Ustna Medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.
35
November 2016
Umetnost odločanja “Pravijo, da je življenje smrtno nevarna reč.”
Smejt e se po svoje !
Diabetes in parodontalna bolezen
Ste vedeli, da sta ti dve bolezni povezani?
Vse skupaj je lahko en velik ‘šmorn’
Sladke pregrehe so dovoljene, a v zmernih količinah
Umetnost odločanja
ŽIVLJENJE JE LEPO
Nepozabni trenutki v dobri družbi “Jupiiiiiiii družba, bliža se naš vikend”, je naša Ivana zapisala par dni pred našim odhodom. Osebje Ustne Medicine se je na Martinov vikend odpravilo na poučno in sproščujoče druženje v Istro. Nekaj članov naše ekipe se tega srečanja žal ni moglo udeležiti, zato smo se na pot odpravila sama dekleta. Pot se je vila čez Črni Kal do Buzeta, kjer smo se povzpele do starega dela mesta. Po odlični večerji se je naša pot nadaljevala do predvidenega cilja. Glede na vremenske razmere – namreč bila je že noč, pihala je močna burja in padal rahel dež – je bila pot, vsaj meni osebno, malce strašljiva. Makadamska pot se je vila čez gozd in majajoča drevesa so dajala občutek, da smo se znašle v kakšnem grozljivem filmu z ne preveč srečnim koncem. Z Ivano sva se spomnili prizora iz nekega filma, ko se mlada skupina ljudi odpravi na podeželje, v enakih vremenskih razmerah kot me, na samem cilju pa jih pričaka strašno presenečenje. Na koncu te zgodbe se le dva srečno vrneta s tega izleta. Grozno! “Ivana, si prepričana, da smo na pravi poti?” Kočno se na vrhu hriba prikaže raj na zemlji. Vau! Ob toplem kaminu smo pričele naše prijetno druženje. Iskreni pogovori, spoznavanje naših življenj izven klinike in izpovedi raznih prigod so nas popeljali do poznih večernih ur. Sobota se je pričela z dobro kavo in obilnim zajtrkom. Dolg in osvežujoč sprehod nam je dal zagon, da ponovimo in nadgradimo znanje našega dela. Kosilo pa nam je ponovno dalo možnost spoznavanja in pogovora, ki se je ob kaminu nadaljeval pozno v noč. Draga moja dekleta, niste samo sodelavke, lahko rečem, da ste dobre prijateljice. Povezanost med nami je motivacija za dobro opravljeno delo na kliniki. Vsak dan se z veseljem vračam med vas, zato,
Pravijo, da je življenje smrtno nevarna reč. Čeprav je stavek karikiran, pa se lahko vsak dan znova prepričamo, da se nevarnostim bodisi približujemo ali se oddaljujemo od njih. Poleg osebnega sloga in svetovnega nazora obstaja osebnostna lastnost, ki najbolj vpliva na to, ali se bomo od nevarnosti odmikali ali se ji bomo približevali. Gre za sposobnost odločanja – pravilnega odločanja. Američani so se v trenutku, ko pišem ta uvodnik, prav tako odločili. Mnogi so pohiteli z napovedmi o novem, slabšem, s strahom in sovraštvom prepletenem svetu, spet drugi so se usedli za volan in se odpeljali v Kanado. A kljub temu sem prepričan, da je izvolitev gospoda Trumpa za novega predsednika priložnost, da se Američani (tako republikanci kot demokrati) vrnejo k nekaterim vrednotam, ki so jih zanemarili, in da se prevetri politična situacija v Washingtonu. Prepričan sem tudi, da bo Trump omilil svojo govorico, ki je bila v času kampanje nestrpna, razdvajajoča, sovražna in včasih že na meji nevarnega primitivizma, sedaj, ko ne tekmuje več z gospo Clintonovo. Ne glede na to, kaj si mislimo o njem, se je Trump odločil za predvolilno strategijo, ki mu je prinesla rezultat. Premagal je skoraj vse analitike in medije, ki so mu napovedovali poraz. Odločil se je, da bo z zelo šokantnimi manevri komuniciral z ljudmi, ki imajo dovolj ‘brezmadežnikov’, ki jih ne pripeljejo nikamor. Prednje je prišel kot vodja, ki ima svoje grehe, in teh grehov niti ne skriva. Še več, celo potenciral jih je. Pa je bil retorično, vsebinsko in po bontonu manj vreden od Hillary. Nazaj k odločanju. Čemu torej reči da in čemu ne? Večna dilema, ki dela nemirno večino ljudi. To dilemo delimo z vami tudi mi. Velikokrat ste postavljeni v položaj, ko se morate odločati o oskrbi. Ta odločitev ni enostavna, zato dovolite, da z vami delimo kriterije, ki vas pametno vodijo k odločitvi. Prvo vprašanje, ki si ga morate postaviti pred odločitvijo, je: »Ali je, kar mi predlagajo,
ker vem, da bo dan pester, poln padcev in vzponov, ki jih bom preživela z vašo podporo in iskrenostjo. Hvala, ker ste. Življenje je lepo z vami. Erika Maja Rajer asistentka
2
November 2016
Matej Pirtovšek dr. dent. med.
