Številka 36 December 2016
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.
<
USTNA MEDICINA VAM ZELI
ZDRAVO
<
USPESNO
VESELO
NAGAJIVO
ZADOVOLJNO PRIJAZNO
IZPOPOLNJENO
Dej temu Božičku še ščetke v štunf al’ pa vsaj dedku Mrazu!
Podarite svojim najdražjim nekaj uporabnega.
Smejt e se po svoje !
NASMEJANO
Le kdo si ne želi lepega, bleščečega in zdravega nasmeha? Pa veste kakšen je popoln nasmeh?
<
2017 SALJIVO
Ste že kdaj slišali pogosto izjavo: “Prehladil sem si dlesen?” Razbijamo mite in resnice o granulomu.
ŽIVLJENJE JE LEPO
Tesla je bil car, res velik car Veseli december je dobro začeti s povabilom prijateljev na večerjo, in če se ob tem razvijeta še vesela razprava in krohot, je začetek toliko slajši. Beseda je nanesla tudi na avtomobile, kajti za družinski avto so vedno različne ideje in želje. Prijatelj, ki se je pravkar preselil v center Ljubljane in zaradi spleta okoliščin prodal svoj družinski avto, je vneto razlagal o novi zeleni pridobitvi Ljubljane: Avant2go Car sharing. Ideja ni nova, vendar se je zdelo, da je pri nas še dolgo ne bomo videli. Sicer se je podobna storitev Bicikelj za dvokolesa odlično prijela, ampak avto je le avto, sploh v pogledu povprečnega Slovenceljna je to utopična ideja. Kot ima vsaka stvar svoj ampak, ga ima tudi ta. Zgodilo se je. In to v Ljubljani. Seveda, ker smo tudi pri nas v fazi menjave avtomobila – prodali smo 10 let starega in naročili še večjega in prostornejšega novega, –, smo trenutno brez motornega prevoznega sredstva. In ta ideja je prišla kot nalašč. Takoj naslednji dan sem se prijavil, se čez nekaj dni udeležil obveznega izobraževanja, ki je bilo zelo zanimivo. Že na začetku so me gospodje mladeniči presenetili in podali ravno prave informacije o elektrificiranih vozilih. A ja, samo te imajo, ves vozni park je stoodstotno na elektriko. Zelen, da je kaj. Na izobraževanju pojasnijo osnovna načela delovanja, okvirne stroške, predvsem koncept, ki deluje sedaj, in načrte za prihodnost. Pred srečanjem sem bil malo skeptičen, zakaj sploh predavanje in potrata časa, vendar sem po njem popolnoma spremenil mnenje. Zelo priporočljivo je. Edina malenkost, ki jo bodo po zagotovilih kmalu odpravili, je bila ta, da je treba pogodbo za začetek najema vozil podpisati prihodnje dni. Tako sem se moral s svojim dvokolesnim lepotcem še enkrat zapeljati do sedeža podjetja na Dunajski, kjer smo uredili podrobnosti, in pot se je začela. Kot se za prvič spodobi (kar so potrdili tudi fantje na izobraževanju), se najprej preizkusi BMW i3. Najbolj mondeni avto v elektrificirani ponudbi car sheringa. Nujno sem moral odbrzeti v Kranj h kolegu kirurgu na manjši poseg (menda je bilo znamenje) in avto je bil kot nalašč za ta podvig. Pelje se izvrstno, pospeški so bomba, meni osebno je ta avto resnično lep, notranjost je zelo spodobna, bolj športna kot luksuzna. Dodatki v avtu so kot bonbončki: navigacija, displej, podatki o avtomobilu, bluetooth ... Kot se za tak dogodek spodobi, sem poklical pet kolegov prek prostoročnega modrozobnega sistema, da sem se pohvalil, ženo, mamo, brata, pa še psa bi, če bi imel telefon. Uporabniška izkušnja je bila vrhunska. Odklepanje avtomobila prek aplikacije na ‘jabučku’ deluje brezhibno, vžiganje, vožnja, rezervacija avtomobila, preglednost najema – resnično dodelan izdelek. Vrnitev na parkirno mesto, ki je posebej rezervirano v garažni hiši Kongresnega trga, je bila kar prehitra. Še malo bi dirkal po mestu, pa še kakšnega prijatelja bi