Ustna medicina 28 marec 2016 by Ustna Medicina

Ustna Medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.

28 Marec 2016

Intervju: Simon Bele, dr. dent. med. Kliniki Ustna Medicina se je pridružila zobozdravstvena ordinacija Bele v Novem mestu.

Smejt e se po svoje !

Dental – ni turizem

Kolumna: Sreča

Zaradi nezadovoljivih razmer v zobozdravstvenem sistemu vse več Slovencev stavi na dentalni turizem.

“Prvič v življenju sem dojel svojo mamo kot človeka, kot žensko s svojim življenjem, željami in strahovi.”

ŽIVLJENJE JE LEPO Sobota je tisti dan v tednu, za katerega si želim, da bi trajal nekoliko dlje ali vsaj zelooo dolgo. Odprem oči (ampak šele ob skrajni uri, torej ko zazvoni budilka) – jasno, zunaj pada dež. Prisilim oči, da se odprejo, in odvlečem noge na zahtevno potovanje do kuhinje – kava! Po reklamaciji odseva v ogledalu na hitro (ampak res na hitro) pospravim, da se dan še bolj ne pokvari. Nato z nekaj pripomočki rešim odsevno sliko v ogledalu in hitim na srečanje s prijateljicami. Tam me čakajo nove epizode vedno doživeto pripovedovanih dogodivščin v slogu ‘ženske smo z Venere, moški z Marsa (ali od neznano kod)’. Pred časom smo dodale še tematiko otroških plenic in kašic, napredovale smo tudi v temi ‘težave z učiteljicami in naši vzorni otroci’ ter ‘sobota končno postane sobota’. Na poti domov me ob premlevanju izsekov pogovorov še vedno spremlja nasmeh. Ni vedno sijalo samo sonce. Imele smo tudi kartelne in posamezne spore, nesoglasja, sem ter tja obrekovanja, pa spet smeh in solze. Vendar v eni stvari soglašamo: vedno je vredno biti bitke za svoje prijatelje in prijateljice. Vedno so tu. Tudi takrat, ko gre vse narobe. Ko denimo ostaneš sam na koncu sveta, ko nekomu dokončno pomahaš v slovo, ko kupiš napačno šminko ali ko ti frizer z brutalnim rezom uniči pričesko. Zame so prijateljice posebna ‘blazina’ ali obliž za hude, najhujše stvari in ušesa za lepe, najlepše doživete stvari. Bančne krize gredo mimo, begunci odhitijo v svoji karavani, nafta bo spet dražja, travo včasih preraste mah, sobote s prijateljicami pa ostajajo svete. Malo zavetje in uteha, ko jih potrebuješ, nekakšne bergle, ki ti pomagajo, da se znova postaviš na noge. Ker navsezadnje o sebi in svojem življenju odločaš sam; na koncu si vedno sam ... One pa so tu kot zvezde. Žarijo tudi takrat, ko jih ne vidiš. Včasih jim je treba pogledati skozi prste, jih spodbuditi ali celo potisniti v nekaj novega. Predlagam, da si danes naredite dan prijateljstva in si dopustite nekaj užitkov

Dober glas seže v deveto vas Spoštovane prijateljice, prijatelji, pacientke in pacienti Ustne Medicine ter vsi tisti, ki boste v prihodnjih mesecih to še postali! Če z modrostjo označujemo večno resnico, z znanjem pa začasno, potem je rek ‘dober glas seže v deveto vas’ tista modrost, ki bo preživela zob časa. Znanje se namreč nenehno spreminja, in kar vemo danes, bo že čez desetletje morda povsem drugačno. Če se ozremo v ne tako oddaljeno preteklost in primerjamo zobozdravstvo izpred desetih let z današnjim, se zdi, kot da živimo v nekem drugem času, celo na drugem planetu. Vsak napredek v znanju pomeni, da moramo imeti uporabniki ostro oko in konstruktivno presojati nove ugotovitve. To pa v današnjem času pomeni sodelovanje ekipe strokovnjakov. Znanje je postalo tako specializirano in obsežno, da ga je nemogoče spraviti v ene same možgane. Ustna Medicina trenutno šteje sedem zobozdravnikov, ki predstavljajo neločljivo celoto pri obravnavi vaših ust. Vsak izmed nas se usmerja na svoje področje zobozdravstva, preverja nova znanstvena dognanja ter jih na skupnih seminarjih deli z ostalimi. Tako je pretok poglobljenega znanja na kliniki hiter in pomemben, kar za vas posledično pomeni celostno terapijo z najnovejšimi strokovnimi spoznanji. Ker smo raziskovalci po duši, medsebojno sodelujemo in sofinanciramo aplikativno raziskavo dentalnih materialov na Inštitutu Jožef Štefan. To pomeni, da bomo prispevali v svetovni mozaik sicer minljivega znanja, kar pa bo za vas pomenilo biokompatibilno rešitev, ki v prihodnosti ne bo pozabljena, morda le nadgrajena. Začel sem z modrostjo in z njo bom tudi zaključil. Da sem lahko napisal zgornje vrstice, ste zaslužni vi, dragi bralci tega Novičnika. Brez vašega zaupanja v naše znanje in delo nam ne bi uspelo. Vsak, ki pride v našo hišo, prispeva več kot le plačilo za opravljeno storitev. Prispeva ljudem, ki imajo vizijo in

cilj vrniti nazaj tisto, kar so prejeli, in s tem izboljšati kvaliteto vašega življenja. Ko smo nedavno analizirali, na kakšen način pride naš glas do vas, smo ugotovili, da so priporočila ‘od ust do ust’, torej znotraj družine in med prijatelji, še vedno daleč na prvem mestu. Tako se razvija pojem družinskega zobozdravstva, in to je tako za vas kot nas tisto, kar prinaša dolgoročni uspeh. Predvsem to, da se bomo vsi skupaj lahko smejali po svoje z lastnimi zobmi do konca življenja. Priporočila so še posebej številna na območju Dolenjske, mogoče zato, ker tudi sam prihajam iz teh krajev. Zato smo

