Ustna Medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.
32
O koncesionarskih zobozdravstvenih storitvah Zakaj v Ustni Medicini nimamo koncesije?
Smejt e se po svoje !
Parodontalna bolezen - tihi ubijalec
Ne dovolite si, da bi v starosti ostali brez zob.
INTERVJU
Julij-avgust 2016
Naj bo obisk zobozdravnika prijeten dogodek
Celostna obravnava in dobro počutje pacieta sta na prvem mestu.
Zakaj nimamo koncesije?
ŽIVLJENJE JE LEPO
Koncesija je izraz, ki pomembno zaznamuje slovensko zobozdravstvo. Da bi uvodnik dobil pravi smisel, na kratko razjasnimo zgodbo o koncesiji.
Življenje je lepo, o tem ni dvoma. Treba se je le ozreti okoli sebe, pa že lahko vsakdo med nami najde veliko stvari, ki nam polepšajo vsakdan. Žal pa vse stvari, ki človeka doletijo v življenju, niso idealne. Nekatere preizkušnje nam na poti skozi življenje upočasnijo
korak,
ošibijo
srce,
preusmerijo misli in sprožijo težko obvladljive, navidezno nepremagljive procese. Nekatere nas doletijo že v mladosti. Pomagata pogovor ali strokovna pomoč. Pomaga tisto, kar je človeka postavilo na tako posebno mesto v sobivanju raznolikih živih bitij kot komunikativno osebo, ki v odnosih z drugimi ljudmi širi svoje znanje, védenje, moč, ljubezen in veselje. Pred seboj (svojimi občutki in dejanji) ne moremo nikoli ubežati, saj smo vedno v družbi z resnico, ki jo nosimo v sebi – s tem, kar smo. Pa četudi pred drugimi morda nosimo masko, se skrivamo za neštetimi izgovori in opravičili. Dokler ne bomo začeli skrbeti zase, ceniti in negovati lastnega telesa, ki nam predstavlja dom, v katerem živimo 24 ur na dan, ter postali prijazni do sebe, bomo težko živeli umirjeno, zdravo, uravnoteženo in izpopolnjujoče življenje. Odgovor
je
preprost,
njegovo
udejanjanje pa vse prej kot to. Treba se je ustaviti. Se nehati gnati za stvarmi, ki ne pomenijo nič v primerjavi z vrednostjo življenja. Treba si je vzeti čas za človeka, za bližnje, prijatelje, zase. Tako bomo lahko pomagali sebi in
Koncesija pomeni pravico do izvajanja storitev v javni mreži, ki jo v primeru zobozdravstva podeljuje država oz. občina, v kateri deluje zobozdravnik. V okviru koncesije so določena pravila ter zajamčena sredstva (beri denar) za izvajalca, v tem primeru zobozdravnika, in obveznosti oz. pravice zavarovancev, tj. pacientov. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je posrednik med pacientom in zobozdravnikom, kar v praksi pomeni, da zobozdravnik komunicira z ZZZS v imenu pacienta ter predvsem v primeru zobne protetike prek obrazcev z nekom, ki pacienta niti ne spozna in ne odloča o tem, ali se bo rehabilitacija krila z naslova zavarovanja ali ne. Torej Zavod za zdravstveno zavarovanje ne deluje kot zavarovalnica, kar je prepričanje mnogih, ampak kot razdeljevalec sredstev in kot organ odločanja, ali se ta sredstva lahko namenjajo za določeno zobozdravstveno potrebo. Pri koncesijah gre torej predvsem za odnos ZZZS (občine, države) in izvajalca zobozdravnika. Podoben sistem imajo tudi v Veliki Britaniji. Drugje, denimo v Nemčiji in ZDA, so v to zgodbo vključene zavarovalnice, ki so večinoma zasebne. V teh sistemih se neposredni odnos odvija med zavarovanci, tj. pacienti, in zavarovalnico. Torej so pravice pacienta in predpisan paket storitev odvisni od višine zavarovalne premije, ki jo je zavarovanec izbral zase v tekočem letu. Pogoj, da lahko zobozdravnik sodeluje z določeno zavarovalnico, ki mu na ta način priskrbi preprosto rečeno poslovno varnost in s tem primerno število ljudi, je, da se obveže, da bo storitve njihovim zavarovancem opravljal po nižji ceni oz. določeni ceni za posamezno storitev. Oba sistema skrivata tri pasti, ki jih tako podeljevalci koncesij kot tudi zavarovalnice ne omenjajo oz. jih med vrsticami ali v drobnem tisku lahko odkrijejo
tako pacienti kot zobozdravniki nekje na zadnji strani pogodbe. PASTI KONCESIJE Prva past se skriva v dejstvu, da so zobozdravstvene potrebe ljudi izrazito edinstvene in niti dva pacienta si nista enaka. Slehernemu pripada svoja diagnoza in potek terapije. Vsak od vas ima pravico do individualne obravnave, in če ni tako, že na začetku sklepate kompromis, ki vodi v prirejene načrte in terapevtske rešitve. Davnega leta 1980 se je prvič odločalo, katere in koliko storitev bo država odobrila zavarovancem in jih zapisala v t. i. beli knjigi. Takrat še ni bilo koncesij oz. ni bilo možnosti, da bi se zobozdravniki potegovali za to obliko javnozasebnega partnerstva. Danes se o vseh področjih zobozdravstva ve veliko več, kot se je pred 35 leti. Bela knjiga se je ukvarjala predvsem z izzivom, kako najbolj učinkovito poskrbeti za potrebe vseh prebivalcev Slovenije, ne pa posameznika. Na tej podlagi so izračunali, da državljani potrebujemo X plomb in Y prevlek ter Z koreninskih zdravljenj zob, če si lahko dovolimo malce karikiranja. V Ustni Medicini se od tega načina oddaljujemo, saj smo prepričani, da si vsak izmed vas zasluži celosten diagnostični in terapevtski pristop. Razmišljalo se je le o končnih rešitvah, torej KAJ bomo financirali. Mnogo manj oz. nič pa se niso spraševali, ZAKAJ bi določeno rešitev določen pacient potreboval in KAKO mu to rešitev omogočiti, da bo le-ta zdravju prijazna, stabilna, udobna in estetsko sprejemljiva. Povedano drugače: pacient, ki ima spodnje sprednje zobe uničene zaradi zobne gnilobe, je popolnoma drugačen primer od pacienta, ki ima spodnje sprednje zobe uničene zaradi neusklajenega ugriza oziroma parafunkcij, kot je škripanje z zobmi. Koncesijska rešitev za oba primera je šest prevlek istega tipa, narejenih
drugim ter na ta način znova ugotovili, da je življenje lepo.
dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.
Erika Maja Rajer asistentka
2
Julij-avgust 2016
Matej Pirtovšek dr. dent. med.