vzel na testiranje. Vendar je družina na prvem mestu in gledališka predstava se je že začela, tako da se je avto hitro zaklenil in priklopil na elektriko, strošek najema pa je že v naslednjem hipu priletel kot SMS-sporočilce. Pošteno, ne predrago in ne poceni. In ker je bilo tako fajn za prvič, sem še isti dan ponovno najel BMW in se odpeljal na Brnik po prijateljico in predavateljico našega ortodontskega srečanja, ki je z možem pravkar priletela iz Bruslja. Da je bil dan popoln, sem se lahko še pred tujci pohvalil, kako super mesto imamo pri nas: zeleno, ki
Kakšna je Ustna Medicina v vaših očeh? Ob zaključku leta smo prešteli vprašalnike o zadovoljstvu pacientov, ki smo jih zbirali v zadnjem letu. Zbrali smo jih okroglo število, 100, izmed katerih je 70 žensk in 25 moških mnenj, 5 je bilo neoznačenih. Večina naših pacientov, tj. 62, pripada srednji starostni skupini, torej od 30 do 64 let, mlajši in starejši ste enakomerno porazdeljeni na obeh straneh. K nam prihajate pacienti vseh izobrazbenih struktur, tj. 33 s poklicno srednjo šolo, 26 z višjo ali visoko šolo, 22 pa vas ima univerzitetno izobrazbo. Najpogostejši način naročanja na pregled je po telefonu – 65 pacientov, presenetljivo se vas je 25 na pregled prijavilo z osebnim obiskom na naši kliniki, in zanimivo – le 9 po elektronski pošti. Od tega vas je bilo 82 zelo zadovoljnih s postopkom naročanja, 15 zadovoljnih, 3 tega niso označil. 43 pacientov je na pregled oz. obravnavo čakalo 7 do 14 dni, 36 vas je prišlo na vrsto v manj kot tednu, 17 pa vas je čakalo do 21 dni. Velika večina, tj. 98, je bila zelo zadovoljna z obravnavo in odnosom osebja, 2 tega nista označila. Prav tako vas je bilo 75 zelo zadovoljnih s prejetimi informacijami in navodili, 24 vas je bilo zadovoljnih, ostali tega niste označili. 95 vas meni, da je bila spoštovana vaša pravica do zasebnosti. Zelo zadovoljnih s čistočo in urejenostjo prostorov je 94 pacientov, 4 so bili zadovoljni, le eden od anketirancev je manj zadovoljen s čistočo. Z rezultati vprašalnika smo zadovoljni mi, hkrati vaše zadovoljstvo potrjuje tudi večje število osebja in zelo dobro delujoča enota v Novem mestu, kjer smo pričeli pred malo več kot letom dni. Prostor, v katerem prebivamo, je postal premajhen in glavni projekt leta 2017 je selitev v večje prostore. Po elektronski pošti ste dobili malo razširjeno anketo, v kateri vas povprašujemo tudi po lokaciji novih prostorov. Zelo bi nam olajšali izbiro, če bi jo vas čim več izpolnilo, zato vas ponovno pozivam, da jo izpolnite, saj bomo le tako dobili pravo informacijo o tem, ali ostanemo v centru ali se pomaknemo k obvoznici. Če ankete niste prejeli ali je romala v neželeno pošto, nas obvestite na info@ustnamedicina.com in ponovno vam jo bomo posredovali. Želimo vam najlepše božične in novoletne praznike in predvsem veliko ljubezni. Verjetno sem že kdaj napisal pesem Toneta Pavčka, pa jo bom še enkrat, ker tako lepo povzema življenje.
Sreča ni v glavi ne v daljavi, niti pod palcem skrit zaklad, sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad.
te ljubim, zeleno. Ravno pravi avto za bahanje pred ozaveščenimi prijatelji! To je prihodnost mestne mobilnosti v naslednjem tisočletju. Zagotovo. Toplo pripo dr. Dejan Pirtovšek dr. dent. med.
2
ročam, življenje bo še
dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.
lepše. A
December 2016
ustna-medicina.com
Dej temu Božičku še ščetke v štunf al’ pa vsaj dedku Mrazu! Dejan Pirtovšek dr. dent. med.