pomembno, in če je, kako pomembno je?« Mogoče se zdi ta kriterij na prvi pogled logičen, vendar ni vedno tako. Ogromno odločitev sprejmemo, jim naklonimo zajeten del časa, energije in denarja, pa v resnici sploh niso pomembne. Še najlaže je določiti pomembnost z dodatnim vprašanjem: »Ali me bo ta odločitev pripeljala bliže k cilju, ki si ga želim?« Lahko je cilj povezan z zdravjem, dobrim počutjem ali estetiko. Morda pa se je cilj počutiti varno, ne zgolj celostno.
Drugo vprašanje v algoritmu odločanja je: »Katere kratkoročne in predvsem dolgoročne koristi mi bo ta cilj prinesel in kakšen je potreben vložek?« Tretje vprašanje, ki vam pomaga pri odločanju, je: »Kako zahtevna bo pot do cilja?« Ravno tu pogosto opazimo, da se ljudje umaknejo oziroma zastanejo. Pot je največkrat povezana s spremembami, te pa ljudem niso všeč. In še zadnje vprašanje, ki si ga postaviš, če so prvi trije kriteriji izpolnjeni: »Ali je ta priložnost tako pomembna in časovno pogojena, da mora vse ostalo počakati?« Pot do dolgoročnega ustnega zdravja in stabilnosti, ki prinaša občutek celosti in miru, za večino pacientov ni enostavna. Naša naloga je, da vas na to pot usmerimo, ko ugotovimo, da je pomembna, in ko z vami vzpostavimo takšen odnos ter komunikacijo, da to pomembnost spoznate ter razumete tudi vi. Ko se pot začne, moramo igrati vlogo zaupanja vrednega svetovalca in vodje. Na tej poti vas ne smemo prehitevati, kot to rad počne gospod Donald, ali še huje – stopicati za vami, kar je bil vse prevečkrat modus operandi ‘starega Washingtona’ in gospe Hillary. Po tej poti moramo hoditi vzporedno, z roko v roki, in kljub zahtevnosti korakati naprej. Bon voyage.
ustna-medicina.com
Ketogena dieta/prehrana brez ogljikovih hidratov Dejan Pirtovšek dr. dent. med.
ORTODONTIJA
diéta -e ž (ẹ̑) 1. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike: držati se diete; predpisati dieto; diabetična dieta; mlečna, neslana dieta; shujševalna dieta; ima strogo dieto;
ustna-medicina.com
ALI SO SLIKE LJUDI ‘PRED’ IN ‘PO’ HUJŠANJU RESNIČNE? Vsak dan, ko prebiram časopise ali revije, mi padejo v oči slike mladenk, gospa ali možakarjev, ki so običajno na levi fotografiji debeli (luštni), na desni pa mišičasti, shujšani, prave lepotice in kerlci. Seveda zraven spada še prodajni izdelek, ki to omogoči v rekordno kratkem času in je zdravju popolnoma prijazen. Moje mnenje do teh izdelkov je odklonilno predvsem iz dveh razlogov. Kar je hitro, menim, da ni najboljše za človeško telo, in če govorimo o preparatih, mislim, da je naravna, doma skuhana hrana boljša in bolj zdrava izbira. Ker pa sem sam prekoračil štiridesetico in so se mi ‘ljubezenski obročki’ okoli pasu prekomerno povečali, želja po izboljšanju v vertikali (športnem plezaju) je vsak dan večja, stava za pretečen maraton v odličnem času (ne-povem-ker-me-je-strah) pa velja že deset let, sem se odločil, da preizkusim način prehranjevanja brez ogljikovih hidratov (OGH). Ok, skoraj nič ogljikovih hidratov. Ta način prehranjevanja imenujemo bodisi ketogena dieta ali dieta z malo ogljikovih hidratov in veliko maščobami (LCHF). Njen namen je izključiti iz prehrane vse znane OGH, kot so kruh, krompir, testenine, riž, stročnice in večino sadja, da o sladkarijah ne govorimo. To je ultra out. Kar zaužijemo, je zelenjava (večinoma tista, ki raste nad zemljo), meso, mlečni izdelki, jajca, semena ter veliko zdravih maščob, kot so olivno in bučno olje ter maslo. Ker že nekaj let ne uživam mesa in rib, sem se osredotočil predvsem na zelenjavo, mlečne izdelke, jajca in