jutro z verzi iz znane zimzelene pesmi: »Življenje je lepo, če ga živiš, tako kot ponuja se samo ...« Privabili si boste nasmešek na obraz in prišel bo trenutek, ko boste tem vrsticam lahko le pritrdili – da, življenje je res lepo. (Morda se boste usedli v avto, se odpeljali na Bled in se ob slikovitem

Pred kratkim sem naletel na članek, v katerem opisujejo zdravju najbolj nevarne poklice. Nič kaj presenečen sem spoznal, da so na prvem in drugem mestu (od 37 najbolj zdravju škodljivih) zobozdravniki in ustni higieniki. Za nami so se na lestvico uvrstili denimo piloti, smetarji, rudarji, kirurgi, anesteziologi, tehniki v nuklearki in stevardese. Nič kaj zavidanja vreden podatek. Delo v ustni votlini je tako nevarno, da se kar čudim samemu sebi in kolegom, da smo še živi. Ko pogledamo kriterije, po katerih so ocenjevali poklice, opazimo, da so upoštevali presedene ure ter izpostavljenost okužbam, onesnaževalcem, visoki temperaturi, poško­ dbam, nevarni okolici in žarčenju. Zgodba pa ima še drugo pomembno plat. Prav tako ste namreč okužbam in žarčenju lahko izpostavljeni tudi pacienti. Zato moramo vsak poseg izvajati v strogih higienskih pogojih, skrbeti za sterilizacijo aparatov ter poskrbeti, da ste čim manj izpostavljeni rentgenskim žarkom. Le tako boste ostali varni in še bolj zdravi. Zobozdravniki in ustni higieniki smo dosegli t. i. ‘overall unhealthiness score’ skoraj 70 (od 100). Bolj se približuješ celostni obravnavi, bolj si izpostavljen še ostalim zdravstvenim izzivom. Prisilna drža, ukrivljena hrbtenica in vrat, obrabljeni kolki, (pre)pogosta izpostavljenost stresnim okoliščinam, zanemariti pa ne gre tudi nenehnega časovnega pritiska. Zobozdravniki smo po naravi bolj introverti­ rani ljudje, kar pomeni, da neradi govorimo. Svoje stiske in težave zadržimo zase, nismo najbolj družabna bitja, osredotočeni smo na cilj/rezultat dela, čas pa raje kot za medsebojne odnose porabimo za delo in optimizacijo postopkov. Tudi med sabo ne sodelujemo/ komuniciramo kaj dosti. Vidimo se enkrat ali dvakrat letno na seminarjih, kjer večino časa poslušam tarnanje v vseh slovenskih narečjih, zvečer pa se poskuša vse skupaj pozabiti ob kapljici rujnega. Hm, nič kaj obetavno.

jezeru posladkali s kremno rezino. No, jaz to ravno počnem. Kaj pa vi? :))

Matej Pirtovšek dr. dent. med.

Aleksandra Djordjević asistentka

2

Maj 2017

A zgodba se tukaj sploh ne konča. Bi radi vedeli, kateri poklic se ponaša z največjo stopnjo samomorilnosti in alkoholizma? Spet smo na vrhu zobozdravniki, skupaj s kirurgi. Od kod takšna porazna realnost? Če pogledamo splošno sliko, hitro ugotovimo, da je zobozdravstvo poklic volkov samotarjev. Večina zobozdravnikov opravlja delo samostojno, kot nekakšen ‘one-man band’. Zaradi pomanjkanja dnevne komunikacije s kolegi in izvajalci drugih panog ter socialne nepovezanosti se hitro zgodi, da delo postane rutinsko, monotono in vsak dan manj navdušujoče. Nejevoljnost in apatičnost hitro zlezeta pod kožo. Poleg tega smo bili na fakulteti indoktrinirani, da mora biti naše delo vedno stoodstotno. Spopadamo se z mikrometri. Natančno delo je prednost. Potem pa ugotovimo, da so idealni rezultati cilj, ki ga zelo težko dosežemo, in da obstaja razlika med idealnim ter optimalnim. A s kom delimo svoj obup in razočaranja? Komu povemo, da je bilo nemogoče narediti idealno plombo spodaj desno na sedmici, ker so nam to dve uri preprečevali jezik, slina in kri? Komu zaupamo, da je pacient kljub klinično popolni izvedbi nezadovoljen, ker po posegu čuti bolečine in želi oditi drugam? Komu se pohvalimo, ko je končni rezultat takšen, kot piše v knjigah najboljših mentorjev in je pacient navdušen nad oskrbo? Ne poveš asistentki ali ostalemu osebju, saj vendar vedo, kaj in kako delaš. Ne pokličeš niti kolega, saj je prezaposlen, medsebojna komunikacija pa je že tako ali tako slaba. Ne pohvališ se niti doma partnerju, saj so ostale teme bolj razumljive in pomembne. Vse našteto poveš največkrat sebi. Osnovna človeška potreba in izvor sreče pa je vseeno pristna povezanost in sposobnost deljenja dobrega in slabega z drugimi. In tega nam v zobozdravstvu manjka. Z veseljem opažam, da smo na kliniki Ustna Medicina ubežali vsem omenjenim pastem, ki prežijo na nas. Nevarnost okužbe, izpostavljenost žarčenju in sedeče delo so še vedno tu. Vendar imamo vsak dan možnost strokovne razprave, med sabo si izmenjujemo dvome ter izzive in smo zaradi tega vedno sveži. In verjemite, dragi gosti Ustne Medicine, to je velika prednost tudi za vas. Pa na zdravje!