ORTODONTIJA
ustna-medicina.com
Bližajo se božični prazniki in novo leto – čas, ko se obdarimo z darili. In ker na začetku decembra straši še en bradati gospod, ki ga zobozdravniki gledamo malo postrani, posebej ker zelo rad nosi sladkarije, se tokrat posvetimo tehničnim pripomočkom, s katerimi ohranjamo zobe zdrave in predvsem aparate čiste. Osnova vsega je zobna ščetka. Na trgu jih je zelo veliko in izbrati pravo je lahko problem. Električno ali navadno – to je pogosto prvo vprašanje. Navadno ščetko imamo verjetno vsi, izbire je ogromno, trenutno najboljša na trgu je TEPE SUPREME. Poleg kvalitetnih vlaken ima na koncu teh še dodatne ščetinice (laske), s katerimi laže, bolje in nežneje očistimo medzobne prostore. V preteklosti smo bili zelo navdušeni nad mehkimi ščetkami Curaprox, ki pa so se z leti izkazale za manj učinkovite, predvsem zaradi večjega števila ščetin, ki kot debela preproga ne omogočajo natančnega ščetkanja ob dlesni in med zobmi. Če so vam švicarske ščetke kljub temu bolj pri srcu, sezite raje po tisti z nižjo številko (3560), z manj gostimi ščetinami, ki pa je še vedno dovolj mehka. Za nakup električne ščetke je sedaj zelo primeren čas, kajti Božiček in dedek Mraz imata polne roke dela in mogoče jo bosta uspela odvreči tudi v vaš nabiralnik. Velika prednost električnih zobnih ščetk je, da so zelo enostavne za uporabo, ne zahtevajo vrhunskih motoričnih spretnosti,
nastavki pa se z lahkoto menjajo, tako da so primerne za vso družino. V kombinaciji z zobno nitko so po naših izkušnjah edine, ki dolgoročno odstranjujejo trde zobne obloge (zobni kamen) tudi na notranji strani spodnjih sekalcev, kjer je še posebej kritična točka. Poudarjam – v kombinaciji z zobno nitko, saj sama po sebi tudi električna ščetka ni dovolj. Na trgu je v zadnjem času kar veliko ponudnikov električnih zobnih ščetk. Dober izbor sta WATERPIK ali SONICARE. Prva je nekoliko preprostejša za uporabo, saj nima posebej zapletenih programov, poleg navadnih nastavkov pa prejmete tudi nastavek s čopasto ščetko, ki je nadvse primeren za čiščenje nesnemnega (fiksnega) ortodontskega aparata – zvezdic. Običajno na začetku zdravljenja ne priporočamo uporabe klasičnega nastavka za električne zobne ščetke, kajti z njimi lahko celo slabše očistimo prostor okrog nosilcev, saj bo prej ‘zaropotala’, zobje pa so lahko na začetku bolj občutljivi. Vsekakor pa svetujemo uporabo čopastega nastavka, s katerim enostavno in izredno učinkovito očistimo predel okrog vsakega nosilca, predvsem na ključnem mestu ob dlesni. Preverjeno pri domačih uporabnikih! V ortodontskem setu, ki ga imamo pripravljenega v DENTOTEKI, so poleg klasične in čopaste ščetke še ščetke za medzobne prostore, ki jih pri fiksnem aparatu uporabljamo predvsem za čiščenje po vsakem obroku. Z njimi najlaže odstranimo večje kose hrane, ki se naberejo pod žičnim lokom, zjutraj in zvečer pa še bolj natančno očistimo posamezne nosilce, kjer se hrana zelo rada nabira. Poznamo več velikosti. Na začetku priporočamo nekoliko tanjšo (modro) in malo debelejšo (zeleno) medzobno ščetko. Dobijo se v paketu s potovalnim nastavkom ali s podaljšanim ročajem. Izbira je vaša. S posebno ortodontsko zobno ščetko, ki ima samo dve vrsti ščetin, pa najenostavneje očistimo predel med nosilcem (zvezdico) in dlesnijo. Večje filozofije pri tej uporabi ni – z nežnimi krožnimi gibi odstranimo obloge od ostankov hrane in s tem zagotovimo zdravo dlesno in zobno površino brez lukenj. Največ težav pa je pri uporabi zobne nitke, ki zahteva tudi nekoliko več spretnosti. Ta je zelo pomembna predvsem pri odstranjevanju hrane v kontaktni točki med zobmi. Te ne morete očistiti z nobenim drugim pripomočkom. Zelo veliko boste naredili, če se boste samo sprehodili z nitko med zobmi, tako da jo z žagastimi gibi previdno vstavite med zobe do loka in počasi nazaj. Že to, da očistite kontaktno točko, bo zelo veliko. Če se boste nekajkrat na teden potrudili in jo zapeljali še na izlet v medzobne prostore ob dlesni, bodo usta kar vriskala od sreče. Z njimi pa tudi vaš nasmeh na obrazu. :) Pa srečno novo leto in prijetne božične praznike!
3
Simon Bele dr. dent. med.
STROKOVNO
Le kdo si ne želi lepega, bleščečega in zdravega nasmeha? Le kdo si ne želi lepega, bleščečega in zdravega nasmeha, ki dela čudeže v nič koliko življenjskih situacijah? Z njim smo bolj samozavestni in posledično se izboljša tudi kvaliteta našega življenja. Pa veste, kakšen je popoln nasmeh? Kako široko se morajo razširiti usta, koliko dlesni lahko pokažete (da ne zagrešite t. i. gummy nasmeha, torej takega s preveč dlesni), kakšna mora biti linija spodnje ustnice, kakšen razmik med zobmi itd.?