semena. Sprva se je slišalo zastrašujoče, po googlanju pa se je stvar vendarle zdela izvedljiva. In sem preizkušal način prehranjevana v osmih tednih. Lotil sem se ga spomladi, ko pridejo na trg vedno večje količine sveže zelenjave. Prvih 14 dni je bilo zabavnih, ker sem se tega lotil kar se da analitično – tehtal sem vsak vnos in skrbel za primerno količino kalorij. Cilj je namreč, da v čim krajšem času telo navadimo, da preklopi na kurjenje maščob iz zalog, ne iz glukoze oz. OGH iz prehrane. Pri tem jetra začnejo ustvarjati ketonska telesa, s katerimi se nato, poenostavljno, prehranjujejo možgani, mišice in preostali del telesa. Ker moramo pri tem pokuriti vse zaloge sladkorja v mišicah in jetrih (glikogen), na začetku izgubljamo veliko vode in teža v nekaj tednih res hitro pade. V mojem primeru sem v prvih štirih tednih izgubil tri kilograme, kar je bila verjetno posledica izločanja vode iz mišic. Pripravljal sem si večinoma jedi
v kombinaciji s svežimi šparglji, zeleno zelenjavo (špinača, stročji fižol, brokoli, paprika, rukola), razne sveže solate, različne omlete s svežimi dodatki ter veliko sira in kefirja. Pojedel sem, kolikor sem lahko, nikoli nisem imel občutka, da bi ostal lačen, večkrat se je zgodilo, da sem bil pošteno sit. V naslednjih štirih tednih sem izgubil še dodatne tri kilograme in moj videz je bil res neverjeten. ‘Ljubezenske ročke’ okoli pasu so se začele vidno manjšati in kazati so se začeli obrisi radiatorčkov, hlače so mi postajale pošteno ohlapne, prijatelji in znanci so me spraševali, če je z menoj kaj narobe. Najprej sem začel izgubljati podkožno maščevje na obrazu, rokah, nogah in šele nazadnje okoli pasu. Očitno je narava naredila strateški načrt preživetja. Počutje pa je bilo odlično. Imel sem veliko energije, treniral sem bistveno lažje, že po enem dnevu sem imel občutek, da lahko spet na polno obremenim svoje telo. Ker je teža padla za 6 kg (s 73 na 67), se je to močno poznalo pri plezanju. Edino tek je bil v začetni fazi naporen, a ko sem pretekel nekaj kilometrov, je postal užitek. Ker je poleg izredno dobrega počutja treba preveriti še znanstvene in medicinske rezultate, sem opravil še analize krvi in meritve odstotka maščobe v telesu. Krvni testi žal niso bili dobri, medtem ko sem po osmih tednih pristal pri 18 odstotkih maščevja v telesu, kar ni slabo. Prišel je čas dopustov, telesni videz je bil temu primeren (‘za na Kolezijo’) in eksperiment sem zaključil. Pričakoval sem, da bo telesna teža zaradi ponovnega vnosa OGH in s tem posledično kopičenja vode v mišicah hitro narasla, vendar se je povečevala le počasi. Šele po treh mesecih sem prišel na začetnih 73 kg, medtem pa sem resnično užival veliko hrane z zdravimi in ne tako zelo zdravimi ogljikovimi hidrati. Ročke so se počasi vračale v začetno stanje, krvna slika se je izboljšala, odstotek maščob v telesu se je dvignil na 20 odstotkov. Za zaključek moram priznati, da je bilo počutje odlično. Z lahkoto sem opravljal vsakodnevna opravila in se še intenzivneje ukvarjal s športom. Pri tem nisem občutil, da bi ostajal lačen ali prikrajšan, le po osmih tednih mi je postalo malo dolgčas pri prehranjevanju. Na začetku sem imel še voljo iskati nove in nove recepte, nato pa sem se ustalil pri tistih, ki so mi najbolj ustrezali. Izkušnja je bila zelo zanimiva, spoznal sem stvari o sebi in ugotovil, kaj rad jem in česa ne maram ter kje se moram svoji starosti primerno brzdati. Junk food is out. :)
3
Blaž Tesovnik dr. dent. med.
STROKOVNO
Kako sta povezana parodontalna bolezen in diabetes?