ustna-medicina.com


Parodontalna bolezen – kako je povezana z drugimi boleznimi? Marko Berkopec dr. dent. med.

STROKOVNO

Že Rimljani, Grki, Egipčani in Hebrejci so v svojih zapisih povezovali zdrava usta z zdravim telesom in dobrim splošnim počutjem. V tistem obdobju niso niti približno vedeli za parodontalno bolezen, njene povzročitelje ter mehanizme delovanja vnetnih procesov, razumeli pa so, da so usta del celote. Neposredno povezavo med boleznimi in mikroorganizmi je prvi uspel dokazati Robert Koch (1843–1910). Tudi za parodontalno bolezen so krive bakterije, ki so prekomerno namnožene v zobnih oblogah. Naša usta so sicer polna bakterij – to je normalna ustna flora. Sluznica v ustih se ves čas obnavlja, to pomeni, da se lušči, kar preprečuje prekomerno razrast bakterij na njej. Nasprotno pa zobje predstavljajo ugodno mesto za njihovo naselitev ter namnožitev. Tako nastane zobna obloga, ki je pretežno sestavljena iz bakterijskih kolonij ter njihovih produktov. V taki oblogi pa se prekomerno namnožijo točno določene vrste bakterij (parodontopatogene bakterije), ki so krive za razvoj parodontalne bolezni. Rob dlesni je mesto, kjer pridejo te bakterije v stik z našim imunskim sistemom, telo pa se proti njim oziroma njihovemu vdoru brani, kar povzroči lokalno vnetje (gingivitis). Sprva je tako stanje omejeno le na dlesen in je popolnoma ozdravljivo. Če pa predolgo vztraja, preide vnetje v kronično obliko – takrat pa so že prizadeta globlja obzobna tkiva ter je navzoča izguba kosti (kronična parodontalna bolezen). Danes se vse pogosteje pojavlja izraz

ustna-medicina.com

‘parodontalna medicina’, ki predstavlja posebno področje parodontologije, ki raziskuje povezave med parodontalno boleznijo in sistemskim zdravjem. Po sedaj znanih ugotovitvah je več kot očitno, da parodontalna bolezen ni omejena zgolj na lokalno dogajanje, ampak sproži tudi sistemski odziv s posledicami. S primerno terapijo pa je mogoče uspešno nadzorovati parodontalno bolezen in s tem zmanjšati možnost za sistemske bolezni ter izboljšati kakovost življenja. Najpomembnejša povezava, ki sicer še ni do podrobnosti razjasnjena, je med parodontalno boleznijo in krvožilnim ststemom. Statistika Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pravi, da so srčno-žilne bolezni odgovorne za 20 do 50 odstotkov smrti letno. Običajnim tveganim dejavnikom, kot so sladkorna bolezen, visok krvni pritisk, povišan holesterol, kajenje in stres, pa vse pogosteje pridružujejo še ostale dejavnike tveganja, kot so debelost, vnetja in infekcije. Ateroskleroza je bolezen žil, pri kateri pride zaradi vnetja v žični steni in nalaganja holesterola do zamašitve žile. Taka obloga (čep) v večji žili se lahko tudi odlušči, splava po krvi naprej in zamaši manjšo žilo v srcu (srčni infarkt), možganih (možganska kap), pljučih (pljučna embolija) … Na proces mašitve žil pa lahko močno vpliva tudi parodontalna bolezen, in sicer na dva načina. Prvič: bakterije in bakterijski produkti, ki prek dlesni vstopajo v krvni obtok, lahko povzročijo poškodbo žilnih sten. Drugič: snovi (signalne beljakovine), ki se sproščajo ob vnetju, spodbujajo poti sistemskega vnetja. Dobri pokazatelj tega sta povišan CRP in sedimentacija, ki ju ljudje pogosteje srečujejo ob pregledu krvi pri zdravniku.