Opredeliti popoln nasmeh je sicer precej subjektivna zadeva. In čeprav ljudje temu običajno ne posvečamo pretirane pozornosti, obstajajo določeni strokovni normativi, ki določajo popoln nasmeh: S prednja dva sekalca: idealna dolžina 10,5 do 12,5 mm oziroma morata biti za 20 odstotkov daljša, kot sta široka. Bolj okrogla oblika je bolj ženstvena, bolj kvadratasta pa bolj moška. ● P ri nasmehu je idealno, da ne pokažete več kot 2 mm dlesni nad zobmi, pod pogojem, da je dlesen zdrava in rožnata. ● R azmik med zadnjim vidnim zobom pri nasmehu in ustnim kotom se imenuje ‘negativni prostor’ ali ‘lični koridor’. Če je ta prostor prevelik, bo vaš nasmeh preozek. Če pa je ta prostor premajhen, bo vaš nasmeh preširok ali preveč ‘zobat’. Idealno je, da je zadnji zob pri nasmehu, ki je viden, drugi ličnik (petica) ali prvi kočnik (šestica). ● T udi barva je zelo pomemben estetski dejavnik. Barva zob se mora skladati s poltjo kože, tako da je vaš nasmeh videti naraven in zdrav. Značilno pa je, da je barva zoba rahlo temnejša ob dlesni, proti vrhu konice zoba pa postopoma postaja svetlejša. ● R azmiki med zobmi so zaželeni v tolikšni meri, da dajejo vtis naravnega videza, in kar je še pomembneje, da ●
4
December 2016
omogočajo ustno higieno z zobno nitko. Krivulja zgornjih zob naj poteka skladno s krivuljo spodnje ustnice. ● Zobje naj bodo simetrični, razmik med zgornjima spre dnjima in spodnjima sprednjima sekalcema naj poteka vzdolžno po središčnici obraza. ●
Danes v estetskem zobozdravstvu ni meja. Popoln nasmeh lahko dosežemo na več načinov: ● z beljenjem zob, ● polnokeramičnmi luskami, ● polnokeramičnimi kronami, ● ortodontskim zdravljenjem. Vsi ti postopki pa so mogoči ob predpostavki, da imate: ● zdrave dlesni, ● zobe brez kariesa ali s saniranim kariesom, ● zobne korenine brez vnetja (granulomov), ● ustrezen griz, odnos med zgornjo in spodnjo čeljustnico. Kot je bilo omenjeno na začetku, je popoln nasmeh subjektivno mnenje. Zato končujem članek z našim sloganom, ki mu dodajam majhno, a zelo pomembno pripombo: SMEJTE SE PO SVOJE …Predvsem pa se smejte ZDRAVO!
ustna-medicina.com
“Prehladil sem si dlesen?” Marko Berkopec dr. dent. med.
MIT ALI RESNICA?
Endodontija je veja stomatologije, ki se ukvarja z zdravljenjem koreninskih kanalov. Koreninsko zdravljenje je tehnično eden najzahtevnejših posegov v zobni ordinaciji, saj je širina kanalčkov lahko izredno majhna in velikokrat nevidna prostemu očesu. Zob je sestavljen iz zobne krone in zobne korenine. Jedro zoba sestavlja dentin, kronski del zoba je pokrit s sklenino, koreninski del pa s tanko plastjo zobnega cementa. Koreninski del zoba je močno vpet v čeljustno kost s parodontalnim ligamentom (kolagenska vlakna). V zobu je torej kanalček – ali več njih –, kjer potekajo žile in živci (zobna pulpa), ki v zob vstopijo na vrhu korenine (apeks zoba). Naša usta so polna bakterij, ki so sicer vedno v ustih kot del normalne flore. Ko se prekomerno namnožijo na zobni površin, skupaj z ostanki hrane elementi sline ustvarijo zobno oblogo (plak). Zastajanje zobnih oblog na zobni površini pa povzroči nastanek vnetja obzobnih tkiv kot imunsko-vnetni odgovor organizma na bakterije v plaku, ter nastanek zobne gnilobe. Zobna gniloba ali karies