‘Vsak, ki pride v našo hišo, prispeva več kot le plačilo za opravljeno storitev. Prispeva ljudem, ki imajo vizijo in cilj vrniti nazaj tisto, kar so prejeli, in s tem izboljšati kvaliteto vašega življenja.’ dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.

k sodelovanju povabili tudi Simona Beleta, s katerim sva bila sošolca na fakulteti. Tega nismo naredili zaradi potrebe po širitvi, temveč zato, da imate Dolenjci lažji dostop do naših kvalitetnih storitev doma in se vam ni treba voziti v Ljubljano. Vljudno vabljeni k dr. Beletu in asistentki Jasmini! Hvala, hvala, hvala!

ob klepetu s prijatelji. In ja – brisanje prahu lahko vedno še malo počaka.

dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.

Hvala, ker ste. Neža Udovč organizatorka

Marec 2016

ustna-medicina.com

INTERVJU

SIMON BELE, dr. dent. med Zobozdravstvo Bele se je pred nekaj meseci pridružilo kliniki za celostno zobozdravstvo Ustna Medicina. Pogovarjali smo se s Simonom Beletom, dr. dent. med. Kako je prišlo do sodelovanja s kliniko Ustna Medicina oziroma do ideje o širitvi koncepta Ustne Medicine na Dolenjsko? Do sodelovanja je pravzaprav prišlo po naključju. S Sebastjanom sva bila sošolca na fakulteti. Že takrat sva zelo podobno razmišljala o našem poklicu. Vendar gre življenje svojo pot. Tako sem kariero začel kot zobozdravnik v javni mreži v Novem mestu in minilo je osem let, ko sva se Sebastjanom ponovno srečala na enem od izobraževanj. Zvečer sva v sproščenem pogovoru navrgla prvih nekaj idej o morebitnem sodelovanju, nato so te ideje obrodile sadove. Kakšna je vizija Ustne Medicine in v čem se vaše delo od 1. oktobra lani, ko ste združili moči, razlikuje od ostalih zobozdravstvenih ordinacij? Vizijo Ustne Medicine lahko združim v dve besedi: celostno zobozdravstvo. Ta besedna zveza mi je zelo blizu, in odkar sem del ekipe Ustne Medicine, lahko rečem, da sem naredil velik korak naprej do tega, kakšen zobozdravnik želim postati. Tudi v tej besedni zvezi najdemo razliko od ostalih zobozdravstvenih ordinacij. Nas ne zanimajo samo zobje, ampak usta kot organ, ki je povezan z drugimi deli organizma. Poudarjate pomen celostne ustne obravnave. Kaj vključuje takšen pristop in kaj vse pacient pridobi z njim? Takšen pristop vključuje temeljito diagnostiko celotne ustne votline. Od prvega posveta,

ustna-medicina.com

Simon Bele, dr. dent. med in Jasmina Metelko, asistentka

vprašalnika o zdravju, natančnega kliničnega pregleda, meritev, rentgenskih slikanj, fotografij do končne diagnoze. Šele nato pride na vrsto načrt zdravljenja. Pacient s tem pridobi vse informacije o tem, kaj se dogaja v njegovi ustni votlini. Kaj celosten pristop k zobozdravstvu pomeni za vas? Zame to pomeni takšno zobozdravstvo, kot si ga želim izvajati. Torej zobozdravstvo, o katerem so me učili na fakulteti. Kako sicer v svoji ordinaciji obravnavate posameznega pacienta? Prvič se srečamo z novim pacientom na kratkem posvetu, s katerim se začne ustvarjati naš odnos. Pogovorimo se o trenutnih težavah in željah pacienta, ki so seveda različne. Nato odnos gradimo naprej z diagnostičnimi postopki, ki so nujni. Ničesar ne delamo na hitro, saj to ne prinese dolgoročnih rezultatov. Mnogi ljudje imajo strah pred zobozdravnikom. Kako pomemben je po vašem mnenju odnos, ki ga vzpostavita pacient in zobozdravnik med sabo? Ta odnos je ključnega pomena. Zaupanje med zobozdravniki in pacienti je po mojem mnenju najpomembnejši del mozaika, ki bo privedel do uspešnega zaključka. In če je zraven še zaupanje, sčasoma tudi strah postane preteklost. Imate dolgoletne izkušnje z delom s pacienti na Dolenjskem. Kako ocenjujete stanje ustnega zdravja v regiji? Kje so največji problemi? Povprečno bi ga ocenil. Del problema je zagotovo sistemske narave na nivoju celotne