ustna-medicina.com
iz istega materiala. Če bi upoštevali ZAKAJ, ki predvidljivo jo bo pacient sprejel. Brez navoska zajema dejavnike tveganja za posameznega je sleherna protetična storitev, ki presega pacienta, je KAJ za prvega in drugega pacienta prevleke posameznih zob, delo na pamet. ZZZS individualna rešitev, ki je koncesija ne pokriva. ne pokriva navoska, torej zobozdravnike sili, da Ker je zobozdravnik prisiljen upoštevati (beri se odločajo o rešitvah na pamet, ki vsekakor ubogati) navodila plačnika, se upogne in niso sodobne. V najboljšem primeru lahko le naredi tisto, kar mu bo plačnik poravnal – šest približek temu, kar bi pacient lahko dobil, če bi fasetiranih prevlek oziroma šest kovinskose k ustnemu zdravju pristopilo preudarno, na keramičnih, če je pacient pripravljen doplačati podlagi dejstev, ne domnev. nekaj iz lastnega žepa. Za tretji primer vzemimo endodontsko Prva past se torej skriva v tem, da se zdravljenje zoba. Dejstvo je, da zavarovalnica država oziroma zavarovalnice ukvarjajo z plača najcenejši material na tržišču. Amalgam oskrbo populacije, ne posameznikov. Rešitve, za plombe, fasetirane (plastično-kovinske) ki jih dovoljujejo, velikokrat ne ustrezajo prevleke in podobno velja tudi za endodontsko individualnim potrebam pacienta. zdravljenje zoba. Poleg tega so časovni okviri Druga past je vsebina bele knjige oz. odločitev za določeno rešitev skopi in določeni na osnovi plačnika, kaj bo ponudil zavarovancem kot predpostavke, da se od problema do rešitve njihovo pravico. Če je imela vsebinsko ta ‘Prava zobozdravstvena knjiga smisel in namen leta 1980, danes tega oskrba ni samo tista, ne moremo trditi. Tako ki se dobro prilega v se spregleda drugo usta, ampak tista, ki bistveno vprašanje: KAKO bomo pacientu se prilega tudi v vaše omogočili ustno življenje zunaj ust.’ zdravje? KAKO bomo dosegli primerno predpripravo pacienta, tkiv in predvsem pogojev, ki se v zgoraj pride vedno po omenjenih primerih popolnoma razlikujejo. najkrajši, linearni Za dodatno ponazoritev opišimo tri poti. Endodontsko primere, ki pojasnjujejo omenjeni zaplet. zdravljenje zoba, Klasičen problem, o katerem tarnajo kolegi ki velja za eno koncesionarji, je, da diagnosticirajo pri najtežjih v zobozdravstvu, skoraj nikoli ne pacientu, ki je kandidat za zobno protetiko, poteka po linearni poti. Poleg tega se danes za zmerno do napredovalo parodontalno zdravljenje zoba uporabljajo materiali, oprema bolezen. Po pravilih ZZZS in pogosto stroke je in metode, za katere dvomimo, da na ZZZS sploh treba takšnega pacienta napotiti k specialistu vedo, da obstajajo, kaj šele, da bi jih upoštevali parodontologu, na uslugo katerega se čaka pri določanju vrednosti zdravljenja korenin. po več mesecev. Zobozdravnik sam tega Terapevti in ostalo osebje klinike Ustna zdravljenja ne izvede, ker ga koncesija ne Medicina prisegamo na najboljšo možno oskrbo, pokriva. Pacient se tako bodisi znajde v na katero ne bodo vplivali zunanji dejavniki, in vakuumu ali dobi tiste prevleke in mostičke, ravno zaradi tega smo samoplačniška klinika. čeprav obzobna tkiva niso pozdravljena. Usmerjati nas morajo potrebe in prave pravice Parodontalne terapije, sploh tiste, ki je pacienta ter lastna vest. Sodobno zobozdravstvo izvedena po sodobnih načelih, na žalost ni v se razvija s svetlobno hitrostjo, in če mu želimo košarici storitev, ki jih ZZZS odobri (beri plača). slediti, se moramo nenehno izobraževati, Drug primer je ravno tako alarmanten. Večina izpopolnjevati, spreminjati in vlagati v vse protetične oskrbe se ne more in ne sme izvajati omenjene ideale. To je nemogoče, če imamo nad brez dobre diagnostike in načrtovanja. Zato je sabo nekoga, ki nam zapoveduje, kaj lahko in treba poleg drugih diagnostičnih postopkov česa ne. Želimo igrati nogomet, vendar ne samo bodoče anatomske, funkcionalne in estetske z levo nogo, v megli in s prazno žogo. značilnosti nasmeha načrtovati vnaprej. To Druga past se torej skriva v tem, da koncesija naredimo s t. i. navoskom. Samo na ta način ne dovoli, da pot od problema do rešitve lahko predvidimo in pozneje v ustih ugotovimo, prilagodimo potrebam in značilnostim pacienta. kako se bo končna protetika ‘obnašala’ oz. kako Tretja past se skriva v predvidenem
ustna-medicina.com
proračunu, ki ga država namenja zavarovancem. Letno nameni za zobozdravstvene potrebe Slovencev in Slovenk 80 milijonov evrov. Preprosta matematika pove, da je to približno 40 evrov na zavarovanca LETNO. Za ta denar je nemogoče pacientu ponuditi kaj več od hitrega zobozdravstvenega pregleda. Koncesionarju je pravi izziv narediti letni program storitev, pokriti vse materialne in obratovalne stroške, odplačati kredit ali dva in ob tem še ponuditi pacientom kvalitetne storitve. Ob koncu dneva jih večina pogreša sredstva, ki bi jih namenili vlaganju v nove tehnologije, v podiplomsko izobraževanje in obnovo tega, kar že imajo. ZZZS namreč v izračun letnih sredstev, ki jih dobi na tekoči račun vsak koncesionar, teh potreb ni vključil. Zavedati se morate,
da koncesionarje zares spoštujemo, saj so dnevno razklani med smerjo, v katero želijo iti, in smerjo, v katero morajo iti. Vedite, da veliko koncesionarjev naredi tiste storitve, ki jih zavarovanje ne pokriva, vendar zastonj. Tretja past se torej skriva v dejstvu, da ZZZS nameni borih 40 evrov letno na pacienta. Zaradi zgoraj omenjenih dejstev smo se na kliniki Ustna Medicina odločili, da bodo naše usluge vrhunske in jutri boljše, kot so bile včeraj. Res je, da storitve niso poceni in da sodobne zobozdravstvene storitve zahtevajo določen finančni vložek, vendar smo hkrati tudi prepričani, da je cena neukrepanja veliko višja od cene pravočasnega ukrepanja. S pravilnim vodenjem predane ekipe si vsak izmed vas zagotovo lahko privošči zelo dobro zobozdravstveno oskrbo, če že ne najboljše, ker vam finančna realnost tega ne bi dopuščala. Vedite, prava zobozdravstvena oskrba ni samo tista, ki se dobro prilega v usta, ampak tista, ki se prilega tudi v vaše življenje zunaj ust. Na tej poti vas ne bomo zapustili.
Julij-avgust 2016
3
Parodontalna bolezen – tihi ubijalec Aljoša Selič dr. dent. med.
STROKOVNO
O parodontalni bolezni veliko govorimo, vendar se še vedno premalo zavedamo razsežnosti tega bolezenskega stanja. Za kaj gre in zakaj jo zlovešče imenujemo tudi tihi ubijalec?
V zadnjem času vse pogosteje poslušamo o vplivu parodontalne bolezni na bolezni celotnega organizma, ki danes pestijo veliko ljudi. Povezava izhaja iz dejstva, da zobje izraščajo iz čeljustne kosti, kar pomeni, da so s koreninami vsajeni v zgornjo in spodnjo čeljust. Izguba zob je tako v primerjavi s tem, kaj ta izrazito kronična okužba pomeni za zdravje celotnega telesa, še najmanj, kar se nam lahko zgodi. Če ponazorimo: človek z zmerno parodontalno boleznijo ima okuženo in vneto gnojno rano v velikosti površine obeh dlani, ki je že načela kost. Samo pomislite, kako bi se odzvali ob podobni rani na rokah! V ustih je ta nevarna okužena rana skrita, povzroča le slab zadah in krvavitev pri ščetkanju. Med potekom te izrazito kronične okužbe v krvni obtok prehajajo izredno agresivne bakterije in snovi, ki so posledica reakcije imunskega sistema. Parodontalna bolezen tako vpliva na telesno zdravje na več načinov: V netje se lahko širi iz obzobnih tkiv neposredno v okolico in globlja tkiva, predvsem v kost. ● P rehod mikroorganizmov in njihovih produktov v krvni obtok povzroči vnetje v oddaljenih organih (srce, možgani, jetra, pljuča ...). ● Š kodljive snovi, ki nastajajo na vnetih področjih v ustih, ravno tako lahko preidejo v krvni obtok in prizadenejo oddaljena tkiva (ateroskleroza), lahko pa tudi spremenijo sluznico dihalnih poti ali ‘Kost je ključna za prebavil in tam ustvarijo pogoje za začetek vnetja stabilnost zoba. v oddaljenem organu V primeru vnetja (pljučnica). ●
kost gnije in zobje izgubljajo oporo.’
Raziskave kažejo močan vpliv parodontalne bolezni na pojav srčne in možganske kapi, Aljoša Selič pljučnice, povečanje vnetnih dr. dent. med. proteinov, ki jih tvorijo jetra (CRP), zaplete pri sladkorni bolezni, presenetljivo pa tudi na prezgodnji porod oziroma nizko porodno težo novorojenčka. In to verjetno sploh še ni vse.
4
Julij-avgust 2016
KAKO SE RAZVIJE PARODONTALNA BOLEZEN? Okrog vsakega zoba v ustih je obzobni žep, ki v globino meri od enega do treh milimetrov ter poteka okrog in okrog zoba, tudi v medzobnem prostoru. V žepu in na zobeh je več kot 600 različnih vrst bakterij. Poglejmo, kaj se dogaja z zdravo in čisto zobno površino, če opustimo redno ustno higieno. Čez dan se na površino zoba odlagajo in vežejo sestavine sline, hrane, pijače ipd., ki tvorijo mehke zobne obloge. Zanje je značilno, da se nabirajo na zobnem vratu, tako na prostih površinah kot tudi v medzobnih prostorih (prva slika). Zobni vrat je mesto, kjer dobijo bakterije iz zobnih žepkov potrebna hranila. Zaradi tega se namnožijo in v prvi fazi povzročajo vnetje dlesni, ki pozneje brez izjem napreduje v parodontalno bolezen. Če mehkih oblog ne odstranimo vsaj enkrat dnevno, imajo bakterije v obzobnem žepku nenehen dotok hranil, zaščitno okolje žepka pa jim nudi idealne razmere za nemoteno razmnoževanje. Ker je slina ionska raztopina, neočiščene mehke zobne obloge sčasoma ‘otrdijo’ in nastane zobni kamen. Ta zaradi porozne strukture spet deluje kot zatočišče za ostanke hrane in bakterije, ki se zaradi tega nemoteno razmnožujejo tudi izven obzobnega žepka. Vnetje dlesni se pojavi že po 48 urah nehigiene. Posledica vnetih dlesni je krvavitev. Pri čiščenju nam dlesni krvavijo, lahko so tudi boleče, zaradi povečanega števila bakterij pa kažejo značilne vnetne znake, kot so rdečina, oteklina, bolečina ipd. Zdrava dlesen je rožnate, nikoli pa rdeče-vijolične barve, in pri čiščenju ne krvavi. Če pozabimo na ustno higieno in zobne obloge, ki tako dlje ostajajo na zobnih površinah, se vnetje iz dlesni razširi tudi na kost, v katero je ‘vsajen’ naš zob. Sčasoma se obzobni žep zaradi izgube kosti poglobi na štiri in več milimetrov. Takrat lahko začnemo govoriti o različnih fazah parodontalne bolezni (druga slika). Kost je ključna za stabilnost zoba. V primeru vnetja kost gnije in zobje izgubljajo oporo. To se ne zgodi čez noč, ampak gre za kroničen proces, ki se odvija deset in več let. Zobje sčasoma postanejo majavi, pojavijo se lahko hude bolečine in otekline, ki so posledica parodontalnega ognojka ali abscesa, na koncu pa zaradi izginotja kosti pride do izgube pogosto popolnoma zdravih zob. Na srečo danes veliko bolje poznamo parodontalno bolezen, kot smo jo nekoč. Zadnja znanstvena dognanja nam pomagajo razumeti, kako bolezen poteka, kaj jo povzroča, predvsem pa, kako ustaviti njen potek. Hkrati vse bolj natančno spoznavamo tudi njeno povezavo z zdravjem celotnega organizma.
ustna-medicina.com
BUM, BUM, BUM! Jernej Dermota
Stopnje razvoja parodontalne bolezni.