Paradontalna bolezen predstavlja vnetno površino na dlesni do velikosti odrasle dlani, pri napredovali obliki je lahko ta še večja. Skozi tako veliko površino vstopajo v telo bakterije in njihovi produkti. Predstavljajte si, da bi imeli tako veliko vnetno rano na nogi. Mislim, da bi se vsakdo hitro odzval in poiskal ustrezno zdravniško pomoč. Po podatkih raziskave ima skoraj 98 odstotkov ljudi eno od oblik vnetja obzobnih tkiv, kar polovica pa napredovalo obliko parodontalne bolezni. Nesporno dejstvo je, da imajo ljudje z napredovalo obliko parodontalne bolezni kar nekajkrat večjo verjetnost za možgansko kap in srčni infarkt, nosečnice pa večjo verjetnost za prezgodnji porod in otroka z nizko porodno težo. Opisujejo jo tudi v povezavi z nekaterimi oblikami raka ter Alzheimerjevo boleznijo. Zelo dobro je raziskana povezava med parodontalno in sladkorno boleznijo. Če zdravimo parodontalno bolezen, se izboljša presnovna urejenost sladkorne bolezni (nižji sladkor) in obratno – ob bolje urejeni sladkorni bolezni so raziskave pokazale tudi boljše stanje obzobnih tkiv. Da bakterije res vstopajo v kri, dokazuje, da so našli bakterije iz ust na vnetih srčnih zaklopkah. Če imate določene okvare na srcu oziroma zaklopkah, morate na to opozoriti zobozdravnika, ki vam bo pri krvavih posegih v ustni votlini predpisal ustrezen antibiotik za preprečevanje bakterijske okužbe zaklopk. Vsi skupaj se premalo zavedamo, da so usta del telesa, ki prek žil in živcev komunicira s preostalim telesom. Znano je, da se v ustih kaže več kot sto sistemskih bolezni z najrazličnejšimi spremembami. Obratnega vpliva pa tudi ne smemo zanemariti. Preprečevanje parodontalne bolezni je v večini primerov enostavno. Treba je le natančno in redno odstranjevanje zobnih oblog, čiščenje s ščetko, uporaba nitke oz. medzobnih ščetk ter redno čiščenje zobnega kamna. Že razvito parodontalno bolezen pa je treba zdraviti v ordinaciji s čiščenjem in dezinfekcijo obzobnih žepkov ter poukom o ustreznem čiščenju. S primerno terapijo močno zmanjšamo količino bakterij, zato se zmanjša vnetje obzobnih tkiv. Posledično dosežemo manjšo obremenitev s škodljivimi vplivi na preostalo telo in nekajkrat manjšo verjetnost za prej omenjena obolenja.

Maj 2017

3


Zmote in resnice parodontalne bolezni Aljoša Selič dr. dent. med.

MIT ALI RESNICA?

Parodontalna bolezen ni pogosta. Ne drži. Parodontalna bolezen zajema širok spekter bolezenskih stanj in oblik. Dejstvo je, da ima katero izmed oblik parodontalne bolezni v življenju več kot 90 odstotkov ljudi. Najpogostejša je začetna oblika – vnetje dlesni ali gingivitis.