države. Preventiva je, denimo v predšolskem in šolskem obdobju, zelo učinkovita, vendar ko dopolniš 19 let, nisi več del tega sistema, ampak si moraš izbrati zobozdravnika za odrasle. To pa je seveda odgovornost posameznika, ne države. Kaj pomeni imeti zobozdravnika iz javne mreže ali kako priti do njega, pa je drug del problema, ki je seveda odgovornost države. Odgovornost imamo tudi zobozdravniki, in sicer da ne glede na to, v kakšnem sistemu delamo, ozaveščamo svoje paciente o ustnem zdravju, poudarjamo pomen preventive in brezhibne ustne higiene. Obstaja namreč neposredna povezava med tem, kako dobro čistimo zobe, in tem, kako zdravi so. Skratka, svojim pacientom moramo zagotavljati največ, kar lahko. Žal je zaradi bližine državne meje tudi v naši regiji močno navzoč vpliv dentalnega turizma, ki pa ima obilico pasti. Katere storitve ponujate v ordinaciji in katerih posegov opravite največ? Nudimo vse storitve, ki jih zajema zobozdravstvo. V povprečju bi rekel, da prevladujejo zdravljenje parodontalne bolezni in koreninska zdravljenja, predvsem ponovna koreninska zdravljenja že odpisanih zob. Pri tem nam je v veliko pomoč visoka tehnologija, ki jo uporabljamo, torej delo z mikroskopom (dvanajst- do štiriindvajsetkratna povečava) ter strojna in ultrazvočna obdelava koreninskih kanalov. Veliko pacientov nas obišče tudi zaradi varne odstranitve starih amalgamskih plomb. Precej je tudi protetike. Ste samoplačniška ordinacija brez koncesije. Zakaj? Celostno zobozdravstvo, kot ga dojemamo mi, v ordinaciji s koncesijo enostavno ni izvedljivo, saj pri koncesiji obstajajo določena pravila, ki nimajo povezave s stroko. Tem pravilom je treba nato prilagajati terapijo, česar pa si enostavno ne predstavljam več. Na kliniki Ustna Medicina poudarjate, da so usta odraz stanja celotnega telesa. Včasih lahko navaden zobobol razkrije tudi čisto druge zdravstvene težave ... Tako je. Ustna votlina je vhod v naše telo in stanje ustne votline je še kako povezano s celotnim organizmom. O tem bi lahko napisali knjigo. Če omenim samo škodljiv vpliv parodontalne bolezni na splošno zdravje: dva- do trikrat večja je verjetnost za možgansko ali srčno kap, sedemkrat večja verjetnost za prezgodnji porod in nizko poporodno težo novorojenčka, sladkorni bolniki s parodontalno boleznijo imajo petnajstkrat večjo verjetnost, da bodo izgubili zobe. O teh vplivih nas pacienti veliko sprašujejo.

Marec 2016

Dental – ni turizem

Zaradi vse bolj nezadovoljivih razmer v našem zobozdravstvenem sistemu vse več Slovencev stavi na dentalni turizem. Matej Pirtovšek dr. dent. med.

Dolge čakalne vrste in vse globlje seganje v žep za samoplačniške zobozdravstvene storitve, ki so pri nas razumljivo dražje kot v določenih državah, sta le dva od STROKOVNO razlogov, da se pacienti po oralno nego najpogosteje odpravijo v sosednjo Hrvaško, pa tudi dlje, v Bolgarijo in Romunijo. Na kliniki Ustna Medicina ob tem opozarjamo na dejstvo, da moramo vse prevečkrat popravljati škodo, ki si jo s tem naredijo slovenski pacienti v tujini. Zato tokrat z vami delimo skrivnosti in težave, ki se pojavljajo ob dentalnem turizmu. Priznati si moramo, da je glavni in edini motiv za odhod po zobozdravstvene usluge v tujino en sam – denar. Na žalost pa pacienti ne izvedo, kakšna je dejanska cena finančno ugodnejših rešitev, ki se Slovencem dokaj agresivno ponujajo prek različnih medijev. Sleherno oglasno sporočilo se vrti izključno okoli denarja, popustov in prihrankov. Prav tu pa se pokaže eno od osnovnih nerazumevanj sodobnega zobozdravstva na splošno. Večino časa se govori samo o številkah ter izdelkih, kot so prevleke, plombe, implantati, mostički …, namesto da bi spregovorili o vrednosti uslug ter o odnosu, ki je predpogoj za vsako uspešno zobozdravstveno oskrbo. Zdi se, kot da je sodobna zobozdravstvena usluga samo seštevek izdelkov, ki jih lahko enostavno ‘Ni je stvari na svetu, primerjamo na prodajni polici v trgovini, in ustno ki je človek ne bi zdravje le vsebina konzerve, ki ima pač določeno mogel narediti ceno. Osebno bi bil celo ZA dentalni turizem, če bi bil ta izpeljan kot večmesečno popotovanje po Švici malce slabše in je ali skandinavskih državah, ne pa kot kratek izlet po prodati malo ceneje. vzhodu in jugu Evrope. Tisti, ki mu je cena Vprašajte se, ali bi poslali po podobnem načinu razmišljanja na operacijo srca ali možganov najpomembnejša v tujino svojega otroka. Ali bi zaupali življenje med vsemi kriteriji, bližnjega nekomu, ki za svoje storitve ponuja 50postane lahek plen do 80-odstotni popust? Prepričani smo, da ne. Za to možnost bi se odločili samo, če bi bili povsem tega človeka.’ prepričani, da bo vašega otroka tam operiral najboljši tim strokovnjakov. John Ruskin Najhuje je, da je slovenska strokovna javnost (1819–1900)