NAJBOLJ OGROŽENE SKUPINE LJUDI Posamezniki z boleznimi srca in ožilja, ljudje, ki živijo v hudem stresu, kadilci, starejši od petdeset let, oboleli za artritisom, ljudje s čezmerno telesno težo ter nosečnice in sladkorni bolniki so še posebno občutljivi za negativne vplive parodontalne bolezni na telo. V rizičnih skupinah ta kronična okužba z agresivnimi bakterijami navadno poteka v hujših oblikah. Raziskave kažejo, da zmerna do napredovala parodontalna bolezen lahko pomeni dva- do trikrat večjo verjetnost za srčno ali možgansko kap, sedemkrat večjo verjetnost za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka, sladkorni bolniki pa imajo kar petnajstkrat večjo verjetnost, da bodo ostali brez zob. S PRAVO DIAGNOSTIKO DO PRAVILNE DIAGNOZE Čeprav imajo parodontalno bolezen štirje od petih Slovenk in Slovencev, lahko preprečimo njen nastanek in razvoj. Glavni problem parodontalne bolezni je, da poteka skrito in počasi, zato je pomembno, da iščemo znake obolenja in ne čakamo na simptome, ki običajno nastopijo pozno, ko je narejene že veliko škode. Z natančnim kliničnim pregledom, ki ga danes moderne ordinacije izvajajo z računalniško vodeno sondo (ustni EKG), lahko natančno določimo navzočnost in stopnjo obolenja. Vsak posameznik, zlasti pa tisti iz zgoraj naštetih rizičnih skupin, mora imeti opravljene meritve globin obzobnih žepov. Za ta namen je najbolj primerna računalniško vodena diagnostika, brez katere ni prave diagnoze parodontalne bolezni. Rentgen je spremljevalni diagnostični podatek in je le v oporo. Na podlagi pridobljene diagnoze se pripravi načrt zdravljenja, po koncu se opravijo kontrolne meritve. Rizičnim skupinam za vzdrževanje zdravega stanja ust svetujemo redne trimesečne kontrolne preglede pri zobozdravniku in ustnem higieniku. Šele ko zaznamo stabilen trend, obdobje kontrolnih pregledov podaljšamo na šest mesecev. Kontrolne meritve je treba opravljati enkrat letno za osebe, starejše od petdeset let, in enkrat na vsakih pet let za mlajše od petdeset let. Ključno je torej, da bolezenske spremembe v ustih odkrijemo čim prej, zato nikar ne odlašajte s pregledom obzobnih tkiv.
ustna-medicina.com
Spet ta zvonec, ki me preganja iz naravnega habitata. Postelje namreč. Sam pri sebi zamomljam, kako nehumano je to. In to ob 4.50! Lahko verjamete, da nisem bil ravno prešerno razpoložen. In spet se zadržujem okrog enega in istega vprašanja: Kaj naj danes oblečem? Prebrskam vse omare in predale. Nič, nič, nič. Kaj pa je tole? Nekaj modrega. O, poglej! Hlače, za katere sploh nisem vedel, da jih imam! In so se vremena Kranjcem zjasnila! Pravzaprav imam nove hlače! Uspem se prebiti skozi vsa jutranja opravila, usedem se v avtomobil, in še preden prižgem radio, poskušam uganiti, katera pesem se bo vrtela. Ura je 5.20 in sedaj bi morala biti … Ni bila prava. Je bila pa zato naslednja. Ugotovil sem, da nenehno vrtijo 30 istih pesmi. Da bo zadeva še bolj nadležna, imajo v sobotnem programu lestvico 30 najboljših. Pa saj se šalijo, ne?! Očitno mislijo še kako resno. Preslišim vse že tisočkrat slišane komade, ko so na vrsti jutranja poročila. Prva zadeva je bila seveda novica o brexitu. Me prav zanima, kaj so Britanci tokrat pogruntali. “Tresla se gora, rodila se je miš.” Dajmo, zganjajmo še malo drame, da si pridobimo še kakšno ugodnost. Gotovo so zmagali privrženci obstanka v EU. Ko sem slišal, da ni tako, sem iskal spodnjo čeljust pri pedalu za plin. Moj prvi odziv je bil, da bi bilo britanskim volivcem pred oddajo glasov treba izmeriti IQ. Sploh ni slaba ideja. Mogoče bi bilo to treba umestiti v evropsko zakonodajo. Združene države Amerike in Velika Britanija kar tekmujeta, katera bo svoje državljane potisnila globlje pod vodo. Prva daje na predsedniških
Julij-avgust 2016
volitvah kot eno izmed možnosti na razpolago Donalda Trumpa, v drugi pa prebivalci odločajo, ali naj ostanejo v EU ali ne. Sicer tudi Hilary Clinton po mojem mnenju ne obeta prav dosti. Njen nastop ne daje prav veliko upanja za ‘navadnega’ človeka. Stik z resničnostjo se je izgubil nekje vmes. Zveni znano? Zagotovo! Očitno me je brexit tako zmedel, da sem pozabil, kje sem pustil avtomobilske ključe. Preiščem vse predalnike v avtomobilu, obrnem vsako mapo, kos oblačila in se vprašam, če morda živim v tem avtu. Manjkata samo še zobna krtačka in nitka. Da o tem, kaj sem našel, sploh ne govorim. Še preden odpeljem avto v pralnico, ga moram v soboto sam oprati. “Res te je lahko sram, Jernej!” Če bi bilo kdaj kaj živega v tem avtu, bi že zdavnaj umrlo. Glede na to, da gremo v nedeljo na morje in jaz vozim, se moram zadeve lotiti resno. No, vrnimo se h ključem. »Ja, pa kje so?! Pa saj ne more biti res!« Kar naenkrat jih zagledam v reži za ključe. Se pravi tam, kjer morajo biti, da avto deluje. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste iskali mobilni telefon, medtem ko ste govorili po njem? Meni ne samo enkrat. Takrat si zapojem komad ‘Bil je tako prikupno zmeden’ od Irene Kohont, se nasmejim samemu sebi in grem naprej. Mobilni telefon in avtomobilski ključi so moja šibka točka. V mislih se prebijem skozi naloge današnjega dne. Med drugim bo tudi pošiljanje popravkov magistrske naloge. Za to potrebujem dodatnih pet minut, da pritisnem gumb ‘pošlji’. Upam, da tokrat zadnjič. Povem vam, da bi šel raje na opravljanje petih dodatnih izpitov kot tole. Ampak k sreči sva oba z mentorico potrpežljiva človeka. Saj bo. Po praznikih. Samo katerih?!
5
Energija danes in v prihodnosti Dr. Saša Novak Institut ‘Jožef Stefan’
ZNANSTVENI KOTIČEK
VIRI: kazalci.arso.gov.si/ ?data=indicator&ind_id=351 www.eea.europa.eu/ data-and-maps/indicators/ overview-of-the-electricityproduction/assessment
V vročih poletnih dneh, ko je klimatsko hlajenje bivalnih prostorov skoraj nepogrešljivo, se pogovor pogosto vrti okrog porabe električne energije in virih zanjo. Malo brskanja po podatkih Agencije RS za okolje pokaže, da poraba v gospodinjstvih kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav narašča. Narašča namreč delež gospodinjstev, opremljenih z dobrinami, ki za delovanje potrebujejo elektriko, to so npr. klimatska naprava, pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, video- in avdiopredvajalnik, osebni računalnik (1). Na območju EU-27 narašča poraba električne energije za 1,4 % na leto, zunaj njega pa še hitreje, s 3,1 % na leto (2). Pa ugibajmo še malo o projekcijah za prihodnost. Imamo kakšen argument za predpostavko, da se bo raba električne energije začela postopoma zmanjševati? Morda, če bi poletja postala nekoliko hladnejša in zime milejše, če bi se zmanjševalo število električnih naprav, pametne hiše, mesta in tovarne pa bi za delovanje potrebovale bistveno manj elektrike. Vendar gre svet v skladu z našimi potrebami in željami v drugo smer. Rešitev za pokrivanje naraščajočih potreb v prihodnosti se torej kaže v povečani proizvodnji električne energije. Na splošno prevladuje proizvodnja iz fosilnih goriv in jedrskih elektrarn (l. 2010: 51 % in 27,4 %), vendar oboje večini ni preveč všeč. Kako torej do energije v prihodnosti? Fosilna goriva so velik vir ogljikovega dioksida, jedrske elektrarne so padle v nemilost ob nesrečah v Černobilu in Fukušimi, vetrnice menda škodujejo pticam, sončne elektrarne so
V DEVETO VAS V zadnjih treh letih, odkar deluje klinika Ustna
dom, kamor sem se v sili zatekla po pomoč, sem po
Sprejemna soba, v katero me je usmeril g. Jernej, me ni
trikratnem obisku zaradi načina in pristopa v odnosu med
po ničemer spominjala na običajno čakalnico v splošnem
pacientom in zobarjem (ne zobozdravnik!) zapustila.