je torej infekcijska bolezen bakterijskega izvora, ki povzroča raztapljanje ali demineralizacijo in s tem uničevanje trdih zobnih tkiv (sklenine, dentina in cementa). Bakterije presnavljajo ostanke hrane in izločajo kisline ter posledično raztapljajo zobno površino. Tako bakterije prispejo v notranjost zoba ter okužijo zobno pulpo. Bakterije lahko vstopijo v notranjost zoba ob neustreznih prevlekah, zalivkah ali poškodovanih zobeh. Posledično zobna pulpa odmre, v zobu pa ostane okužen prostor. Naše imunske celice notranjosti zoba ne dosežejo, zato ostanejo ves čas aktivirane, posledično se razvije kronično vnetje v kosti ob
vršičku korenine. Obolenje imenujemo kronični periapikalni parodontitis (KPP), proces oz. laično kar ‘granulom’. Pri kroničnih periapikalnih parodontitisih je lahko stanje povsem asimptomatsko, torej nima pacient nobenih težav in se obolenja sploh ne zaveda. A tuje raziskave navajajo, da ima več kot 60 odstotkov 60-letnikov vsaj en zob s takšnim procesom. Taki ‘granulomi’ pa lahko vzplamtijo kadarkoli, okužba se začne širiti po kosti v okoliška tkiva in lahko povzroči resen zdravstveni zaplet. Takrat se pri pacientih pojavijo otekline, bolečine, slabo se počutijo, lahko imajo tudi vročino. Obolenje lahko deluje kot fokus na oddaljene organe in povzroči resna obolenja v njih. Pacienti velikokrat pripovedujejo, da jih je prepihalo, da so si verjetno prehladili čeljusti, spili preveč mrzlo pijačo in podobno. Če pa so težave samo občasne, stanje povezujejo z vremenskimi spremembami, morda s klimo v avtu ali na delovnem mestu. Pri mirujočem granulomu sta okužba in naš imunski sistem v nekakšnem ravnotežju. Res pa je, da smo ob izpostavljenosti prepihu, klimi ali stresu bolj dovzetni za različne virusne okužbe. Ko nam ob tem pade splošna imunska
odpornost, imamo lahko blage težave tudi z zobmi in tovrstnimi nezdravljenimi granulomi. Zdravljenje granulomov je vsakodnevna praksa zobozdravstvenih ordinacij. Poteka tako, da v zob izvrtamo luknjo, skozi katero dostopamo do zobnega kanala. S posebnimi instrumenti ročno ali strojno odstranimo mrtvino iz zobnega kanala, ga nekoliko razširimo ter dezinficiramo. Med posameznimi sejami zdravljenja v zob vstavimo zdravilo ter ga neprodušno (hermetično) zapremo. Ob koncu koreninskega zdravljenja kanal tesno zapolnimo s polnilnim materialom ter zob dokončno oskrbimo z zalivko oziroma prevleko. Na ta način kar najbolj zmanjšamo možnost ponovne okužbe kanala. Resnica je, da zdrav zob ne boli in navadno ne skeli. Zaradi prepiha in klime nam ne zatekajo čeljusti in ne občutimo nelagodja. Če nas zob samo občasno zaskeli ali občasno boli, je to že znak, da moramo obiskati zobozdravnika, da izključi možnost resnega obolenja zoba (zobna gniloba, vnetje živca ali že granulom). Ob vsakem naslednjem ‘prepihu’ je lahko stanje namreč slabše, nas bolj boli, bolj vpliva na naše splošno zdravstveno stanje. Pa tako malo je treba, da to preprečimo in se izognemo težavam ...
Primer pravilnega zdravljenja koreninskih kanalov
Primer nepravilnega zdravljenja in nastanek granuloma
‘Resnica je, da zdrav zob ne boli in navadno ne skeli. Zaradi prepiha in klime nam ne zatekajo čeljusti in ne občutimo nelagodja.ʼ
Marko Berkopec dr. dent. med.