Marec 2016

glede pojava dentalnega turizma zelo pasivna. Najslabše je biti pasiven. Na to je opozarjal že eden največjih filozofov Christopher Hitchens, pa tudi Dante, ki je v Božanski komediji najbolj grozljive kotičke svojega pekla rezerviral za tiste, ki so v času moralne krize ostali nevtralni. Vedeti moramo, da se je treba za kakršno koli oceno stroškov oskrbe nujno najprej dobro poučiti s problematiko. Pacienta (gosta) moraš dobro spoznati, ugotoviti trenutno stanje njegovega ustnega in telesnega zdravja, spoznati, kakšna so njegova pričakovanja, cilji ter želje, izvesti celotno diagnostiko, ki je večplastna, narediti primerne rentgenske posnetke, fotografije, študijske modele itd. Samo ta proces zahteva toliko časa, kot si ga dentalni turisti vzamejo za celoten servis ust. Oziroma kot jim ga ponudniki dentalnih turističnih uslug NAMENIJO. Zbrati nujne in nepogrešljive podatke o zdravstvenem stanju pacienta je torej bistveno, ni pa dovolj. Temu sledi najbolj kritičen trenutek, ko se vzpostavi pravi prepad med odgovornim, celostnim pristopom do pacienta ter hitro dostavo izdelka v usta lastnika, katerega ime v tujini niti ni pomembno. Temu trenutku rečemo načrtovanje. Šele ko so zbrani vsi podatki, dobi načrt smisel – in ne takrat, ko se prijaviš v obmorskem hotelu ali wellness centru zraven ordinacije. Za načrtovanje ter primerno urejanje diagnostičnih podatkov si morata zobozdravnik in njegov tim vzeti ogromno časa. Vedite: obstaja samo ena pravilna diagnoza, ki je ne moremo ugotoviti prek interneta ali samo na osnovi dvodimenzionalnega rentgenskega posnetka (ortopana). Na drugi strani pa obstaja več primernih načrtov oskrbe, zato se pacientu skoraj vedno ponudi dve ali tri možnosti zanjo. V vsakem primeru mora biti sleherni načrt oskrbe podrejen pacientovim potrebam in željam. Izdelan mora biti na podlagi ugotovljenih dejstev, ne pa domnev ali terapevtovih sposobnosti ugibanja. Želje pacienta se da ugotoviti na dokaj enostaven način. Postaviti mu moraš pravilna vprašanja in ga poslušati. Ugotoviti njegove potrebe pa je popolnoma druga zgodba, ki se ne more zgoditi ob instantnih pobegih čez mejo in še dlje. V tem tiči glavni problem dentalnega turizma. Ni dovolj časa in stika z zobozdravnikom, da bi ta ugotovil, kaj je za pacienta res najboljše. Seveda se pri eni plombi, ki jo potrebuješ, ne bo zgodila tragedija, če ti jo naredijo v kakšnem letovišču. V vseh ostalih primerih, ko je potrebno obsežnejše zdravljenje, pa pacientu ne bodo mogli zagotoviti minimalnega tveganja za zaplete na štirih področjih ustnega zdravja in udobja. Ta področja so: biološko (obzobna tkiva), biomehansko (zobje), funkcionalno (ugriz) ter estetsko. Omenjenim kriterijem lahko zadostiš samo takrat, če te pri načrtovanju vodita kritično razmišljanje ter intelektualna presoja, kako z zbranimi podatki pacientu omogočiti

ustna-medicina.com

dolgoročno stabilnost ustnega zdravja. Tega procesa ne more nadomestiti nobena tehnologija, pa tudi najboljši material na svetu ne. Ravno zato je razglabljanje o tem, kje se uporablja boljše materiale, v Sloveniji ali na Hrvaškem, brezpredmetno. Vsaj takrat, ko se pogovarjamo o koristih, ki naj bi jih imel pacient zaradi sodelovanja z zobozdravniki. Začnimo s prvim področjem ustnega zdravja – obzobnimi tkivi. V kratkem času je pacientu NEMOGOČE zagotoviti zdrava obzobna tkiva in nadzor nad okužbo le-teh. To je postopek, ki traja povprečno dva do tri mesece, včasih še dlje, in zahteva tesno sodelovanje celotnega zobozdravstvenega tima s pacientom. Mimogrede, za eno izmed oblik vnetja (okužbe z bakterijami) obzobnih tkiv trpi več kot 80 odstotkov slovenske populacije. Zagotavljamo vam, da je torej odstotek ljudi, ki se ob nezavedanju te statistike prepustijo v oskrbo čezmejnim kolegom, ENAK, če ne še večji. In tako dobijo ljudje v nekaj dneh ‘nove zobe’ na obolele dlesni. Ker te pač ‘niso pomembne’. Verjetno si isti zobozdravnik ni vzel časa, da bi ob odhodu iz ordinacije pacientu pojasnil, da ima zaradi neozdravljene in zapostavljene parodontalne bolezni kar 200 odstotkov več možnosti za srčni infarkt ter možgansko kap in da bo imel kljub novemu nasmehu še vedno neprijeten ustni zadah. Naslednji izziv načrtovanja je, kako doseči dolgoročno mehansko stabilnost obstoječih zob, dober medsebojni odnos čeljusti in nasmeh, ki bo estetsko dovršen. Načrtovanje nasmeha je