Tako parodontalna kot sladkorna bolezen sta kronični bolezni. Kljub temu, da sta si po nastanku in poteku zelo različni, pa je danes znanstveno ter klinično dokazano, da med njima velja dvosmerna povezava. Sladkorna bolezen vpliva na stanje obzobnih tkiv, prav tako pa parodontalna bolezen vpliva na klinično sliko, včasih celo na razvoj in potek sladkorne bolezni. Obe bolezni imata močno izraženo vnetno komponento. Vse več raziskav dokazuje, da parodontalna bolezen povečuje verjetnost za razvoj sladkorne bolezni. Več kot 90 % tistih, ki imajo vneta obzobna tkiva, ima tudi povečano tveganje za razvoj diabetesa. Ne moremo z gotovostjo trditi, da parodontalna bolezen neposredno povzroča sladkorno bolezen, vsekakor pa lahko igra nezanemarljivo vlogo pri njenem pospešenem nastanku in poslabšanju. Tako je ena izmed zadnjih obširnih študij pokazala, da imajo osebe s parodontalno boleznijo do 200 % večjo verjetnost nastanka sladkorne bolezni, v primerjavi z osebami, ki imajo zdrave dlesni. Podobno kot lahko gripa sproži poslabšanje sladkorne bolezni, tako tudi bakterijska okužba – parodontalna bolezen – vpliva na povečanje odpornosti celic na inzulin in zvišanje krvnega sladkorja. Sladkorni bolniki so izpostavljeni kar 3- do 4-krat večjemu tveganju za razvoj parodontalne bolezni in kar 15-krat večji verjetnosti, da bodo izgubili vse svoj zobe, v primerjavi s tistimi, ki imajo zdrave dlesni. Parodontalna bolezen pri sladkornih bolnikih napreduje veliko hitreje kot pri tistih, ki imajo zdravo presnovo sladkorja. Razlog lahko iščemo v tem, da so
V DEVETO VAS: Odnosi
- mnenje o članku, objavljenem v oktobrski številki :), od ust do ust (:
Branje članka o odnosih me je razveselilo. Dalo mi je
sta namen druženja enaka miselnost in ljubezen do teh
se velikokrat skrivajo prestrašeni posamezniki, ki si ne
potrditev že znanega, da si najbolj srečen, ko imaš
ljudi. Velikokrat je v ozadju iskanje koristi.
upajo biti taki, kot so, ker se bojijo, da jih družba ne bo
okrog sebe ljudi, ki te razumejo in ti njih. Občutek, ko
Menim, da so se taki odnosi izoblikovali, ker se
se z njimi iz srca nasmejim, je preprosto neprecenljiv.
ljudje bojimo. Strah nas je, da nas ne bi sprejeli, da
Na odnosih je treba delati, jih negovati. To
Odnosi so različni. Od pravih, iskrenih, prijateljskih do
bomo slabši od drugih, da se ne bomo prilagodili in
ni enostavno, je pa vredno truda. Ni lepšega od
tistih iz koristoljubja, ki jih je danes žal vse preveč. Zakaj
nas zato ljudje ne bodo imeli radi ipd. Sodobna družba
konstruktivnega pogovora s človekom, ki te posluša
se družimo z določenimi ljudmi? Ni nujno, da
gradi odnose na poznanstvih. Bolj ko te poznajo, bolj
in se poskuša vživeti v tvoje počutje. Odnos se ne
si pomemben, lepši si in raje te imajo. Po družabnih
vzpostavi takoj. Gradi se postopoma, vsak dan
omrežjih se tkejo odnosi iz tekmovalnega vzgiba – biti
posebej. Na žalost se odnos velikokrat tudi poruši,
najlepši, najboljši, pokazati, kaj vse imaš. Toda za tem
popraviti pa ga je zelo težko.
Bojana Hladnik pacientka Ustne Medicine
4
diabetiki bolj podvrženi okužbam, zaradi slabšega delovanja imunskih celic, in da imajo slabšo prekrvavljenost v dlesnih. Tako se bakterije ob in pod dlesnijo hitreje razmnožujejo in naredijo škodo, ki je največkrat nepopravljiva. Poleg tega je vnetni odziv telesa na prisotnost bakterij osnova za razvoj parodontalne bolezni in je posledično pri sladkornih bolnikih bolj dramatičen. Zdravniki ustnega zdravja pogosto ne povezujejo s pojavnostjo in potekom sladkorne bolezni, obenem pa tudi niso seznanjeni z ustnim zdravjem svojih pacientov. Zato je zobozdravnik lahko prvi, ki pri pacientu ugotovi pojavnost ne le parodontalne temveč tudi potencialne sladkorne bolezni. Pomembno je, da parodontalno bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, ko bolezen še ni napredovala in še nima vpliva na urejenost glikemije ter še niso prisotni zapleti sladkorne bolezni. Odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni je pomembno za zmanjšanje vpliva le-te na stanje obzobnih tkiv ter na uspeh parodontalnega zdravljenja. V obratni smeri je parodontalno zdravljenje z zmanjšanjem vnetja obzobnih tkiv nujno, da se
November 2016
sprejela. Zaradi tega je toliko nesrečnih ljudi.
ustna-medicina.com
POGLED V SVET V
Ustno
na
Medicino
priporočilo
sem
prišel
prijatelja.