ustna-medicina.com
December 2016
5
DRUŽBENO NI NUJNO DRUŽABNO! Brigita Bračko, marketing in PR Idealia d.o.o.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa dne vno preživite na družabnih omrežjih? Če ste povprečni uporabnik, se verjetno čas šteje v urah, ne v minutah. Četudi se vam zdi, da samo malo pogledate na facebook, instagram in twitter, samo pomislite, kolikokrat dnevno se vam to zgodi. Meni osebno neštetokrat oziroma v vsakem prostem trenutku – ko čakam na sestanek, ko hodim po mestu, obvezno tudi zvečer, ko so na televiziji oglasi – saj veste, da ne bi šel čas v nič. Dejstvo je, da to počnem prepogosto. Pa saj drugače tudi ne more biti, saj je digitalni svet velik del moje službe – in hočeš ali nočeš sem vsak dan od jutra do večera odvisna od sodobne tehnologije. Pred nekaj dnevi pa sem si po zelo dolgem času privoščila enotedenski dopust, na katerem sem enkrat dnevno sicer odsurfala na splet in preverila, kaj se dogaja, ker popolne abstinence očitno še vedno nisem sposobna. Kar je kar grozno priznanje sebi. A že samo zmanjšanje uporabe spleta in družabnih omrežij me je nekako pomirilo in osvobodilo. Imela sem čas zase in za družino, in takrat sem se zavedala, da mi ta dragoceni čas kradejo prav družabna omrežja in branje novice, ki res niso pomembne niti za moj obstoj niti za obstoj družbe. Vsak dan si torej polnimo glavo z informacijami, ki jih res ne potrebujemo, in prav te informacije vplivajo na naše psihično stanje, saj nas slabe novice razburijo, enako je z objavami na družabnih omrežjih, saj dokazano vzbujajo zavist, nelagodje in povečujejo odvisnost od voajerstva, ki je že tako del
človeške narave. In kar je še hujše, njihova in tako smo se ujeli v digitalno spiralo, v uporaba se počasi in vztrajno prikrade v vsak kateri moramo nujno vsaj nekajkrat dnevno trenutek življenja in rutinirano preverjamo, kaj malo ‘poskrolati’. No, in prav to je klasična se dogaja v vzporednem digitalnem svetu, pa zasvojenost, v krempljih katere se je verjetno čeprav vnaprej vemo, da ne bo nič novega, nič, znašla velika večina ljudi, tudi jaz. In kaj zdaj? kar bi nas osrečilo. Hkrati pa nam dajejo občutek, da smo družabni, ‘Ste se kdaj vprašali, koliko časa dnevno saj stisnemo kakšen všeček ali preživite na družabnih omrežjih? Če ste kaj pokomentiramo. Za mnoge, povprečni uporabnik, se verjetno čas predvsem za mlajšo generacijo, je to popolnoma dovolj in ne šteje v urah, ne v minutah. Četudi se čutijo potrebe, da bi koga srečali vam zdi, da samo malo pogledate na v resničnem življenju. Sama veliko facebook, instagram in twitter, samo sodelujem z mladimi ustvarjalci, ki enostavno ne znajo uporabljati pomislite, kolikokrat dnevno se vam to telefona za telefonski klic. To me zgodi. Meni osebno neštetokrat oziroma je sprva pogosto razjezilo in bila v vsakem prostem trenutku – ko čakam sem zgrožena, saj sem ugotovila, da če pošljem sporočilo na na sestanek, ko hodim po mestu, facebook, dobim odgovor takoj. obvezno tudi zvečer, ko so na televiziji Rekla sem si: “Prav, sprijazni se oglasi – saj veste, da ne bi šel čas v nič.’ s tem, ker je to očitno poslovna komunikacija z mladino!” To me je malo pretreslo, saj sem prišla do te ugotovitve Upreti se ji ne moremo, to je dejstvo. Vse več o novodobni mladini pri svojih tridesetih letih, ljudem spletno dogajanje postaja služba. ko sem suvereno verjela, da sem tudi jaz še Tudi jaz se znajdem med to skupino ljudi. vedno ‘mladina’. Očitno nisem, kar mi potem Vsem ostalim pa je to zabava in ustvarjanje potrdi še prvi sivi las. Čas je, da se sprijaznim neke digitalne osebne podobe. Ravno s tem, da grem proti srednjim letom. Ojoj, sliši decembrski čas pa je idealen, da pričarate se grozno! In potem se zgodi sledeče: boriti nekaj nostalgične romantike – vsaj tisti, ki prav se proti življenjskemu toku je nesmiselno, kar tako ne padete v skupino ‘mladine’, saj to naša pomeni, da sprejmem svoje sive lase in dejstvo, generacija enostavno potrebuje – druženje s da nisem ‘mladina’ ter da je naša vpetost v prijatelji, trenutke z družino, kozarček dobre družabna omrežja del naših življenj, ki ga je penine in slastno večerjo. Pa ni nujno, da vse to treba sprejeti. Postala so torej del življenja, ki fotografirate in objavite na facebooku A. se je v zadnjih letih močno spremenilo in ga Želim vam čarobni december in srečno v verjetno naš um ne more popolnoma dohajati, novem letu!