umetnost zase, ki pa nima popolnoma nobenega smisla, niti upravičenosti, dokler nismo poskrbeli za zdrave dlesni, močne zobe ter stabilen ugriz. Tudi tukaj je bistvena diagnoza. Velikokrat so zobje poškodovani, boleči, premaknjeni in gnili. Danes se ne smemo spraševati samo, KAJ narediti, da jih ‘popravimo’, ampak ZAKAJ so zobje sploh takšni, kakršni so. Kateri dogodki in biološke značilnosti so se v preteklosti zgodili v pacientovih ustih, da so privedli do takšnega stanja zob? Šele ko si odgovorimo na to vprašanje, se lahko zavemo dejanskih potreb pacienta in dejavnikov tveganja za dolgoročne zaplete. Ko razumemo pacientove potrebe in odkrijemo dejavnike tveganja v njegovih ustih, mu lahko predpišemo oz. svetujemo primerne rešitve. Četudi imajo zobozdravniki na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji in drugod znanje ter primerne materiale, pa vsega omenjenega v kratkem časovnem obdobju ne bodo zmožni zagotoviti na pravilen način. V kratkem času lahko pacientu zagotoviš nasmeh, samo če si zavestno sprejel odločitev, da boš preskočil nujne točke obravnave ustnega zdravja. Tega si pacienti ne zaslužite, da o etiki ter našem poslanstvu sploh ne govorimo. Vedite, da sladek okus hitre dostave izdelka v ustih ter nižje cene kmalu nadomesti grenkoba, ki jo s seboj prinesejo napačne odločitve ter površen pristop do sočloveka. Vse prevečkrat to grenkobo delimo s pacienti, ki na koncu pridejo na kliniko Ustna Medicina in nas prosijo, naj popravimo škodo, ki je nastala v njihovih ustih že pred odločitvijo, da si bodo zobe (ne pa ustnega zdravja) uredili ceneje in hitreje.

AMBASADOR USTNE MEDICINE Moje življenje se je dolga leta vrtelo v krogih zabavne industrije – modne revije, dogodki, potovanja v mondena letovišča in sodelovanja na modnih dogodkih svetovnega kova. Čeprav sem bila dolga leta direktorica modne agencije Bronz, sem se v nekem trenutku znašla na modni pisti v Las Vegasu, takrat svetovno priljubljenega, a žal lansko poletje preminulega

modnega

oblikovalca

Christiana Audigerja. Ob boku mi je stal Snoop Dog, v nekem trenutku se mu je pridružil Mike Tyson, med občinstvom sem zasledila Paris Hilton in še nekaj ostalih, popolno

rekonstruiranih

zvezdniških

obrazov. Vse skupaj je bilo filmsko, rahlo nerealistično, pogosto naporno, a kljub vsemu so bile to nepozabne izkušnje, za katere sem resnično hvaležna stvarstvu. Vendar pa sem ves ta čas čutila, da potrebujem nekaj več. Ker sem diplomirana komunikologinja, sem se pogosto srečevala z marketingom in odnosi z javnostmi. Leta 2013 sem ustanovila

komunikacijsko

agencijo

Idealia, d. o. o., ki danes v pester portfolio naročnikov uvršča tudi Ustno Medicino. Naše delo zajema celotno komunikacijsko podporo. Začeli smo prenovo celostne podobe, od spleta do tiskanih publikacij. Eden naših izdelkov je mesečnik Od ust do ust, ki ga ravnokar prebirate. In zakaj

Razmišljanje o dentalnem turizmu nas je privedlo do naslednjih zaključkov:

takšen uvod? Glede na življenje, ki sem ga nekoč živela, si nisem nikoli predstavljala, da mi bo zobozdravstvo kdaj postalo tako

1. Pri dentalnem turizmu in zobozdravstvu na splošno se vse preveč govori o materialih, tehnologiji in tehnikah, namesto da bi bil poudarek na pristopu in pravilnem vodenju pacienta skozi mnoge, tudi skrite ovire. e tako dobra pogodba s posrednikom ali 2. Š ponudnikom dentalnih storitev v tujini vas ne bo rešila pred razočaranji in zdravstvenimi tveganji zobozdravstvenega turizma. a naši kliniki še nismo imeli pacienta, 3. N pri katerem bi bila ob dentalnem turizmu pozdravljena obzobna tkiva. 4. V sodobnem zobozdravstvu ni kritično vprašanje, kaj je cilj. Glavni izziv postane, kakšno pot boš skupaj s pacientom prehodil do cilja. Pot pa je odvisna od tega, kje je trenutno pacient na ‘zemljevidu’ ustnega zdravja. To lahko ugotovimo le s celostnim pregledom.

ustna-medicina.com

e smemo pomešati dveh pojmov: 5. N zadovoljen pacient in primerno oskrbljen pacient. Pacient je sicer lahko celo navdušen nad novimi, hitro pridobljenimi zobmi, pod katerimi pa leži cel kup neobravnavanih bolezenskih stanj, ki se še ne kažejo v obliki simptomov. avedamo se, da ima določen delež 6. Z slovenskih pacientov slabe izkušnje z zobozdravniki v Sloveniji. V tem primeru naj zobozdravnika zamenjajo. Dolge čakalne vrste za poseg ali razočaranje s prejšnjim zobozdravnikom naj ne bodo razlog za lahkomiseln odhod po nove zobe v tujino. opusti, ki jih mnoge ordinacije uporabljajo 7. P kot vabo za pridobivanje novih pacientov, so sporočilo, da je vrednost storitev, ki jih nudijo, nižja od cene, ki jo pacientom računajo.