zobozdravstvu. Nasprotno. Tu sem lahko pred vstopom
Medicina, smo se srečali z mnogimi pacienti, ki so
Nezadovoljna s takšnim načinom pristopa sem se takoj
v ordinacijo v sproščenem vzdušju spila kavo, čaj ali
iskali zobozdravstveno oskrbo. Skozi vrata naše klinike
podala v iskanje človeškega in prijaznega zobozdravnika s
vodo ter prebrala kakšno znanstveno revijo ali knjigo s
je stopilo že več kot 3000 ljudi. Vsak s svojo zgodbo,
kančkom posluha za moje težave in želje. Zobozdravnika,
pametno vsebino.
težavo ali zgolj s preventivno skrbjo za dobro počutje.
pri katerem ne bom le številka v dolgi vrsti čakajočih in
Ob pristnem nasmehu dr. Sebastjana Perka in
na koncu še nezadovoljna. In glej, srečno naključje je
njegovem povabilu na 15-minutni pogovor sem v hipu
naneslo, da sem v knjižnici Otona Župančiča, kjer sem
pozabila na običajno tremo in strah pred novim. Prijazno,
reden gost, zasledila novo, prvo številko novičnika Od ust
s človeško toplino me je seznanil z informacijami o
Sem mlajša upokojenka, ena izmed tistih, ki se ne
do ust Ustne medicine. Sprva sem bila malce skeptična,
splošnem zdravju, o težavah in strahovih ter zavzeto
morejo pohvaliti z dobrim zobovjem. Verjetno sem to
misleč: “V poplavi mnogih reklam spet ena nova.” Toda
prisluhnil moji želji in težavi. Začutila sem, da mu lahko
podedovala po starših, kdo ve. Redno pa sem obiskovala
ob temeljitem prebiranju zanimive vsebine mi je notranji
povsem zaupam, da mi resnično želi pomagati, zato sem
zobozdravnika (večkrat tudi s strahom in bolečinami),
glas rekel: “Pozanimaj se!” Naslednji dan sem poklicala
takoj sprejela njegovo ponudbo v celoti.
vedoč, kako pomemben je vsak zob in da njihovo redno
recepcijo in oglasil se je nadvse vljuden ter prijazen glas
vzdrževanje še kako vpliva na splošno zdravje.
g. Jerneja, ki me je povabil na obisk.
Olga Štrukelj
6
premalo učinkovite, biomase je premalo in spet ustvarja CO2, fuzijskih elektrarn še zlepa ne bo, če bodo sploh uspešne. Tudi to je značilnost današnjega sveta: nasprotujemo vsemu in dvomimo o vsem. Pretehtani argumenti pripeljejo do zaključka, da bi bila v prihodnosti najprimernejša uravnotežena kombinacija vseh današnjih zvrsti elektrarn, pri tem pa bi za zagotovitev zadostnih količin električne energije pomembno vlogo lahko igrale fuzijske elektrarne. Fuzija, tj. jedrsko zlivanje lahkih elementov (npr. vodika in njegovih izotopov), je zanimiva ne le zaradi zagotovila, da bo proizvodnja električne energije v fuzijskih elektrarnah varna, okolju prijazna in izdatna, temveč tudi zaradi nekaterih nepredstavljivih tehničnih podatkov. Delujoča fuzijska elektrarna bo potrebovala izredno malo goriva: elektrarna z električno močjo 1000 MW bo letno porabila 100 kg devterija in 3 tone litija. Za primerjavo: TEŠ 6 porabi letno 3.500.000 ton lignita, JEK pa 20 ton obogatenega goriva. Najvišja temperatura v obročasti komori s plazmo (tokamak) bo 100 milijonov stopinj, najnižja v hladilnem sistemu pa minus 200 °C. Plazmo, ki je sestavljena iz nabitih delcev, bodo omejevali in zadrževali močni magneti, desettisočkrat močnejši od zemeljskega magnetnega polja. Zagotoviti je treba materiale, ki dobro prenesejo skrajne razmere v komori, po razgradnji pa minimalno obremenjujejo okolje, obvladovati je treba plazmo, ki gori le, če je zadoščeno prav vsem zahtevanim pogojem, v nasprotnem primeru se proces ustavi. To sicer zagotavlja varnost, otežuje pa zagon in delovanje elektrarne.
Doktorju Perku in ostalemu osebju iskrena hvala za dobro estetsko opravljeno delo in za vse prijetne urice, ki
V letu 2013 sem po odhodu osebnega zobozdravnika v
Z vstopom v njihov lepi in estetsko urejeni ambient,
sem jih preživela v šestih mesecih, ki so minili brez strahu
pokoj ostala brez njega. Bil pa je že čas za ukrepanje glede
prostor, poln pozitivne energije, ki jo je bilo čutiti tudi
in bolečin, v krogu vedno nasmejanega ter zaupanja
dotrajanega mostička in nestabilne proteze. Zdravstveni
pri osebju, se mi je v hipu prikradel nasmeh na usta.
vrednega osebja.
Julij-avgust 2016
ustna-medicina.com
Podobno kot v primeru premoga in lesa, ki ju je treba prižgati, nato pa zgorevanje poteka samodejno, velja tudi pri fuziji, le da je tu potrebna mnogo višja temperatura in da pri tem nastaja bistveno več energije. V središču Sonca poteka fuzija pri temperaturi 15 milijonov stopinj Celzija. Zaradi Sončeve velike mase zadržuje visokoenergijske delce v njegovem središču gravitacija, zaradi manjše gostote energijskih delcev v napravah na Zemlji pa je potrebna desetkrat višja temperatura kot na Soncu. Z današnjo tehnologijo so takšne temperature dosegljive, seveda pa je treba ‘gorečo’ plazmo prostorsko omejiti, kar omogoča močno magnetno polje s prilagojeno konfiguracijo. Izdelava fuzijske elektrarne je torej velik tehnološki izziv, ki so ga pred desetletji dojemali kot znanstveno fantastiko. Danes po svetu deluje nekaj deset različnih poskusnih fuzijskih naprav, na jugu Francije pa trenutno gradijo doslej največjo in najzmogljivejšo napravo – ITER, ki bo prva ustvarila več energije, kot je bo za delovanje porabila. V projektu se je združilo pol sveta (Evropa, Japonska, ZDA, Rusija, Kitajska, Indija in Koreja), plazma pa naj bi predvidoma prvič zagorela leta 2025. Naslednji korak bo postavitev prave demonstracijske elektrarne DEMO. Poletna vročina bo še nekaj časa razgrevala glave, zato je morda bolje poiskati senco in o električni energiji za jutri in pojutrišnjem razmišljati razumno in na osnovi podatkov.
Majda Trtnik
Amalgamske plombe Blaž Tesovnik dr. dent. med.
v ustih krči in razteza. Večja je plomba, večje je spreminjanje njene dimenzije. Če pa se plomba ‘premika’, je jasno, da ne tesni in zapira zoba na način, ki bi bakterijam onemogočil vdor v notranjost zoba in preprečil okužbo.
MIT ALI RESNICA?
Amalgamske plombe držijo dlje kot bele … “Doktor, veste, nič me ne boli, pa že 25 let jih imam,” je najpogostejši stavek, ko želi pacient pohvaliti ‘stabilno’ in ‘zdravo’ stanje svojega zobovja. Drži, da amalgamske plombe zdržijo dolgo v primerjavi s sodobnimi belimi kompozitnimi zalivkami, saj so novejši materiali izjemno občutljivi za rokovanje, tehnike izdelave pa so se v zadnjih letih zelo izpopolnile in jih zobozdravniki v preteklosti še niso obvladali. Strokovno ustrezno narejena bela plomba mora ščititi zob vsaj tako dolgo, kot je slišati med ljudmi za amalgamsko. Amalgamske plombe so močne … Material oz. zlitina, iz katere so narejene amalgamske plombe, je izredno močan, močnejši od strukture zoba. Zato amalgamska plomba zdrži na mestu dolgo časa po tem, ko se je pod njo že začel proces ponovnega kariesa. Celo tako močna je, da razpoči zob. Kovina se namreč med nihanjem temperature
Zastrupljajo naše telo Velik delež sestave amalgamskih plomb predstavlja živo srebro, ki se sprošča med izdelavo in strjevanjem. Merljiva konce ntracija živosrebrnih hlapov se sprošča tudi med njihovim odstranjevanjem, zato je treba poskrbeti za ustrezno zaščito. Zastrupljajo okolje in naravo Ta trditev je zagotovo držala v preteklosti, danes pa je sanitarna regulativa takšna, da ima vsak zobozdravniški stol vgrajen amalgamski separator. To je poseben centrifugalni filter, ki preprečuje iztok živega srebra od opilkov plomb v okolje. Zaradi njih teče električni tok v ustni votlini Amalgam je zlitina več kovin, katerih sestava v odstotkih se razlikuje med izdelovalci, prav tako po letih izdelave. Zaradi različne sestave se v ustih ustvari potencial (napetost), slina pa je medij (elektrolit), ki omogoča prevajanje električnega toka.
ter nadzornik naših zob. In to, dr. Pirtovšek, ste zame
Pri najhujših posegih mu ni zmanjkalo smisla za humor, ki
postali vi – moj osebni zdravnik in prijatelj.
je v takšnih trenutkih za pacienta bolj zdravilen kot karkoli
Spoštovani dr. Pirtovšek!
drugega. Zraven je bila vedno Ivana, ki je skrbela, da je vse
Iskrena hvala vam in vaši asistentki Ivani za kakovostno
potekalo, tako kot mora. Njen mir in blagi nasmeh mi je
opravljeno storitev in osebni trud, ki sta ga vložila, da
Dr. Dejan Jelovac
lahko zdaj dan začnem in končam z nasmehom.