Parodontalna bolezen se jasno kaže v ustih. Na žalost ni tako. Večinoma vnetje dlesni ne povzroča večjih težav in bolečine. Celo pri napredovali parodontalni bolezni,

‘Velikokrat ljudje prej opazijo majavost zob kot druge znake propadanja obzobnih tkiv. Za diagnostiko stanja zdravja dlesni je treba izvesti natančne meritve globine žepov okoli vsakega zoba, oceniti navzočnost krvavitve, prizadetost koreninskih razcepišč in majavosti zob. ʼ

v katero so vraščeni. Tudi popolnoma zdravi zobje imajo lahko vneto in krvavečo dlesen ali celo že raztopljeno podporno kost, zaradi česar so majavi.

Neustrezna ustna higiena je edini vzrok za parodontalno bolezen. Neustrezna ustna higiena je sicer najpomembnejši in najpogostejši dejavnik za razvoj parodontalne bolezni, ni pa edini. Ostali dejavniki tveganja so še kajenje, stres,

sladkorna bolezen in genetska zasnova. Je pa primerna higiena osnova, brez katere se ne da pozdraviti oz. ustaviti napredovanja parodontalni bolezni.

Krvaveče dlesni med nosečnostjo so normalne. pri kateri je prišlo do izgube večine podporne kosti, le redko čutimo bolečino. Velikokrat ljudje prej opazijo majavost zob kot druge znake propadanja obzobnih tkiv. Za diagnostiko stanja zdravja dlesni je treba izvesti natančne meritve globine žepov okoli vsakega zoba, oceniti navzočnost krvavitve, prizadetost koreninskih razcepišč in majavosti zob. Treba je tudi natančno spremljati navzočnost zobnih oblog in ustreznega izvajanja ustne higiene.

Dejstvo je, da so dlesni v času nosečnosti zaradi hormonskih sprememb veliko bolj nagnjene h krvavitvi. Tako lahko že minimalno nedosledno izvajanje ustne higiene povzroči krvavitev. Ne drži pa, da je krvavitev dlesni med nosečnostjo normalna. Krvavitev dlesni ni nikoli normalno stanje. Vedno, ko krvavitev dlesni traja več kot 14 dni, je to razlog za posvet z zobozdravnikom.

Nimam nobenih lukenj in zobje so bleščeče beli, torej ne morem imeti parodontalne bolezni.

Res je. Slab zadah je lahko eden od kazalcev nezdravih obzobnih tkivih. Študije so pokazale, da se razlog za slab zadah v več kot dveh tretjinah primerov skriva v nezdravih obzobnih tkivih.

Ne drži. Stanje trdih zobnih tkiv – samih zob, na žalost ni merodajni pokazatelj stanja obzobnih tkiv – dlesni in kosti,

4

Maj 2017

Slab zadah je znak parodontalne bolezni.

ustna-medicina.com


Kol v zemlji ali koliščarji Dejan Pirtovšek dr. dent. med.

ORTODONTIJA

Koliščarji so ena izmed mojih ljubših asociacij, ki jih uporabljam pri razlagi pomena parodontalne bolezni ali kako se premikajo zobje pri ortodontskem aparatu. Že beseda mi je všeč (njen zvok pri izgovarjavi ima tak pravi kleni slovenski značaj). In koliščarji so bili eni prvih evropskih naseljencev na našem prostoru. V svojem vsakdanu so uporabljali kole. Slednje so vehementno zabijali v zemljo in nanje obešali razne stvari, najraje svoja domovanja. Zobje so vsajeni v kosti podobno kot koli v zemlji. Ko je zemlja čvrsta in je kol vanjo zabit več kot dve tretjini dolžine, imamo zelo dobro delujoč, čvrst kol, na katerega se lahko zanesemo, da bo dobro služil svojemu namenu. Če pa sčasoma ne skrbimo dovolj za ta kol (zob) in se začne trava (dlesen) okrog njega uničevati, bo dež (hrana, bakterije) začel spirati zemljo okoli kola, ki bo tako postajal vse bolj viden, saj ga bo vedno več kukalo iz zemlje. Kmalu ga bo že več kot polovica štrlela iz razbrazdane ter vedno bolj zmehčane podlage in sčasoma se bo začel majati. Lahko se bo vanj zaletela kakšna divjad ali nekdo, ki bi se rad oklepal plota, in nesrečni kol lahko tako celo izpade. Če ga želimo rešiti, ga moramo utrditi z novo zemljo, lahko dodamo še kakšen kamen, ki ga bo dodatno učvrstil, okoli njega pa zabijemo dodatne kole in jih povežemo med seboj, da bo naš poškodovani kol nosil čim manjšo težo ograje.