blizu. Ne samo blizu, vesela sem, da me je srečalo na moji poti. Po nekaj mesecih aktivnega sodelovanja z dr. Pirtovškom in dr. Perkom sem pridobila toliko novega znanja s področja zobozdravstva, da se mi včasih zazdi, da potrebujem samo še sveder in asistentko, pa bi lahko naredila novo plombo. Ok, saj ne! Brez skrbi, ne boste me srečali v ordinaciji, pred njo pa večkrat. Vse to z namenom, da vam, dragi bralci, pacienti in bodoči pacienti, skozi različne komunikacijske kanale predajam znanje o celostnem zobozdravstvu

strani

najboljših

strokovnjakov, ki so združeni na kliniki Ustna Medicina. Brigita Bračko, Idealia d.o.o, komunikacijska agencija

Marec 2016

V DEVETO VAS Moje ime je Samela in sem 42-letna mamica osemletne deklice Ingrid. Že

SREČA Jernej Dermota

kot otrok sem bila veliko bolna in tudi moje težave z zobmi so se začele zelo zgodaj. Že v osnovni šoli sem morala redno

obiskovati

zobozdravnika.

Kljub temu sem v najstniških letih doživela močna vnetja (granulomi). Bila sem tudi operirana. Problemi so se nadaljevali, tako da sem že pri dvajsetih letih pristala na protezi, ki se mi je po nekaj letih zlomila. Od takrat sem obiskala več zobozdravnikov, tudi samoplačniških, vendar nikakor nisem prišla do zadovoljive rešitve. Odkrito

povedano,

zobozdravnikov

nihče ni

kaj

teh dosti

zavzel zame. Tako sem že nekaj časa opazovala ordinacijo Ustne Medicine v svoji soseski, ki jo vodi dr. Simon Bele. Končno sem zbrala pogum, jih poklicala in doživela preobrat, ki ga do tedaj nisem bila vajena: prijaznost in lepe zobe. Tudi hčerkico sem peljala h gospodu Beletu. Čeprav ji je ta izpulil mlečni zob, me je Ingrid že kmalu spraševala, kdaj bova šli znova k tistemu prijaznemu zobozdravniku, saj da je ni bilo pri njem prav nič strah. Z velikim veseljem vsem priporočam Ustno Medicino na Seidlovi 30 v Novem mestu. Ko jih pokličete, vas na drugi strani vedno pozdravi prijazen glas. Vse pohvale celotnemu osebju Ustne medicine, zlasti dr. Beletu in njegovi asistentki Jasmini. Samela Avdić —

Moje ime je Ingrid. Stara sem 8 let. Dr. Beleta sem obiskala, da bi mi izpulil mlečni zob. V šoli so mi vsi govorili, da to zelo boli, ker pri šolskem zobozdravniku

‘samo

pošpricajo’.

Dr. Bele pa mi je dal komarčka in prav nič me ni bolelo. Najprej me je bilo sicer malo strah, zdaj pa me ni več. Komarček malo zapeče, ampak diskretno, dr. Bele pa je tudi zelo prijazen. Ingrid Avdić

Marec 2016

Spet ena izmed tistih noči, ko spanec noče in noče priti. Vzamem telefon in slušalke, da bi poslušal glasbo. Slušalke? Verjetno iz uvidevnosti do osebe, ki že dolgo časa ne spi več tukaj. Iz protesta do svoje navade vstanem, prižgem luč, priključim računalnik in navijem glasbo do konca. To bi te gotovo razkačilo, pomislim. Po trenutnem občutku zmagoslavja me prevzame melanholija, ki me je oblekla v težak plašč spominov. Tako dobrih kot slabih. Plašč, ki ti sicer potisne ramena navzdol, vendar ne dovolj težak, da ne bi mogel obdržati pokončne drže. Ugasnem glasbo in luči. Ležem nazaj na posteljo. Ko gledam v strop, vedoč, da je tam, vseeno iščem zvezde na praznem temnem nebu. Spomin na poletje mi prikliče številne noči, ko sem bodisi sam bodisi v družbi ležal v travi in gledal v brezmejne višave. So tam res samo fizika, kemija, matematika, izračuni, koti …? Ni nič mističnega, skrivnostnega? Nič, prepuščenega pustolovščini? Glede na vreme sem trenutno lahko res srečen, da mi ni treba gledati v nebo in ležati na travi. Marsikdo nima te sreče. Sreča. Vsak si jo predstavlja po svoje. Je smisel življenja sreča? Za nekoga je sreča polna denarnica, za drugega družina. Kdaj sem bil najbolj srečen in izpopolnjen? Morda se vam bo zdelo čudno, ampak izraz sreča vsakemu od nas pomeni nekaj drugega. To je moja sreča, moja izpopolnjenost, moj kamen, ki je postal nekoliko lažji. Bila je sobota. Nič drugačna kot običajno. Klasično sobotno kosilo z družino. Nekaj smeha, nekaj resnih tem. Ste imeli kdaj občutek, da želite nekaj povedati? Ko želite deliti svoja čustva? Ko si vsakič rečete ‘danes bom pa povedal’, pa vas vedno znova zadrži tisti notranji glas, da se to ne spodobi, ker na ta način pokažete svojo ranljivo stran. Zaradi lastne nemoči sem postal nekoliko nejevoljen. Ob navijanju za naše smučarje skakalce sem se zleknil v naslonjač, čakajoč, da bo minilo še eno ‘Bog ne daj, da bi crknu