V otroštvu nisem imel sreče z zobozdravniki. Dogajalo se
Bil sem navdušen, ko mi je povedal, da bo z dr. Perkom
Zelo cenim vaš spoštljivi odnos in pristop do
je, da sem zbežal s stola. To sem počel tudi pozneje, ko
odprl Ustno Medicino. Od prvega dneva jo spremljam. V
strank. In kar je zelo pomembno – vaše delo poteka
sem bil že poročen. Socialistično zdravstvo ni premoglo
tem vidim vzorčni primer dobre prakse. Tu je združena
brez naglice, tako da človek dobi prijeten občutek, ki
kakovosti in pristnega človeškega odnosa razen častnih
prava ideja o vrhunski medicini s pravimi kadri in sodobno
mu pravimo ZAUPANJE. Žal se prepozno zavémo, kako
izjem. Ko sem končno našel pravega, ki smo ga klicali
opremo na pravem mestu, ob pravem času. Vse to
pomembno vlogo imajo za nas lepi in zdravi zobje,
Lala, je prehitro odšel v pokoj. Tako se je spet začelo
držijo skupaj Matejeva neizčrpna energija, optimizem in
ne samo kadar opravljajo nalogo prehranjevanja,
obdobje mojih muk, ki je trajalo kar nekaj let, dokler
poslovna morala. Brez slednje, ki je danes v družbi na psu,
ampak tudi pri estetskem videzu, saj prinesejo večjo
mi ni prijateljica Andreja priporočila svojega sošolca
ta poslovni model ne bi bil mogoč. Matejev čut dolžnosti do
samozavest. O tem se lahko prepriča vsak, ki obišče vaš
Mateja, ki dela v zasebni ordinaciji.
lastnega poklica ga je vodil k nenehnemu izpopolnjevanju in
zobozdravstveni center in se prepusti vašim rokam.
vedno povedal, da se bo vse dobro izteklo.
Od prvega stika z Matejem, ki je tedaj šele začenjal
iskanju sodobnih trendov na polju ustne medicine. To čutimo
Res lahko z velikimi črkami zapišete, da so vodila
poklicno pot, me ni bilo več strah zobozdravniškega stola.
vsi, ki pridemo k njemu. In prihajamo od povsod, iz vse
pri vašem delu: STROKOVNOST, ODGOVORNOST in
Preprosto zaupam njegovi strokovnosti in predanosti
Slovenije, pa tudi iz Velike Britanije, Srbije …
PRIJAZNOST. Časi pa se tudi spreminjajo in sodobni
delu. Z menoj je imel kar nekaj let resnega dela. Rešil je
zobozdravnik postaja vse bolj osebni zdravnik – prijatelj
vsak problem, in to z lahkoto, značilno za prave mojstre.
ustna-medicina.com
Ponosen sem, da je tudi Jernej, moj nekdanji študent, član te zmagovalne ekipe.
Julij-avgust 2016
7
Brez dobre diagnostike ni prave diagnoze Simon Bele dr. dent. med.
STROKOVNO
Izvid merjenja obzobnih žepov z računalniško vodeno diagnostiko.
Pogoj za uspešno zaključeno obravnavo takšnega ali drugačnega bolezenskega stanja je v prvem koraku zagotovo postavitev prave diagnoze. Postopek oziroma pot do prave diagnoze je, kot lahko razberemo že iz besede, diagnostika. Žal je diagnostika velikokrat tisti del mozaika do uspešno zaključene terapije, ki je nekako potisnjen na stranski tir, pomanjkljiv in se mu ne pripisuje dovolj velikega pomena. Pot do prave diagnoze namreč ne more biti kratka, zanjo si moramo vzeti čas in biti pri tem zelo natančni.
‘Laboratorijski bakterijski testi so tisti, ki nam natančno povedo, katere bakterije imamo v ustih in obzobnih žepih, koliko jih je in kako nevarne so. DNA-humani test pa nam pove, ali smo genetsko nagnjeni k parodontalni bolezni.’
Kako poteka diagnostični pregled? Diagnostika se prične že ob prvem obisku pacienta, ko se začne graditi odnos med njim in terapevtom. Pogosto želijo pacienti od nas že ob prvem obisku izvedeti vse o svojih težavah z zobmi, kaj se da narediti in kakšen bo strošek. Pa vendar to ne gre tako preprosto in hitro. Ustna votlina je kompleksen organ, ki je še kako povezan s zdravjem celotnega organizma. Zato skozi pogovor spoznamo vaše splošno zdravje in na podlagi izpolnjenega vprašalnika pridemo do glavne težave, kar predstavlja izhodišče za nadaljnje diagnostične postopke. Klinični pregled služi za oceno stanja v ustni votlini, ki vključuje opis mehkih in trdih zobnih tkiv. Seveda se ne omejimo samo na dlesni, zanima nas tudi stanje ustne sluznice, lic, jezika, ustnega dna itd. Zabeležimo prisotnost in odsotnost zob, plomb, zobne gnilobe, protetičnih nadomestkov ipd. Ocenimo tudi stopnjo ustne higiene, kar je izrednega pomena. Rentgensko slikanje. Naredimo dvodimenzionalni panoramski digitalni rentgenski posnetek celotnih ust – ortopan in občasno za natančnejšo področno omejeno diagnozo še manjše t. i. lokalne rentgenske posnetke. V sedanjem času se pogosto poslužujemo tudi tridimenzionalnega posnetka – CBCT, ki nam z izredno natančnostjo pokaže anatomske posebnosti, stanje
Kaj ima ortodontsko zdravljenje opraviti s poletno vročino? Dejan Pirtovšek specialist ortodontije
ORTODONTIJA
Vsekakor lahko povlečemo nekaj vzporednic. Prvič, ko pomislimo na poletje, se nam v mislih takoj prikažejo peščene plaže, kopalke, poležavanje ali nam ljube športne aktivnosti. Skratka, vsak najde nekaj, kar najraje počne v poletnem času. In pri tem najlaže pozabimo, da imamo nameščen ortodontski aparat, se sprostimo v poletnih radostih ter si privoščimo vse, o čemer smo sanjarili med letom. Druga vzporednica je, da uporabljamo
8
visokotehnološke materiale, ki so se razvili za področje vesoljskih izletov in postojank, zato delujejo različno glede na temperaturne spremembe. Dobro, zvezdice ali nosilci (breketi) se ne spreminjajo ob vročem in hladnem, vsaj ne v meri, ki bi bila ključna za ortodontsko zdravljenje. Kar pa se spreminja, so mehanske lastnosti žičnih lokov, ki povezujejo nosilce med seboj. V začetnih fazah zdravljenja uporabljamo tako imenovane superelastične žične loke, ki so okrogli in tanjši. Njihove dimenzije označujemo s številkami (npr. 012, 014, 016), kar pomeni, da je žični lok okrogel premera 0.012 inča. S pomočjo Googla je to zelo enostavno spremeniti v nam znane milimetre, vendar si je tiste številke
Julij-avgust 2016
tako težko zapomniti, da smo se navadili na oznake v inčih, ki jih nato izmenjujemo s kolegi ortodonti. Ti superelastični loki imajo spomin. To pomeni, da loku, ko ga zvijemo, spremenimo obliko, ko pa ga spustimo, se znova vrne nazaj v prvotno obliko. Kot bi si material zapomnil, v kaj se mora povrniti. Če npr. zvijemo navadno bakreno žico, bo ta ostala zvita. Ko se lok vrača v prvotni položaj, se hkrati sprošča šibka sila približno optimalne stalne vrednosti od 50 do 150 gramov, kar je idelano za premike zob. Jeklene žice sproščajo enako silo, kot smo jo uvedli, medtem ko nikelj-titanove žice zaradi spremenjene kristalne strukture sproščajo bistveno šibkejšo silo. Šele ob res
ustna-medicina.com
obzobne kosti, morebitne granulome in z njimi povezano obolenje obzobnih tkiv, vnetje sinusov ... Z vsemi omenjenimi postopki odkrijemo tisto, kar je našim očem skrito – torej zobno gnilobo v medzobnih prostorih, zobno gnilobo pod plombami, pod prevlekami, zao stale korenine, neizrasle zobe itd. Računalniške meritve obzobnih žepov. Gre za nepogrešljiv diagnostični postopek, ki nam pokaže jasno sliko stanja obzobnih tkiv (dlesni in kosti) oziroma navzočnost in stopnjo parodontalne bolezni. Z računalniško sondo na šestih mestih okoli vsakega zoba izmerimo izgubo kosti (globino žepa), umik dlesni, krvavitev, morebitni gnojni izcedek, prizadetost razcepišč pri večkoreninskih zobeh in majavost posameznega zoba. Takoj po opravljenih meritvah že dobimo pisni diagnostični izvid, ki nam v prvi vrsti služi za oceno oziroma diagnozo stanja obzobnih tkiv, pa tudi kot orodje za oceno uspešnosti terapije, saj meritve izvedemo pred začetkom zdravljenja in po končanem zdravljenju. Ob ugotavljanju stanja obzobnih tkiv velja omeniti diagnostično postopek, ki se ga vse pogosteje poslužujemo. To so laboratorijski bakterijski testi, ki nam natančno povedo, katere bakterije imamo v ustih in obzobnih žepih, koliko jih je in kako nevarne so. DNAhumani test pa nam pove, ali smo genetsko nagnjeni k parodontalni bolezni. Digitalno fotografiranje je prav tako izredno koristen diagnostičen postopek, ki nam omogoči realne posnetke stanja v ustih na dan pregleda in nam je kadarkoli na
močnem in hitrem ukrivljanju s posebnimi kleščami se material iz nikelj-titanove zlitine tako spremeni, da ostane zvit v novi obliki in
‘Zanimivo je, da to tehnologijo uporabljajo tudi pri izdelavi smuči in očal. Ko so pred leti začeli uporabljati omenjene materiale pri smučkah, si je prijatelj ravno kupil najnovejši model Elanovih slalomskih smuči, ki so imele značilnost, da so vedno držale pravilno obliko.’