AMBASADOR USTNE MEDICINE

‘Podobno je z zobmi, izgubi opore pa lahko rečemo tudi parodontalna bolezen. Zemljo predstavlja kost, ki jo pokriva dlesen. Ta mora biti čvrsta in zdrava, saj le tako opravlja zaščitno vlogo pred zunanjimi vplivi v ustih.’ Podobno je z zobmi, izgubi opore pa lahko rečemo tudi parodontalna bolezen. Zemljo predstavlja kost, ki jo pokriva dlesen. Ta mora biti čvrsta in zdrava, saj le tako opravlja

zaščitno vlogo pred zunanjimi vplivi v ustih. Če je zob že močno prizadet (dlesen se je umaknila, kosti ob zobu je malo), si lahko pomagamo tudi z ortodontskimi aparati, s katerimi tako oslabljen zob postavimo v ustreznejši položaj, ga povežemo s sosednjimi zobmi in dobimo zdravo, čvrsto celoto. Naša naloga je le še, da pridno skrbimo za dlesen, ki mora biti lepe bledo rožnate barve, zdrava in čvrsta, saj bo le tako lahko ščitila zobe pred izgubo. Splača se potruditi že zelo zgodaj, ko so ‘koli’ še zdravi in čvrsti, da do izgube ‘zemlje’ okoli njih sploh ne bo prišlo.

Učenje violine sem kombinirala s petjem. Veselje do

izvedbo skladbe treba zavedati, da ima čisto vsak

glasbe mi je dalo še veliko drugih vrlin, ki mi pridejo

član orkestra zelo pomembno vlogo v njem. Tako

prav v življenju, tudi na delovnem področju. Pri

je tudi v zobozdravstvu pomembno, da dobro

igranju violine je, tako kot v zobozdravstvu, zelo

sodelujemo in se dopolnjujemo. Najuspešnejši

pomembna natančnost. Natančnost in veselje do

smo, kadar v delu zelo uživamo in smo v dobri

dela z ljudmi sta me pripeljala do študija ustne

družbi. Zato sem vesela, da lahko pri Ustni Medicini

Prihajam iz Mengša, za katerega pravijo, da je mesto

higiene, ki ga letos zaključujem. Številni glasbeni

združujem delo asi­

glasbe. Ta rek velja tudi za našo družino, saj sem

nastopi so mi omogočili večjo samozavest pri

stentke z delom v

bila že od mladih nog obkrožena z glasbo, zato ni nič

javnem nastopanju. Igranje v orkestru te nauči

Dentoteki.

nenavadnega, da sem tudi sama postala glasbenica.

dobrega sodelovanja v skupini, saj se je za dobro

»Če je glasba hrana ljubezni, potem igraj dalje.« William Shakespeare

ustna-medicina.com

Maj 2017

Sara Orel Dentoteka

5


Monika Benedečič organizatorka v Dentoteki

ZNANSTVENI KOTIČEK

»Ustrezno pripraviti se na prihodnost pomeni izoblikovati si dobre osebne navade.« (Epiktet)

Tako kot to velja v poslovnem svetu, v partnerstvu, odnosih, velja za naše zdravje, toda žal na to pogosto pozabimo. Veliko ste že slišali o parodontalni bolezni, tako imenovanem tihem ubijalcu. Bolezen se pojavi, ker smo premalo pozorni na skrb za medzobne prostore. Na srečo pa obstajajo pripomočki, ki nam pomagajo ustvariti oziroma ohranjati dobre in zdrave osebne navade ter s tem preprečiti parodontalno bolezen. Nekaj, s čimer nas večina nima težav, je ščetkanje. Seveda pa igra zelo veliko vlogo zobna ščetka, ki jo uporabljamo glede na to, na katero tehniko ščetkanja smo navajeni. Priporočamo kombinacijo navadne zobne ščetke TePe Supreme s podaljšanimi ščetinami in sonične ščetke Waterpik, ki s svojimi vibracijami hitreje in učinkoviteje odstrani zobne obloge. Najbolje je, če sonično zobno ščetko uporabljate zvečer, saj se čez dan nabere največ oblog od hrane in pijače. Več težav pa nam predstavlja čiščenje medzobnih prostorov, ki je pri preprečevanju parodontalne bolezni