televizor’ sobotno popoldne. Takrat se je zraven mene usedla mama. Pričela je temo, ki me je že dolgo težila. Čeprav sem si pogovora želel, pa sem hotel pokazati svojo moč obvladovanja čustev in sem ga sprva zavrnil. Vesel sem, da je vztrajala. Tema je bila kar težka, o medčloveških odnosih, o najinem odnosu, o naši družini, o stvareh, za katere do tedaj nisem vedel. Prvič v življenju sem dojel svojo mamo kot človeka, kot žensko s svojim življenjem, željami in strahovi. Vedel sem, da je žrtvovala velik del življenja za brata in zame. Povedala mi je, kaj in kako bi bilo, če bi bilo … Razkrila mi je svojo plat, ki je do takrat nisem poznal. Bil sem osupel in srečen hkrati. Tudi sam sem storil enako. Končno človek, ki ga zares poznam in čutim. Za to izpoved sem neizmerno hvaležen. Njena izpoved me

‘Prvič v življenju sem dojel svojo mamo kot človeka, kot žensko s svojim življenjem, željami in strahovi.ʼ je spremenila. Prišla je v času, ko sem to spremembo zares potreboval. Moja sreča je moja družina. V njej so tako močnejši kot šibkejši členi. Napaka človeštva je, da o šibkejših členih razmišlja kot o nečem, kar je treba okupirati, pregnati ali še kaj hujšega. Ljudje smo tukaj z namenom, da se učimo. Močni morajo pomagati šibkejšim in jih usmeriti na pravo pot. S tem usmerjajo tudi sebe.

ustna-medicina.com

Gelanski gumi v tkivnem inženirstvu in prehrani Dr. Saša Novak Institut ‘Jožef Stefan’

ZNANSTVENI KOTIČEK

VIRI: Gellan Gum, v ‘Food Stabilisers, Thickeners and Gelling Agents’, urednik: A. Imeson, Willey-Blackwell, 2009. Material v sklopu svoje doktorske disertacije raziskuje Ana Gantar, IJS, ki je tudi avtorica slike.

Včasih človek pri prebiranju strokovne literature nevede vstopi na sosednje področje in pri tem se lahko zgodi vsaj dvoje: lahko se v hipu izgubi v nerazumljivem tujem svetu ali pa neopazno prestopi v svet, ki mu je vsaj na prvi pogled znan. Prav slednje se mi je zgodilo ob prebiranju literature o polimernem materialu, ki ga v laboratoriju na Odseku za nanostrukturne materiale na IJS uporabljamo za pripravo tridimenzionalnih nosilcev matičnih celic za obnovo tkiv. Gelanski gumi (angleško Gellan Gum) je tetrasaharid, ki ga ustvarjajo mikroorganizmi Sphingomonas elodea. Ima ravno verigo, v kateri se ponavljajo enote glukoze, ramnoze in glukuronske kisline s stranskimi acilnimi skupinami, ki jih lahko s kemičnimi postopki tudi odstranimo. Raztopljen v ogreti vodi hidrolizira, po ohlajanju pa tvori gel, ki je, odvisno od navzočih acilnih skupin in dodatka kationov, elastičen ali krhek. Za tvorbo gela so potrebne zelo majhne količine gumija, masni odstotek pod ena, pri zelo majhnih dodatkih (pod 0,1 %) pa nastane viskozna tekočina. Kaj lepšega! Ko v decilitru ogrete vode raztopimo tri grame praškastega gelanskega gumija, raztopino ohladimo, da zgelira, nastali gel pa zmrznemo do temperature minus 80 °C in nato zmrznjenega posušimo pod znižanim tlakom, da nastane zanimiva luknjičava struktura, ki se zdi privlačna tudi matičnim celicam. Če so votline v nastali posušeni

‘Gelanski gumi (angleško Gellan Gum) je tetrasaharid, ki ga ustvarjajo mikroorganizmi Sphingomonas elodea.ʼ