Obisk
zobozdravnika že sam po sebi ni ravno najbolj prijetna in zaželena vsakodnevna obveznost, menjava zobozdravnika pa še toliko manj. Sam sem se po skoraj petindvajsetih letih odločil prav slednje, za menjavo zobozdravnika. Sprva sem se prišel v Ustno Medicino zgolj ‘malce pokazati’ in po drugo mnenje. A že uvodni pristop mi je dal vedeti, da je tukaj na prvem mestu celostna obravnava stanja, s ciljem dolgoročnega ustnega zdravja ter posledično zadovoljstva. Tudi malce drugačna obravnava, v smislu, da je za
‘S pravim protokolom zdravljenja ter sodelovanjem pacienta in njegovega endokrinologa lahko parodontalno bolezen močno upočasnimo. To pomeni, da prevzamemo nadzor nad okužbo v ustih. Tako zaustavljena parodontalna bolezen zniža nivo sladkorja v krvi.ʼ
vsako ‘problematiko’ zadolžen specifičen strokovnjak (doktor), je smiselna in verjamem, da tudi najboljša za dobro opravljeno delo. V nadaljevanju sem skozi sam proces zdravljenja spoznal, da ima Ustna Medicina tudi najsodobnejšo medicinsko
tehniko,
aparate
in
res vrhunske zobozdravnike ter ne nazadnje tudi zelo prijazno in ustrežljivo podporno osebje. Tako končno ne hodim k zobozdravniku zgolj zdraviti aktualnih problemov, temveč predvsem pravočasno saniram, oziroma, skupaj
izognemo poslabšanju urejenosti glikemije. S pravim protokolom zdravljenja ter sodelovanjem pacienta in njegovega endokrinologa lahko parodontalno bolezen močno upočasnimo. To pomeni, da prevzamemo nadzor nad okužbo v ustih. Tako zaustavljena parodontalna bolezen zniža nivo sladkorja v krvi. Iz lastnih izkušenj lahko trdimo, da so morali naši pacienti po terapiji
obzobnih tkiv zmanjšati odmerek inzulina za kontrolo krvnega sladkorja. Sladkorne bolnike tipa 1 in tipa 2 z dobro urejeno glikemijo lahko obravnavamo kot bolnike, ki nimajo sladkorne bolezni. Pri sladkornih bolnikih z izrazito slabo urejeno glikemijo, ko je glukoza v krvi običajno višja od 15 mmol/l in imajo klinične simptome, pa je potrebno ustrezno zdravljenje sladkorne in parodontalne bolezni.
z Ustno Medicino, preprečujem vse potencialne prihodnje težave. Zadovoljen sem, da sem se odločil za Ustno medicino in lahko kliniko le toplo priporočim vsakomur, ki mu skrb za njegovo ustno zdravje nekaj pomeni - na dolgi rok. Danilo pacient Ustne Medicine
Vredno se je potruditi, ker tudi na ta način lahko
način se dogajajo pozitivne spremembe. Res je, začeti je
svet. Če pa iščemo le težave in tekmujemo, da bomo imeli
spreminjamo svet. Lahko se sliši še tako idealistično,
treba pri sebi, imeti moraš lep odnos do svojega zdravja
več kot ljudje okoli nas, pa ne moremo vzpostaviti dobrih
vendar lahko vsak posameznik prispeva k temu.
in duha, početi tisto, kar te veseli, si priznati lastne
odnosov z drugimi. Še do sebe ga verjetno nimamo.