še toliko pomembnejše. Obloge se nabirajo v medzobnih prostorih in na zobnih vratovih. Tako so naši obzobni žepi polni bakterij, ki imajo v primeru neočiščenih oblog idealne pogoje za razmnoževanje. Na ta način pride do vnetja dlesni, ki se lahko razvije v parodontalno bolezen. Nitkanje zna biti za večino prava nadloga, ker težko sežemo do zadnjih zob, ne poznamo prave tehnike ter si tako ranimo dlesni. Vendar ta pripomoček še vedno najbolj priporočamo kot najboljšega za čiščenje medzobnih prostorov. Zobna nitka Splat je ploščate oblike in prožna, tako da z lahkoto zdrsi v tesne medzobne prostore, hkrati pa je močna in se ne cefra. Če nitka ni prava rešitev za vas, obstajajo tudi medzobne ščetke. Pri njih moramo biti najbolj pozorni na velikost, ki mora biti ravno pravšnja. Če niste prepričani, katera je prava za vas, vam lahko medzobni prostor izmerimo v Dentoteki. Za najboljše so se izkazale medzobne ščetke TePe, katerih žička je oblečena v PVC in ščetine so zelo goste. Prav tako jih dobite na dolgih in ukrivljenih držalih, ki omogočajo, da očistite medzobni prostor tudi čisto zadaj. V primeru zobnega aparata, mostička ali implantatov je čiščenje z medzobnimi ščetkami ali nitko oteženo. V tem primeru je odlična investicija zobna prha, ki z vodnim pritiskom odstrani obloge iz obzobnih žepkov in med mostičkom in dlesnijo. Waterpik zobna prha je ravno prav močna, saj nižji tlak nima zadostnega učinka, premočna pa lahko poškoduje dlesni. Pulzirajoč curek očisti medzobne prostore in masira dlesni. Lahko jo uporabljajo

‘V primeru zobnega aparata, mostička ali implantatov je čiščenje z medzobnimi ščetkami ali nitko oteženo. V tem primeru je odlična investicija zobna prha, ki z vodnim pritiskom odstrani obloge iz obzobnih žepkov in med mostičkom in dlesnijo.’ vsi družinski člani. Tako pri otrocih poskrbimo za odlično ustno higieno in dobre navade. Kot pravi pregovor: navada je železna srajca.

6

Maj 2017

ustna-medicina.com


DRUŽABNO

dr. Sebastjan Perko

Jesti ali ne jesti …? In kdo bo to vse plačal? Verjetno ste se že kdaj vprašali, koliko denarja zapravite za hrano v restavracijah. Verjamem, da ima večina dobro preračunan dnevni strošek za hrano – malica med delovnim časom ali posladek v dobrih restavracijah pri mizi za dva. Drugo vprašanje pa je, koliko zares cenimo dober obrok. Ali je dober obrok tisti, ki ga je veliko na krožniku in je zelo poceni? Je dober obrok tisti, ki ima na krožniku malo vsebine in stane veliko, ali je to morda krožnik, na katerem so primerno pripravljena ekološka živila in je cenovno nekje med prvim in drugim? Vprašanje ni ekonomsko, niti ni povezano z nutricionistično vsebino. Gre za pomen naših lastnih prehrambnih prioritet – koliko se zavedamo tega, kaj damo v usta, ter predvsem, koliko plačamo za to – tako z denarjem kot z zdravjem v prihodnosti. Pred kratkim sem ujel podatek, da smo Slovenci med vsemi državljani v Evropski uniji pripravljeni za naložbo v avtomobil odšteti največji delež prihodkov. Lani smo za avtomobil v povprečju odšteli 10.000 EUR, letos se je številka dvignila na 13.000 EUR. Ta podatek mi je dal misliti. Slovenci smo namreč pripravljeni zapraviti slabih 13 povprečnih plač (neto povprečna plača v Sloveniji je januarja 2017 znašala 1.039,12 EUR*) za rabljen avtomobil. Razumem, da imamo radi avtomobile, ne razumem pa, da se je ljubezen do avtomobilov v letu dni v povprečju dvignila za tri tisočake. In kolikšna je denarna vrednost hrane? Smo se pripravljeni odločiti, da bomo v naslednjem letu plačali 3.000 EUR več za prehrano, in poseči po kakovostnejši, mogoče ekološki prehrani? Torej hrani, ki je pridelana na okolju prijazen način, zagotavlja trajnostni razvoj kmetijstva in je zdrava. Se zavedamo, da je hrana naše gorivo, ki je lahko dobre ali slabe kakovosti? V rezervoar svojega avtomobila ne bomo natočili poceni in slabega goriva. To preprosto ne gre, saj bi