ustna-medicina.com
Analiza zobovja in obzobnih tkiv s pomočjo 3D rentgenskih posnetkov.
voljo za vnovičen vpogled stanja, ko načrtujemo potek terapije. Omogoča pa nam tudi vizualno spremljanje napredka, zato je
tak podatek neprecenljiv. Študijski modeli so duplikati zobovja, ki jih uporabljamo za analizo funkcije, torej odnosa med zgornjo in spodnjo čeljustjo. Študijske modele vmavčimo v artikulator, ki ponazarja zgornjo in spodnjo čeljust ter čeljustni sklep. Lahko bi rekli, da dupliciramo vaša usta, s čimer lahko natančno analiziramo funkcijo zobovja, kar je izrednega pomena pri načrtovanju protetičnega dela terapije. Vsi omenjeni diagnostični postopki so nujni za postavitev prave diagnoze, ki je v prvi vrsti predpogoj za uspešno terapijo. Zato pa je potreben čas. Prave diagnoze ni mogoče postaviti ob prvem obisku, na podlagi le nekaj ustnih informacij. Le ob pravi diagnozi lahko namreč načrtujemo pravo terapijo in s tem skupaj pridemo do uspešnega zaključka zdravljenja in dolgoročnega uspeha zdravljenja, kar verjamem, da si vsi želimo, pacienti in terapevti.
položaju. To lastnost izkoriščamo v posebnih primerih, ko želimo dodatno sidrišče ali preprečiti neželene premike loka. Zanimivo je, da to tehnologijo uporabljajo tudi pri izdelavi smuči in očal. Ko so pred leti začeli uporabljati omenjene materiale pri smučkah, si je prijatelj ravno kupil najnovejši model Elanovih slalomskih smuči, ki so imele značilnost, da so vedno držale pravilno obliko. In to je v zavoju še kako pomembna lastnost! Ker pa ima ta material za ortodontijo dobro, za smučko pa ne tako dobro lastnost, da ob hitri in prekomerni sili ostane v novem položaju, se je to prijatelju zgodilo v nepričakovanem trenutku in pristal je na zadnji plati. Ker je bila sila na smučko v kratkem času ogromna, se je ta tako zvila, da je imela čisto novo obliko – U-obliko –, in to je bilo katastrofalno za ultrakratko slalomsko dilo. Na srečo je tovarna upoštevala
garancijo in prijatelj je kmalu brezplačno dobil novejši model. Ti visokotehnološki materiali pa imajo še to lastnost, da začnejo delovati, ko se segrejejo na človeško temperaturo 36,6 stopinj Celzija. To je njihova optimalna delovna temperatura, kar pomeni, da se šele takrat začnejo počasi vračati v prvotni položaj. Ker so zobje po navadi v prvih nekaj dneh občutljivi (predvsem sekalci ob hranjenju), lahko izkoriščamo poletno vročino in si mirno privoščimo velike količine sladoleda in hladne pijače. V mislih imamo seveda limonado ali hladno vodo, pivo je rezervirano za večerne seanse. In spet se nam narišejo v mislih peščene obale, neskončni bazeni, koktajli, bikinke, mišice in uživanje na polno. In to kljub ortodontskemu aparatu ali ravno zaradi njega. Lep dopust polnega nasmeha!
‘Prave diagnoze ni mogoče postaviti ob prvem obisku, na podlagi le nekaj ustnih informacij. Le ob pravi diagnozi lahko namreč načrtujemo pravo terapijo in s tem skupaj pridemo do uspešnega zaključka zdravljenja in dolgoročnega uspeha zdravljenja, kar verjamem, da si vsi želimo, pacienti in terapevti.’
Julij-avgust 2016
9
INTERVJU
Ko obisk zobozdravnika postane prijeten dogodek Zobozdravstvena klinika Ustna Medicina je pred tremi leti obogatila mestno življenje v prestolnici. Ko se odpravimo na sprehod po Ljubljani, nas pot skoraj zagotovo ponese tudi na Nazorjevo ulico, kjer iz mestnega vrveža vstopimo v prijetno okolje pomirjujočih barv in prijaznih nasmehov. Pozitivna energija in zakladnica znanja ter odgovori na vse tegobe, ki pestijo ustno votlino, nas popeljejo v novo dimenzijo zobozdravstvene oskrbe. Zobozdravnik je bil od nekdaj ‘bavbav’. A saj veste, kaj pravijo – strah je na zunaj velik in mogočen, notri pa votel, brez prave vsebine. Že na začetku sta idejni vodji, dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med., in Matej Pirtovšek, dr. dent. med., na prvo mesto postavila storitve na najvišjem nivoju ter pacienta z vsemi njegovimi strahovi.
Ubrali ste popolnoma drugačen pristop do pacientov, kot smo ga bili sicer vajeni pri nas. Zakaj se moramo težav v ustni votlini lotevati celostno? USTNA MEDICINA: Usta so integralni del telesa
in zobje še zdaleč niso samo zobne krone, to je tisti del zoba, ki ga vidimo. Zobozdravniki imamo na voljo vsaj sedem specializacij, kar kaže kompleksnost ustnega področja. Hkrati je naš študij tesno povezan z medicinsko fakulteto, kar dodatno kaže na tesno povezavo ust, telesa in ne nazadnje tudi duha. Z všečnim nasmehom je laže živeti kot brez zob. Usta v celostnem smislu zajemajo večji del glave in prek obzobnih tkiv ter zob komunicirajo z oddaljenimi organi v telesu. Kar želimo sporočiti ljudem, je, da je sleherni poseg zobozdravnika v ustih bistvenega pomena za zdravje celotnega telesa.
Od kod izvira strah pred zobozdravnikom in kako ga pri vas odpravite? USTNA MEDICINA: Strah pred zobozdravnikom
največkrat izvira iz otroštva. Je naučen, posledica izkušenj, ki smo jih ljudje doživeli med odraščanjem. Če se samo spomnimo osnovne šole in sedenja v čakalnici, zbadanj prestrašenih sošolcev in klasičnega vonja, ki je takrat vladal v vseh ordinacijah, je
10
Dobra diagnostika je eden ključnih uspehov pri vašem delu. Zakaj je ta tako zelo pomembna? USTNA MEDICINA: Brez dobrega načrta ni dobre izvedbe. V gradbeništvu se tega kar dobro zavedajo. Gotovo se lahko poistovetite z izjavo, da če bi še enkrat gradili ali prenavljali, bi marsikaj naredili drugače. Nepravilno načrtovanje v gradbeništvu načeloma ne prinaša tako resnih posledic kot v medicini. V medicini ni šale in zobozdravniki ali zdravniki si ne morejo privoščiti napak. Diagnostika je ključna za predvidljiv potek in zaključek terapije, predvsem pa za trajnost posegov, ki jih izvajamo. Brez primerne diagnostike (v ustih na štirih področjih: parodontalna bolezen, zobne krone in zobne korenine, funkcija, estetika) si preprosto ne znamo predstavljati svojega poklica in poslanstva.
jasno, da spomin na zobozdravnika ni prijeten. Poleg tega so se posegi izvajali brez anestezije, mnogokrat grobo (asistentka je morala biti močna, da je lahko držala glavo nemirnemu otroku), še več, grožnja z obiskom zobozdravnika se je uporabljala celo kot vzgojna metoda. Kako se po vsem tem ne boš bal človeka s svedrom?! Nadzor in upravljanje s strahom je ena izmed bistvenih vrlin in namer, ki jih moramo obvladati. Gostom Ustne Medicine ponudimo možnost, da celotno zobozdravstveno izkušnjo doživijo drugače, dostojanstveno in na prijeten način. Bistveno pri tem je, da gradimo odnos, da se dobro spoznamo in upoštevamo pacientove življenjske okoliščine. Veste, ni edini strah tisti pred bolečino oziroma posegi. Ljudje se bojimo sprejeti napačno odločitev, bojimo se tega, da
Julij-avgust 2016
bomo napačno obravnavani, da nas bodo vodili nekam, kamor nočemo, a nam bo to predstavljeno kot nujno, itd. Vse te strahove moramo obravnavati in jih odpraviti. Iskreno zanimanje za sočloveka je na tem mestu edini recept. Včasih pozabimo, da ima lastnik zob tudi srčni utrip, če smemo malo karikirati.