Začnemo lahko doma, pri možu, ženi, otrocih, mami,
pomanjkljivosti in imeti dober odnos do sebe. Kadar
Stari ljudje so govorili, da tisti, ki ima rad živali, ima
očetu, bratu, sestri, prijateljici, tašči, tastu, sosedu,
pa le slediš tistemu, kar naj bi bilo ‘splošno družbeno
rad tudi ljudi. Mislim, da to še vedno drži. Žival je živo
sodelavcu, znanki ...
sprejemljivo’, pa lahko razočaraš sebe in si nesrečen.
bitje, ki čuti in zaznava včasih še bolj od nas. Pravijo, da
Posledično se porušijo tudi pravi odnosi z okolico.
ima žival bolje razvit šesti čut, jaz pa mislim, da samo
Na kliniki Ustna Medicina je mogoče čutiti pravi odnos, ki je profesionalen in hkrati prijateljski. Dober primer torej, da se da spremeniti svet na bolje.
Zato je treba dobro skrbeti zase, za svojo družino (če
ostaja zvesta sebi.
imaš srečo, da ti je namenjena), prijatelje in ostale ljudi, ki
Ostanimo torej zvesti sebi, trudimo se za odnose in
Odnosi so ena izmed pomembnejših stvari v življenju.
so del našega življenja. Seveda pa je dober odnos vedno
jih negujmo, saj ni samoumevno imeti dobre ljudi okoli
Če živiš v okolju, v katerem so odnosi dobri, laže delaš, se
obojestranski. Če imamo dobre odnose z ljudmi okoli
sebe. Je pa res, da pozitiven odnos do sebe posledično
laže izražaš, ni te strah povedati svojega mnenja. Na ta
sebe, smo lahko veseli, zadovoljni – in tak je potem tudi
prinaša tudi dobre odnose.
ustna-medicina.com
November 2016
5
KDO SI PA TI? Brigita Bračko, marketing in PR Idealia d.o.o.
“Kaj je danes družbeno sprejemljivo? Da no simo obleke, ki jih kupujemo za službo. Da se vsako jutro in popoldne vozimo skozi prometno konico, z avtom, ki ga še vedno plačujemo. Oboje pa potrebujemo zato, da dobimo službo, ki nam bo omogočila, da bomo kupovali te iste obleke, ta avto in hišo, ki je večino časa prazna, saj moramo delati in ves dan preživeti v službi, da bi hiša lahko bila naša.” Ellen Goodman Pravzaprav bi moralo biti zelo enostavno, saj so pravila zapisana. Če ne zapisana, pa vsaj okvirno določena, kaj se sme in kaj ne. In ravno vsa ta pravila, ki navidezno urejajo naš vsakdan, so nas odpeljala v slepo ulico. Še nikoli nismo na knjižnih policah našli toliko knjig o psihologiji, ki nam pomagajo iskati samega sebe. Še nikoli nismo v takšnem številu obiskovali tečajev joge in jedli stvari, za katere pred desetletjem niti slišali nismo, kaj šele, da se bomo z njihovo pomočjo ozdravili vseh alergij, celiakij, intoleranc in ostalega. Sama sem tipičen primer v ta sodobni svet vpetega človeka, ki je prepričan, da če ne bo postoril vsega kar si je zadal, imel uspešne kariere in družine ter ustregel vsej bližnji in daljni okolici, da bo kar konec sveta. In hitim iz dneva v dan, da postorim vse, kar sem si zadala. Vsak teden je prekratek. “Ojoj, spet je četrtek, pa koliko stvari sem mislila še narediti,” je moj precej pogost stavek. Ob misli na to dejstvo se v sekundi spravim v slabo voljo. Kje pa je ponedeljek, torek in sreda? Aha, ni jih več,
AMBASADOR USTNE MEDICINE: Oh,
Ves čas živim v prihodnosti. Nekje sem prebrala misel modreca: “Življenje v prihodnosti pomeni tesnobo in življenje v preteklosti depresijo.” Koliko pa nas je v sedanjosti, tukaj in zdaj? Ti dve sloviti jogijski besedi – tukaj in zdaj – sta v sodobnem načinu življenja nekam izginili. In ko sem pred nekaj dnevi brskala po spletu – dejansko sem počela to, kar počnem cele dneve in redno pozabljam na tukaj in zdaj – sem naletela na ta čudovit video s pomenljivim naslovom, ki me je brez sramu vprašal “Who are you?” in mi na koncu podal celo odgovor: “You are the choices that you make!” Ker sem se ob ogledu tega videa vprašala o pomembnosti svojega norenja iz dneva v dan in zasledovanja družbene normalnosti, se mi je zdelo prav, da ga delim tudi z vami. Poiščite na Youtube video: Who are you ? This Breathtaking Video Might Change Your Life !!! ...in se ustavite za trenutek! Ne bo vam žal.
ta november ...