ustna-medicina.com

peni nekoliko večje od celic in povezane med seboj, se z malo sreče celice lepo ugnezdijo na njihove stene, in če povezava omogoča pretok tekočine s hranili, se z malo dodatne sreče celice začnejo razmnoževati v tem svojem novem začasnem domu (nosilcu). In če gre čisto vse po sreči, začnejo v biološko ustreznem okolju tvoriti novo tkivo. Nosilec nudi celicam le začasno oporo v procesu obnove tkiva, ko opravi svojo vlogo, pa se počasi razgradi in tako prepusti prostor obnovljenemu tkivu. Pri tem je pomembno, da ima material, iz katerega je nosilec (porozna struktura), čim primernejše lastnosti, med katerimi so tudi mehanska trdnost, hitrost razgrajevanja, razgradni produkti itd. Zato se v te namene preizkuša več razgradljivih polimernih materialov, med katerimi je gelanski gumi le ena v paleti možnosti, ki je postala zanimiva tudi zato, ker je material znan iz prehrambne industrije. Gelanski gumi je namreč, kot rečeno, sredstvo, ki močno poviša viskoznost tekočine. Če bi na primer v steklenico vročega mleka stresli žličko gelanskega gumija, bi ohlajeni mlečni gel lahko rezali z nožem. To sicer najbrž ne bi delovalo preveč okusno, je pa tudi vrsta prav okusnih industrijsko ustvarjenih živil, katerih konsistenco (‘gostoto’) bi bilo (oz. je) mogoče izboljšati z majhnim dodatkom gelanskega gumija ali katerega drugega gelirnega sredstva. Naraščajoče zanimanje za zdravo prehranjevanje (npr. z nizko vsebnostjo sladkorja) namreč postavlja pred izdelovalce velik izziv, kako tako hrano pripraviti okusno in privlačnega videza. Po evropski direktivi kot dodatek hrani dnevni vnos gelanskega gumija (E 418) ni omejen, saj pri normalnem vnosu ni dokazanih škodljivih učinkov, zato ima zelo široko možnost uporabe. Spodaj omenjeni članek navaja kot najpogostejšo uporabo dodatka E 418 v industrijsko pripravljenih desertnih gelih, gostih pijačah (npr. športnih gelih), sirih, jogurtih, sadnih pripravkih (‘smutijih’), azijski hrani želatinaste strukture, pekovskih izdelkih (npr. polnilih in glazurah), proteinskih ploščicah itd. V pijači služi kot sredstvo za preprečevanje posedanja, v trdnih živilih pa večinoma za povečanje gostote ali čvrstosti. Članek navaja tudi, da deluje kot odlična bariera za olje, zato je uporaben tudi kot tanka prevleka na ocvrtem krompirju (pomfrit). Prispevek na noben način ne želi navajati k pomislekom o škodljivosti dodatka gelanskega gumija v prehrani. Namen je pravzaprav le prikazati zanimiv primer uporabe neke snovi z dvojnim namenom. Če pa se je kdo ob tem prvič vprašal o sestavi industrijsko pripravljenih živil in je zato pogledal deklaracijo, pa ni gotovo tudi nič narobe.

Marec 2016

Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2016 Leto natisa: 2016 Število natisnjenih izvodov: 14.500 Brezplačni izvod

Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Delovni čas: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK

NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!

13.00 – 19.00 08.00 – 15.00 08.00 – 15.00 13.00 – 19.00 08.00 – 15.00

Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina

Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.

Kolo ima ogromen potencial – tudi pozimi Aljoša Selič dr. dent. med.

TERAPEVT SVETUJE

Zima se počasi umika toplejšim in daljšim dnevom. Vsi ljubiteljski kolesarji že nestrpno čakamo, da se temperature povzpnejo nad 15 stopinj Celzija, ko v pomladanskem soncu kolesarjenje postane užitek. Zimsko kolesarjenje v hladnem vremenu mi namreč predstavlja le obliko ohranjanja dobre kontrole nad kolesom in ga večino časa omejim na sončne suhe dni, ki sem jih letos v Ljubljani kar pogrešal. Da pa pozimi ne izgubim vse kolesarske kondicije, se poslužujem trenažerja, v katerega vpnem svoje cestno kolo in nabiram virtualne kilometre. Če zadeve še ne poznate, vam jo lahko le toplo priporočam. V trenažer vpnete svoje cestno ali gorsko kolo in z nastavitvijo upora (ali hitrosti) prilagajate intenzivnost treninga. Zadeva je zelo dobra alternativa kolesarjenju v dežju in mrazu. Na slovenskem tržišču prevladujeta dve podjetji za trenažerje: Elite in TacX. Obe ustvarjata odlične trenažerje in imata dokaj dolgo tradicijo. Je pa v zadnjih letih prišlo do revolucije pri treningu na trenažerjih, saj se je pokazala možnost povezave kolesa in trenažerja v virtualnem svetu. Tako lahko sedaj kadar koli treniramo s kolegom v sosednjem mestu, državi ali celini v virtualnem okolju, in to ne glede na vremenske razmere. Potrebujemo le pameten trenažer, ki je

zmožen uravnavati upor glede na virtualni teren, po katerem se vozimo. Lahko pa imamo nekaj pametnih senzorjev na kolesu, ki komunicirajo z računalnikom in pošiljajo podatke o moči, ki jo ustvarjamo z obračanjem pedal. Dve najbolj priljubljeni virtualni okolji sta Zwift in Bkool, ki omogočata izbiranje lokacije (trase treninga), trening s prijatelji in posebne treninge za izboljšanje vzdržljivosti oz. moči. Oba sistema ponujata prepričljivo okolje in zelo popestrita sicer monotone treninge med štirimi stenami. Potrebujete torej le pameten trenažer (ti so sicer za zdaj še razmeroma dragi) ali merilnik moči na kolesu z oddajnikom ANT +. Dokaj dobro pa se lahko vključite v oba programa tudi z merilniki kadence, hitrosti in srčnega utripa z oddajniki ANT + in enim sprejemnikom ANT + v računalniku. Večinoma treniram v Zwiftu, ki ima tudi dober sistem motivacije in tako poskrbi, da se kilometri pridno nabirajo in kondicija ostaja. Tudi v toplejših letnih časih v slabem vremenu ali pozno zvečer je zame trenažer odlična oblika rekreacije, ki je po novem še zabavna. Če zadeve še ne poznate, jo velja preizkusiti. In vsem kolesarjem oz. bodočim kolesarjem svetujem še dva kanala YouTube, kjer izveste vse potrebno o tem lepem športu: Global Cycling Network in Durianrider.

CMY

Marec 2016

ustna-medicina.com