Znani ste po tem, da svoje paciente in širšo javnost osveščate o težavah, s katerimi se vsi srečujemo. Velik poudarek dajete diagnostičnemu odkrivanju parodontoze, ki prizadene večino prebivalstva. Pravite ji kar ‘skriti ubijalec’. Kakšne težave nam lahko povzroča? USTNA MEDICINA: Težave lahko razdelimo v dve
kategoriji: lokalne (ustne) in telesne. Krvaveče dlesni, majavost zob, ustni zadah in izguba
ustna-medicina.com
zoba so simptomi ‘parodontoze’. Danes je v svetu parodontalna bolezen glavni vzrok za izgubo zob. Včasih je bila to zobna gniloba. Še več, je najbolj razširjena kronična bolezen sodobnega človeka. Izpad zoba pa je nekakšna invalidnost, saj pomeni zmanjšano, včasih zelo prizadeto grizno funkcijo, estetiko, počutje in zdravje. Ravno pri zadnji kategoriji se vidi, kako usodna in pomembna je parodontalna bolezen za telesno zdravje. Znanstveno je namreč dokazan vpliv parodontalne bolezni na razvoj ali potek mnogih bolezenskih stanj. Sladkorna bolezen in parodontalna bolezen namreč dvosmerno vplivata druga na drugega. Če imate parodontalno bolezen, imate 200 do 300 odstotkov večje tveganje za možgansko kap in srčni infarkt. Nosečnice, ki imajo vneta obzobna tkiva, imajo 700 odstotkov večjo verjetnost za prezgodnji porod oziroma nizko porodno težo novorojenčka. Omenimo še vpliv na kronična obolenja sklepov, razvoj pljučnega abscesa in tudi razvoj nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Zato je treba parodontalno bolezen odkrivati proaktivno, torej iskati znake obolenja, ne pa skupaj s pacientom čakati, da se razvije bolezen do te mere, da nas nanjo opozorijo simptomi. Odkrivanje in zdravljenje parodontalne bolezni je torej prvi korak do dolgoročnega ustnega zdravja.
Splošno mnenje v družbi pravi, da smo na stara leta obsojeni na izpadanje zob. A ni tako. S pravilno nego in pravočasnim odkrivanjem parodontalne bolezni se temu lahko izognemo. Kaj moramo storiti? USTNA MEDICINA: Današnjemu zobozdravniku
je popolnoma jasno, kaj privede do izpadanja zob. To je v veliki večini posledica okužbe z bakterijami, ki se lahko kaže kot parodontalna bolezen ali zobna gniloba, t. i. karies, ki brez zadržkov napreduje v vnetje zobne pulpe (živca), prek tega pa v čeljustni kosti nastane granulom. S tema dvema vnetnima procesoma izginja kost, v kateri je vsajen zob, in vsakemu je jasno, da če okrog zobne korenine ni kosti, zob ne more stati in obstati v ustih. Da bi ne prišlo do izgube zob, moramo vsak dan dvakrat očistiti zobe z ročno zobno ščetko in VSAJ ENKRAT s pripomočkom za higieno medzobnih prostorov. Seveda je treba redno obiskovati zobozdravnika in se zanimati za svoje zdravje. Največ težav imajo tisti, ki zdravje svojih ust prepustijo samo zobozdravniku v smislu ‘ON že ve, kaj počne’. Udeležba v procesu diagnostike
ustna-medicina.com
in načrtovanja je nujna za dobre in zdrave dolgoročne rezultate.
Zadnje čase se pogosto srečujemo z oglasi, ki promovirajo hitre in poceni rešitve za zobozdravstvene storitve. So te res mogoče glede na to, da gre za kompleksne postopke? USTNA MEDICINA: Človeška narava je takšna,
da si želimo in posledično tudi pričakujemo enostavne rešitve za kompleksne probleme oz. kompleksne in kakovostne rešitve z velikim popustom. Saj poznate tisto znano naivno vprašanje: “Katera je že tista magična tabletka za hujšanje?” Izdelujejo jo v deželi Ni je. Zavedati se moramo, da se večina kompleksnih stanj in tveganja za zaplete v ustih ne razvije čez noč (razen akutnih poškodb), zato pričakovanje, da se bodo takšna stanja preprosto rešila, ni na mestu. Tu se pokaže pravilna drža sodobnega zobozdravnika oziroma celotne ekipe, da pacienta pravilno usmeri. Da pokaže pravilno pot od danes k jutri in pravilno usmeri pacientova pričakovanja. Strinjamo se, da takšna drža ni preprosta, še manj pa priljubljena. Vendar je to nekaj, kar dolgujemo pacientom. Za to smo ustni zdravniki, ne samo zobarji ali dentisti. Na žalost pa se nekateri tega ne zavedajo oziroma so do omenjenega etičnega trenutka zavzeli komercialno držo. Ne samo, da obljubljajo enostavno in hitro pot, ampak premiso še dodatno nadgradijo z dvema zelo priljubljenima besedama: kakovostno in poceni. Ali obstaja še kaj lepšega? Hitrim in poceni rešitvam po navadi dela družbo diagnostika istih kvalitet. To je osnovni problem. Če ne izveš natančno, kje je pacient na zemljevidu ustnega zdravja, kako ga boš potem vodil po poti do zdravja? To je vožnja z letalom brez radarja, in to ponoči. Sleherna terapija mora biti pacientu prirejena, in to mora biti odločitev, sprejeta na podlagi dejstev, ne pa domnev in predvidevanj. Lahko je poceni in hitro, a potem ne more biti kakovostno. Povedano drugače: dobro delo ni poceni, ceneno delo ni dobro.
V enem dnevu torej ne moremo dobiti novega nasmeha. Kako pri vas poteka zdravljenje, kot so recimo zobni vsadki, in koliko časa potrebujemo za kakovostne rezultate? USTNA MEDICINA: Pa tudi v enem ali dveh
tednih najpogosteje ne gre. Zelo malo je ljudi, ki pridejo že pripravljeni na estetske posege. Skoraj vedno je potrebna priprava. Priprava in njen čas trajanja sta odvisni od
diagnostičnih podatkov. V povprečju bi lahko rekli, da je celostna rehabilitacija odvisnosna od stanja, s katerim ste prišli k nam – traja od enega meseca do pol leta. Če govorimo o implantoloških oskrbah, je ta čas od nekaj mesecev do enega leta, lahko tudi dlje. Zobni vsadki so kompleksni in njihova nepremišljena raba lahko dolgoročno prinese primerne težave pri takem pristopu oz. se hitrosti končne rešitve podreja puljenje povsem zdravih in dolgoročno ustreznih zob.
Kako pa je z uporabo materialov? Koliko se ti lahko razlikujejo pri posameznih zobozdravnikih? MEDICINA: Materiali so izredno pomembni, nikoli pa ne bodo ‘rešili’ pacienta pred napačnimi usmeritvami zobozdravstvenega tima. Zavedati se moramo, da je zobozdravstvena industrija zelo agresivna pri ponujanju naslednjega najboljšega materiala. Izbira materiala je nekaj, kar se zgodi na koncu. Seveda se materiali od zobozdravnika do zobozdravnika razlikujejo, a na splošno lahko trdimo, da večina uporablja zelo dobre materiale. Predstavljajte si to na drugačen način: dobra kuhinja se prepozna po dobrem kuharju in pravilnem receptu, ne toliko po bio korenčku. Se strinjate? Hkrati pa nas po materialih prepozna mnogo pacientov, predvsem po tem, katerim se izogibamo. Tako uporabljamo biokompatibilne materiale, kovinam, ki so v preteklosti naseljevala usta slovenskih pacientov, se izogibamo, o amalgamu pa verjetno sploh nima smisla izgubljati besed. V zobozdravstvu uporabljamo več kot dvesto različnih materialov, večina je podpornih, torej nam služijo, da dobro opravimo svoje delo. Keramika, titan, kompoziti, polnilni materiali za koreninsko zdravljenje, torej vse, o čemer sprašujete, ko govorimo o materialih, je le majhen del zgodbe o materialih. Veliko jih je po funkciji podpornih ali začasnih. Vsi pa morajo biti vrhunski. USTNA
Si lahko z neprimerno uporabo mate rialov celo ogrozimo življenje? USTNA MEDICINA: Materiali, ki jih uporabljamo
pri nas pri slehernem posegu, so skrbno izbrani, kriteriji biokompatibilnosti, bioinertnosti in morebitne bioaktivnosti so skrbno proučeni, kar na kratko pomeni, da je izbor materialov kompatibilen z vašim telesom, in če že ne spodbuja rasti celic, je vsaj ne ovira. Sodobne, t. i. civilizacijske bolezni imajo več vzrokov in usta predstavljajo pomemben vir dodatnih
Julij-avgust 2016
11
dejavnikov. Ne pozabimo vnetnih bolezni, kot sta parodontalna bolezen in granulom, pri katerih so vir težav bakterije, vendar za zdravljenje obeh potrebujemo sodobne materiale. Med materiali je najvišje uvrščen amalgam, ki vsebuje skoraj polovico živega srebra. Toksičnost živega srebra je dobro raziskana in novejše študije jasno kažejo, da amalgam v ustih značilno vpliva na količino živega srebra v človeškem telesu. Na Ustni Medicini ne uporabljamo kakršnih koli kovin. Ravno zato smo v fazi izbiranja sistema za polnokeramične vsadke, ki so prihodnost, vendar imajo v tem trenutku še nekaj pomanjkljivosti. Letos smo v sodelovanju z Institutom Jožefa Stefana pričeli tudi uradno raziskavo na temo bioaktivnih materialov na področju zdravljenja zob.