ustna-medicina.com

‘Zaradi slabšega življenjskega sloga in izbire vnaprej pripravljene hrane, ki je kemično obremenjena, so močno v porastu tako imenovane civilizacijske bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, artritis, težave s ščitnico ter ostale avtoimunske bolezni.ʼ dr. Sebastjan Perko dr. dent. med. posledično lahko uničili delovanje motorja. Kaj pa naš motor, si ne zasluži najboljšega goriva? Zaradi slabšega življenjskega sloga in izbire vnaprej pripravljene hrane, ki je kemično obremenjena, so močno v porastu tako imenovane civilizacijske bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, artritis, težave s ščitnico ter ostale avtoimunske bolezni. Zato svetujemo, da posežete po ekološki prehrani in

uravnoteženih jedilnikih. Res bi bil vesel, če bi naslednjo leto slišal podatek, da smo v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom porabili 3.000 EUR več denarja pri nakupu ekoloških živil. Naša ‘ekološka črpalka’ Taman vas vabi, da investirate v svoje gorivo in s tem podaljšate življenjsko dobo svojega motorja. VIR: www.stat.si/StatWeb/News/Index/6550

Maj 2017

7


Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2017 Leto natisa: 2017 Število natisnjenih izvodov: 5.000 Brezplačni izvod

Delovni čas: PONEDELJEK

07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 15.00

TOREK SREDA ČETRTEK PETEK

NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!

Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina

Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.

Cheesecake - sirova ali skutina torta? Simon Bele dr. dent. med.

TERAPEVT SVETUJE

Ker sem zobozdravnik in nasprotnik sladkorja, bom z vami odkrit. Vsi se kdaj pa kdaj pregrešimo. S tem ni popolnoma nič narobe, če to počnemo zmerno. Tako si tudi sam vsake toliko malo posladkam življenje s kakšnim slastnim priboljškom. Tokrat delim z vami enega svojih najljubših receptov za cheescake ali sirovo oz. skutino

Za piškotno podlago potrebujemo: • graham piškote, • 3 velike žlice stopljenega masla.

Postopoma umešamo 4 jajca (vsako posebej). Nato dodamo še kislo smetano, moko, vaniljev izvleček in malo ruma.

Z maslom namažemo dno pekača. Piškote fino zmeljemo, potresemo po pekaču ter prelijemo s stopljenim maslom. Z rokami ali žlico jih nato dobro pritisnemo ob dno pekača.

Zmes razporedimo po piškotni podlogi in pečemo približno eno uri na 175 °C.

Za kremo potrebujemo: • 5 kremnih sirčkov Philadelphia original, • 345 g mletega sladkorja, • 200 ml mleka, • 4 jajca, • 250 ml kisle smetane, • 60 g moke, • vaniljev izvleček, • malo ruma za okus. Kremni sirček, sladkor in mleko zmešamo, da dobimo gladko zmes.

8

torto. Prvič sem jo poskusil, ko sem obiskal strica, sicer tudi zobozdravnika v Kanadi, ki me je med drugim razvajal s to slastno torto, ki jo je pripravil sam. Gre torej za domačo slovensko-kanadsko različico slaščice, ki sem jo poimenoval skutina torta strica Toma z ženinim dodatkom.

Maj 2017

Pomembno je, da počiva vsaj šest ur, najbolje v pečici. Na koncu jo prelijemo s poljubnim prelivom, za katerega lahko uporabimo borovnice, maline, jagode ipd.

Pa dober tek! P. S.: Ženin dodatek v receptu najdite sami, je pa zelo slovenski. Po sladki pregrehi pa nikar ne pozabite na temeljito ustno higieno (tako, pa sem dosegel svoj notranji mir!).

ustna-medicina.com


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.