AMBASADOR USTNE MEDICINE Pisalo se je leto 1987, ko sem prišla na svet. Odraščala
me je vodila želja po novih znanjih in izzivih. Čeprav
Danes, ko sem se pridružila Ustni Medicini, se piše
sem tu šele pol leta, sem se zelo hitro začela počutiti
osnovno in srednjo šolo. Za študij sem izbrala
leto 2016. In ker verjamem, da se vse zgodi z razlogom,
kot del ekipe. Zaradi medsebojne povezanosti in
Fakulteto za organizacijske vede. V času šolanja
verjamem tudi, da sem se z razlogom znašla v zgodbi
timskega dela vsak dan z veseljem pridem v službo,
sem opravljala različna študentska dela,
Ustne Medicine. Zdaj verjamem, da ima razlog tudi
to pa je tudi najboljša motivacija za dobro opravljeno
s katerimi sem
moja izbira fakultete, saj pri delu, ki ga opravljam,
delo. Veseli me, da sem v družbi mladih in pozitivnih
pridobila ogro
lahko združim organizacijo in delo z ljudmi. Področje
ljudi ter da lahko tudi jaz sodelujem pri soustvarjanju
mno
zobozdravstva je bilo zame dokaj neznano, vendar
Ustne Medicine.
Marija Ivanek organizatorka
6
predvsem na področju dela z ljudmi.
sem v Ljubljani kot edinka, kjer sem obiskovala
izkušenj,
December 2016
ustna-medicina.com
Verjameš v znanost? Dr. Saša Novak Institut ‘Jožef Stefan’
ZNANSTVENI KOTIČEK
Pred kratkim sem opazila reklamo z deklico, ki pravi (v oblačku): “Ko bom velika, bom znanstvenica!” Mamica jo gleda s srečnim izrazom na obrazu, zdi se, da s pridihom ponosa. Tak izraz sem že večkrat opazila pri starših, ko na Noči raziskovalcev ali Dnevu odprtih vrat na Institutu Jožefa Stefana vprašam kakšnega otroka, ki navdušeno opazuje spretnega robota ali poskuse s tekočim vodikom: “Bi bil rad znanstvenik, ko boš velik?” In odgovori: “Jaaa!” Raziskava Ogledalo Slovenije, ki ocenjuje stopnjo zaupanja Slovencev v različne institucije, organizacije in poklice, kaže, da so znanstveniki na drugem mestu, takoj za gasilci. Zabeležena stopnja zaupanja znanstvenikom je od lani celo zrasla, in sicer z 51 na 61 odstotkov. Številke, posebno tiste iz anket (zajetih je bilo nekaj več kot 500 ljudi), pa so zelo gibčne in se jih da skoraj poljubno interpretirati. Če zadnji podatek pogledamo z druge plati, lahko sklepamo, da kozarec ni le poln več kot do polovice, ampak tudi, da je skoraj polovica praznega. Vrsta anketirancev torej iz nekega razloga znanosti ne zaupa ali vsaj ne v veliki meri. Zakaj? Zakaj, deklica, ko odraste, z nezaupanjem gleda na znanost in se namesto poglabljanja v rezultate strokovno opravljenih raziskav prepušča
‘Znanstvena metoda, ki je ključni element znanosti, pa temelji na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov, podvrženih določenim merilom razmišljanja. Znanstvena metoda sestoji iz zbiranja podatkov z opazovanjem in eksperimentiranjem ter oblikovanja in preizkušanja hipotez.’
ustna-medicina.com
vplivom reklam o ‘čudežnih sredstvih in zdravilih’ ter nasvetom dobro mislečih znancev. JE ZEMLJA RES OKROGLA? Skoraj ne mine dan, ko ne bi prebrali ali slišali kakšne ‘urbane legende’, vraže ali ‘teorije zarote’, ki zanika znanstvene ugotovitve. Verjetno se na večina le blago nasmehne ob videu, ki z vso resnostjo in vrsto nanizanih argumentov dokazuje, da Zemlja v resnici ni okrogla, ampak ploščata. Iz čiste radovednosti posnetek sicer vseeno pogledamo, in čeprav nanizanih fizikalnih pojasnil ne razumemo v celoti, na osnovi lastnega prepričanja ostanemo na svojem bregu. Podobno je verjetno tudi z ostalimi zgodbami. Kaj pa nas pravzaprav postavi na ta ali oni breg? Ugibam: osebna izkušnja, (ne)zaupanje posamezniku ali stroki, in čeprav to praviloma zanikamo, tudi prevladujoče mnenje bližnje okolice. In včasih okolica razume pod znanostjo še marsikaj, kar to ni. Besede ‘psevdoznanost’, ‘paraznanost’, ‘neznanost’, ‘slaba znanost’ označujejo poskuse posnemanja znanosti in težnjo po prevzemu enakovredne vloge. V resnici pa nimajo z znanostjo ničesar skupnega. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi: “Znanost: dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj.” “Znanstvena metoda, ki je ključni element znanosti, pa temelji na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov, podvrženih določenim merilom razmišljanja. Znanstvena metoda sestoji iz zbiranja podatkov z opazovanjem in eksperimentiranjem ter oblikovanja in preizkušanja hipotez.” (Wikipedia) Prepoznavanje psevdoznanosti in razločevanje od znanosti je torej dokaj preprosto: ključ je v uporabljeni metodi in trdnosti dokazov. Mimogrede: bi se peljali z letalom, zgrajenim iz materialov, ki jih je (menda) preizkusil le en laboratorij, z metodo, ki ni preizkušena, poročila pa sploh ne obstajajo? ZA KONEC V projektu Znanost na cesti smo v zadnjih štirih letih odpirali okno v znanost in se jo trudili narediti prijaznejšo, razumljivejšo in sprejemljivejšo za vsakdanjo rabo. Če ste se udeleževali večernih poljudnoznanstvenih predavanj v Galeriji Kresija in Kavarni Union, ste lahko spoznali vsaj 50 raziskovalcev in njihove raziskave. To je seveda le delček vsega zanimivega in koristnega na področju znanosti v Sloveniji, pred nami je še veliko zanimivih tem. Upam, da vam je tudi znanstveni kotiček, ki sem ga zadnji dve leti večinoma pisala koordinatorka projekta Znanost na cesti, malo popestril in skrajšal čas v čakalnici.