Kakšne nevarnosti nam pretijo, ko se odločamo za hitre rešitve? USTNA MEDICINA: Glavna nevarnost tiči v tem,
da se z nepremišljenimi in hitrimi odločitvami izpostavimo tveganju za prihodnje zaplete na vseh štirih področjih ustnega zdravja: biološkem (dlesen in kost), bimehaničnem (zobna krona in korenina), funkcijskem (ugriz in medsebojni odnos zob) ter estetskem. Vsi smo ljudje, in velikokrat je prav, da se prepustimo življenju in ne razmišljamo preveč togo. A ko gre za zdravje in zapleteno pot, ki čaka pacienta do želenega stanja, takšna spontanost odpade. Predstavljajte si samo, da ste na letalu, katerega pilot se ravno ta dan odloči, da bo letel ‘malo spontano’. Da se bo hitro spravil na polet. Da preverjanje danes ni pomembno. Mislim, da bi nemudoma vsi izstopili s tega letala, kajne? Ali da ima vaš otrok oziroma ljubljena oseba srčno operacijo, kirurg, ki ste mu zaupali življenje nekoga, pa ima ta dan ob štirih popoldne golf, ki ga ne bo izpustil za nič na svetu. Zato bo operacija končana do treh. Ste še za srčno operacijo? Ko gre za ustno zdravje, pa velikokrat zobozdravniki sami podležejo pričakovanjem trga. Tako ne gre in ne sme iti. Pacienti si zaslužite preudarno in intelektualno presojo o tem, katera terapija primerna za vas, četudi jo zaradi razočaranja ali odstopanja od pričakovanj zaradi tega zavrnete. To je poštenost. To je tisto, čemur židje pravijo ‘menschkeit’. Nevidna vez med dvema, ki ne bo zaradi integritete nikoli prekinjena. S hitrimi rešitvami to vez nasilno prekinemo in zdravstvene posledice so največkrat
ustna-medicina.com
nepovratne. Poleg izgube zaupanja in razočaranja v zobozdravstvo kot dejavnost je to glavna nevarnost, ki ji je izpostavljen pacient.
Ob medijski poplavi popolnih teles in nasmehov se verjetno tudi vi srečate s pacienti, ki želijo hitre in zgolj estetske rezultate, ob tem pa pozabijo na osnovno zdravje in zdravljenje? Kakšno vlogo ima v tem primeru zobozdravnik? USTNA MEDICINA: Po pravici povedano, vrata
naše klinike prestopajo ljudje, ki se zavedajo pomembnosti priprave in tega, da je estetika zadnja v vrsti, vendar ne nepomembna. Lep in všečen nasmeh je izredno pomemben in z veseljem ustrežemo, vendar so koraki do tja jasni. Zobozdravniki ne smemo nasedati samo željam pacientov. V tem primeru moramo biti potrpežljivi vodje s ciljem zvišanja zavedanja o ustnem zdravju.
Ljudje pri zobeh pogosto gledamo le na estetiko in želimo iskati ‘cono udobja’, ko se v ustih nič ne dogaja in ne čutimo bolečine ali skelenja. A ob tem pozabljamo, da so bolezni zob in obzobnih tkiv pogosto zelo zahrbtne, in ko jih odkrijemo, je storjene že veliko škode. Kako preprečimo, da bi se znašli v takšnih situacijah? USTNA MEDICINA: Znan je rek: “Če želiš napredek
in uspeh, moraš najprej izstopiti iz cone udobja.” Torej, v cono neudobja morata vstopiti tako pacient kot zobozdravnik. Ko se srečata tam, se lahko začne zgodba o uspehu in pot do fotografije, na kateri se na koncu vsi smejijo. ‘Neudobje’, ki pacienta torej čaka, je naslednje: sprejeti mora, da sta le celostni pregled in podroben pogovor s pacientom točka, na kateri lahko gradimo in pozneje vzdržujemo ustno zdravje. Hitri načrti zdravljenja in predračuni prek dvominutne analize ortopana torej odpadejo. Dalje: pacient mora sprejeti, da je on/ona lastnik diagnoze oziroma trenutnega stanja v ustih. To pomeni, da se mora aktivno vključiti v proces zdravljenja in ne more samo pričakovati, da bo zobozdravnik naredil svoje. Tretja stvar, ki se mora zgoditi: pacient mora ceniti investicijo v ustno zdravje in delo, ki ga opravlja celotna ekipa. Z drugimi besedami, na zobozdravstvene storitve ne sme gledati kot na izdelke na prodajnih policah nakupovalnega centra. Za zobozdravnika je na drugi strani pomembno, da se pacientom o vseh stvareh pogovori na primeren način. Za to sta potrebna čas in popolnoma drugačen pristop
do pacienta. Najprej duša, potem usta, šele na koncu zobje.
Ste zasebna zobozdravstvena klinika. Ali se pogosto srečujete z vprašanji koncesije. Zakaj so zasebne storitve za pacienta boljše? USTNA MEDICINA: Odgovor je večplasten in
za popolno pojasnitev zahteva vsaj dodatni članek. Na kratko: naš sistem zdravstvenega zavarovanja ne deluje, in tega se vsi dobro zavedamo. Zasebniki si postavljamo svoja pravila, kar avtomatično pomeni, da imamo čas za vas, tako za vašo zgodbo, čustva kot sleherni poseg v vaših ustih. Hkrati ne potrebujemo dovoljenja kogarkoli za nakup nove opreme in vlaganja v raziskave. Sistem zavarovanja ima preveč omejitev, in če zobozdravniki končamo fakulteto s 100 odstotki znanja, lahko v obstoječem sistemu tega znanja uporabljamo kakšnih 20 odstotkov. Mislim, da smo s tem povedali bistvo. Koncesijo bi z veseljem imeli, vendar z obstoječimi pravili nikakor ne.
S povečanim obsegom dela se povečuje tudi število zaposlenih. V zadnjih mesecih se vam je na kliniki pridružilo veliko novih sodelavcev. Ste uigran tim, ki dela s skupnim ciljem, to je zagotavljanje najbolj kakovostnih zobozdravstvenih storitev. Koliko doktorjev in asistentk je trenutno na voljo pacientom Ustne Medicine? USTNA MEDICINA: Celotna ekipa trenutno
šteje 23 ljudi, torej se je od ustanovitve Ustne Medicine povečala za 550 %. Terapevtov je deset, asistentk in asistentov je osem, v sprejemnici so trije. Izpostavljamo še Dentoteko, našo dentalno lekarno, ki jo najdete na Nazorjevi 3 in jo vodita dve osebi. Posebej smo veseli za poslovalnico v Novem mestu, ki pod vodstvom Simona Beleta in neutrudljive asistentke Jasmine doživlja vse večji uspeh in prepoznavnost. Poudariti bi želeli, da smo vsi, ki smo udeleženi v zdravstvenem procesu, udeleženi aktivno in delujemo kot tim. To pomeni, da so pacienti obravnavani konziliarno, multidisciplinarno. Veseli smo, da smo v slovenskem prostoru z nenehnim ozaveščanjem dosegli glavno nalogo projekta Ustna Medicina, ki je ugledal luč sveta pred štirimi leti in je pozneje prerasel v kliniko. Da se vse več ljudi zaveda pomena ustnega zdravja za telesno zdravje in tega, da so zdrava obzobna tkiva prva stopnička, na katero moramo stopiti, če želimo dolgoročno ustno stabilnost in udobje.
Julij-avgust 2016
12
3000 PACIENTOV USTNE MEDICINE! Na kliniki smo v začetku poletja zabeležili 3000. pacienta. To pa je hkrati tudi naša najmlajša pacientka, Julija Brezavšek, ki je letos upihnila prvo svečko. Veseli in ponosni smo, da so med našimi zvestimi obiskovalci klinike tudi najmlajši, saj so dobri temelji
ustnega zdravja v otroštvu, odlična naložba za vse življenje. Juliji in njeni družini smo v sodelovanju z Dentalno Lekarno podarili majhno pozornost s paketom produktov za ustno nego, s katerimi bo cela družina poskrbela za še boljše ustno zdravje.
Andrej Brezavšek, oče Julijane Brezavšek
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
ustna-medicina.com
Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2016 Leto natisa: 2016 Število natisnjenih izvodov: 4.500 Brezplačni izvod
Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Delovni čas: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA! Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.
13.00 – 19.00 08.00 – 15.00 08.00 – 15.00 13.00 – 19.00 08.00 – 15.00
Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina
Ni pomembna kvantiteta, pomembna je kvaliteta Marko Berkopec dr. dent. med.
TERAPEVT SVETUJE
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
ustna-medicina.com
Vsi vemo, kako težko je zjutraj vstati in odhiteti v službo. Na delovnem mestu se potem od nas pričakujejo popolna predanost in zavidljivi rezultati. Odhitimo domov, skrbimo za družino, dom … Zvečer pogledamo večerna poročila, še zadnjič v dnevu zavijemo z očmi zaradi dnevnega političnega dogajanja in utrujeni odidemo v posteljo. Kje naj ob tem tempu življenja najdemo čas še za temeljito ustno higieno, kot jo priporočamo strokovnjaki? V ambulanti pogosto srečujem ljudi, ki me prepričujejo, kolikokrat si umijejo zobe. Zjutraj, zvečer, po vsaki jedi, pa še vmes. Ob preveliki količini zobne paste dobimo občutek svežine že po nekaj sekundah, ob tem pa lažen občutek čistih zob. Prepogosto umivanje zob je nesmiselno, ker
je skoraj vedno površno, s tem pa ne dosega svojega namena, to je odstranitev zobnih oblog. Svetujem, da postavimo kakovost umivanja zob pred pogostost. Dovolj je natančno čiščenje dvakrat dnevno in vsaj enkrat na dan tudi čiščenje medzobnih prostorov. Nič nenavadnega ne bo, če me boste videli v avtu na križišču pri rdeči luči ali v zastoju z medzobno ščetko ali zobno nitko v roki. Enkrat si poskusite umiti zobe brez zobne paste. Toliko časa umivajte s pravilno tehniko, da boste imeli občutek čistih zob. Toliko časa, kot ga boste potrebovali, si vzemite tudi pri običajnem čiščenju z zobno pasto. Pa smejte se po svoje …