… in za večino je to precej pust in siv mesec, kar pa
športnoplezalnem svetu zelo odmeven, saj lahko
njegov ‘predstavnik’ oz. ‘ambasador’ za vse, ki
za ljubitelje športnega plezanja nikakor ne velja. To je
rezultat s te tekme odločilno vpliva na skupni
tega športnega področja ne poznate. In drugič, ker
mesec, ko se vsako leto zaključi sezona mednarodnih
seštevek. Letošnji finale se bo odvijal v nedeljo, 27.
želim preprosto pojasniti, zakaj so slovenski športni
tekmovanj v športnem plezanju. Zaključna tekma
novembra, ob 16.30. Vsi, ki se vam zdi Kranj predaleč,
plezalci tako uspešni.
poteka v Kranju, kjer se zberejo najboljši športni
si lahko običajno prenos v živo ogledate tudi na RTV
plezalci na svetu. Ravno zato je ta dogodek v Andraž Tasič dr. dent. med.
6
in nikoli jih ne bo nazaj! Mi je ostal kakšen spomin na te dni? Niti približno, ker se sploh ne zavedam, da so kdaj obstajali, saj so moj svet prepredle neštete obveznosti in divjanje, ki mi jih narekuje ‘normalno življenje’. Globoko v sebi se zavedam, da to ni prav, a kljub vsemu si rečem: “Samo še to uredim, potem bo pa bolje.” In tako tudi jaz malo popazim na hrano - priznam, da res bolj malo. Ob četrtkih in nedeljah odhitim na instant tečaj joge, da ‘zberem misli in se prizemljim’. Pa saj dejansko pomaga, vsaj za tistih nekaj trenutkov, in potem spet hitim naprej, ker je doma še ogromno stvari za postoriti, narediti načrt, kaj bo jutri, pojutrišnjem, čez leto dni … Hodim po mestu, ne opazujem okolice, običajno niti ne vem kod hodim, saj samo hitim k zadanemu cilju, in še preden prispem do konca, sem z mislimi v jutrišnjem dnevu. Ob tem so šla mimo mene vsa drevesa, dežne kaplje in sončni žarki.
Slovenija.
Slovenski uspehi v alpinizmu in športnem plezanju že od nekdaj odmevajo po svetu – od
Ta dogodek izpostavljam iz dveh preprostih
Čopa, Kozjeka, Grošlja, Humarja in Česna do mlajših
razlogov. Prvič, ker se s plezanjem v prostem
predstavnikov športnega plezanja: Martine Čufar,
času ukvarjam že več kot desetletje in sem lahko
Natalije Gros, Klemena Bečana, Mine Markovič ...
November 2016
ustna-medicina.com
Bioaktivno steklo Dr. Saša Novak Institut ‘Jožef Stefan’
ZNANSTVENI KOTIČEK
Steklo nam je vsem dobro poznan material, videvamo ga skoraj na vsakem koraku. Če bi ga morali preprosto opredeliti, bi verjetno rekli, da je to prozoren ali vsaj prosojen material, ki ga uporabljamo za okna, steklenice, kozarce in podobno. Dobro vemo, da je steklo krhko, še prehitro se namreč razbije, in verjetno je prav zadnja lastnost, ki bi mu jo pripisali, biorazgradljivost. Pa vendar je prav to lastnost, zaradi katere je posebno vrsto stekla mogoče s pridom uporabljati tudi v medicini. Pred približno 40 leti so prof. Larryja Hencha, strokovnjaka za steklo, pripovedi o številnih amputacijah zaradi zavrnitve različnih kovinskih kostnih vsadkov spodbudile k razmišljanju o alternativnem materialu, ki ga telo ne bi zavrnilo. Slišal je namreč, da je koščke stekla, ki je zašlo v telo, tkivo nenavadno dobro sprejelo. Hench se je s svojo raziskovalno skupino lotil raziskovanja in potrdil, da je nekristaliziran silicijev oksid, ki je glavna sestavina stekla,
‘Dobro vemo, da je steklo krhko, še prehitro se namreč razbije, in verjetno je prav zadnja lastnost, ki bi mu jo pripisali, biorazgradljivost.’