December 2016
7
Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2016 Leto natisa: 2016 Število natisnjenih izvodov: 4.500 Brezplačni izvod
Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Delovni čas: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!
07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 15.00
Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina
Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.
Drugačno božično ‘drevesce’ Aljoša Selič dr. dent. med.
TERAPEVT SVETUJE
Zelo rad imam naravno in lepo okrašeno božično drevesce. Jelke, smreke, bori ali katera druga oblika iglavcev prinesejo v dom posebno toplino, ki jo po mojem mnenju lahko nudijo le naravni materiali. A narava z lepoto in unikatnostjo prinese tudi svoje nadležnosti – odpadanje iglic, nikoli točno določene višine, predvsem pa takšno bogato drevesce zavzame veliko prostora, kar je včasih sicer naša želja, velikokrat pa to predstavlja tudi oviro. Ne nazadnje pa eno naravno drevesce doma na žalost velikokrat pomeni tudi eno drevesce manj v gozdu. Tokrat vam ponujam alternativo klasični novoletni jelki, ki zavzame minimalno prostora, je idealne velikosti, vključi celotno družino in zaposli vse domače hobi mojstre. Smrekico bomo izdelali sami! Potrebujete naravno vrvico (konoplja, juta, rafija …), ročno žagico, pištolo za vroče lepljenje, močan vijak v steni, čas in dobro voljo. Kje bomo začeli? V gozdu, seveda! Po žledolomu je v gozdovih povsod ostalo ogromno podrtega drevja in vejevja, ki čaka, da ga odstranimo. Poiščemo podrto drevo, ki ima veje posušene in kar se da ravne. Veje naj bodo debele 3 do 1 cm, gladke in zanimivih vzorcev – lahko tudi različnih vrst. Veje nažagamo na dolžine okoli enega metra (odvisno, kako veliko drevesce želimo
postaviti), potrebujemo pa jih 10 do 15. Veje nato doma nažagamo na primerne dolžine. Najprej odrežemo najdaljšo na dolžino, ki bo predstavljala največjo širino naše smrekice, vsako nadaljnjo vejo pa odžagamo 3 do 4 cm krajše kot predhodno. Tako dobimo 20 do 30 različno dolgih vejic, ki jih po velikosti zložimo vzporedno na tla – tako si lahko že predstavljamo končno obliko našega drevesca. Ostane samo še to, da veje na obeh koncih z vrvjo povežemo med seboj v enakomernih razmikih – in ogrodje naše novoletne jelke je gotovo. Sam za zaključek običajno iz tankih vejic debeline 1 cm ali manj (potrebujemo jih 5) oblikujem še zvezdo za vrh drevesca. Te po navadi zlepim kar s pištolo za vroče lepljenje. Večinoma s pištolo nalepim tudi praznične (LED) lučke, in novoletna jelka je pripravljena, da jo postavimo – obesimo na steno in dokončno okrasimo. Za boljšo predstavo si poglejte fotografijo. Takšno novoletno jelko po končanih praznikih preprosto zvijemo skupaj in pospravimo v vrečko za naslednje leto. Takrat samo spremenimo okrasitev in spet rešimo eno drevesce v naravi oziroma prihranimo planetu nekaj kilogramov plastike. Prijetno delo vam želim in lepe praznike.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
8
December 2016
ustna-medicina.com