v kombinaciji s kalcijem in fosforjem, biološko aktiven material, ki ga telo ne zavrača in lahko celo pospeši obnovo kosti. Ker je bil sintetizirani material po načinu priprave, osnovnih značilnostih in sestavi zelo podoben običajnemu steklu, ga je angleško imenoval ‘bioglass’. Bioaktivno steklo je hitro pritegnilo pozornost medicinske stroke in seveda vrste raziskovalnih laboratorijev, ki raziskujejo možnosti uporabe in izboljšujejo njegove lastnosti. Najzanimivejše lastnosti ima bioaktivno steklo v obliki majhnih delcev, po možnosti nanometrske velikosti. V taki obliki ima namreč zelo veliko specifično površino, zato se v telesu razmeroma hitro razgradi. Pri raztapljanju se izločajo kalcij, silicij in fosfor, lahko pa tudi drugi poljubni elementi, ki ugodno vplivajo na obnovo okoliškega tkiva. Pri tem lahko nastaja hidroksiapatit, ki je glavna mineralna sestavina kosti, raziskave pa so pokazale, da bioaktivno steklo pospešuje tudi ožiljenje. V zadnjem času potekajo tudi mnoge nove raziskave, in sicer za ugotavljanje, kako uporabiti bioaktivno steklo kot aktivno komponento v razgradljivih nosilcih za matične celice v tkivnem inženirstvu. Eden izmed bolj znanih primerov je uporaba delcev bioaktivnega stekla v nekaterih zobnih pastah, ki po nave dbah izdelovalcev pomaga pri obnovi zobne sklenine. Lahko je tudi sestavina sredstev za beljenje zob. Ob beljenju se namreč zobne tubule odprejo, kar povzroča skelenje, hidroksiapatit, ki nastane pri raztapljanju bioaktivnega stekla, pa tubule zapolni. Razvijajo tudi endodontska polnila z delci bioaktivnega stekla, katerega naloga je najprej ustaviti vnetje, k čemer prispeva alkalnost produktov raztapljanja, pozneje pa tvorba mineralnega polnila zobnega kanala.
Letos imamo Slovenci kar dva predstavnika na vrhu
s svojimi dolgoletnimi izkušnjami vodi do napredka
navzgor. Vse naštete dejavnike uspeha pa lahko
skupnega seštevka, Janjo Garnbret in Domna Škofica.
ter dobrih rezultatov. Mislim, da tu ni treba posebej
pravzaprav uporabimo za napredek na katerem koli
Ponovno se zdi, da bo zaključek v Kranju le še potrdil
poudarjati, kako dobri so naši športnoplezalni
področju življenja.
njuno letošnjo odlično pripravljenost in vodstvo v
mentorji, saj se z dosežki svojih varovancev že sami
Vse naštete lastnosti uspeha nas povezujejo tudi
skupnem seštevku. Od kod torej vsi ti uspešni športniki?
posredno dokazujejo. Tretji dejavnik je strast plezalca
na Ustni Medicini. Imamo strast do dela, primerno
Uspeh je odvisen od več dejavnikov. Prvi je okolje,
in želja po napredku. Četrti je imeti jasen cilj, peti in
spodbudno okolje, primerno meddisciplinarno ekipo
v katerem človek živi. Okolje ti mora omogočiti idealne
daleč najpomembnejši dejavnik za napredek pa je
in cilj. Napredek je zagotovljen. Z napredkom pride
pogoje za trening. Slovenija s svojimi naravnimi
skupni trening plezalcev. Njegov namen je, da plezaš
zadovoljstvo, z zadovoljstvom dodatna motivacija – in
bogastvi ponuja ogromno količino kvalitetne skale.
z enako dobrimi ali boljšimi, kot si sam. Tako bistveno
krog je tako sklenjen. A uspešnosti se ne da meriti brez
Omejitev tukaj skorajda ni. Drugi pogoj je dober mentor
hitreje napreduješ, saj si plezalci med seboj postavljajo
zadovoljnega pacienta. Vrhunec uspeha je pri nas torej
oz. trener, ki mora tekmovalca odlično poznati in ga
vedno nove izzive in premikajo meje mogočega
zadovoljstvo pacientov. Pa lep dan vam želim.
ustna-medicina.com
November 2016
7
Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2016 Leto natisa: 2016 Število natisnjenih izvodov: 4.500 Brezplačni izvod
Delovni čas: PONEDELJEK
07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 15.00
TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!
Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina
Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.
Vse skupaj je lahko en velik ‘šmorn’ Simon Bele dr. dent. med.
TERAPEVT SVETUJE
Tokrat se bom navezal na temo sladkorne bolezni, katere vpliv je odlično opisal kolega dr. Tesovnik. Živimo namreč v času, ko smo preobremenjeni s sladkorjem, skorajda je ni stvari, ki ga ne bi vsebovala. Zaradi predoziranja je sladkor med najbolj škodljivimi živili. Ste se že kdaj vprašali, ali človeško telo sploh potrebuje sladkor? Odgovor je namreč preprost: naše telo rafiniranega sladkorja ne potrebuje. Kadar govorimo o sladkorju, je problem v tem, da enkrat govorimo o rafiniranem sladkorju, drugič pa o ogljikovih hidratih, čeprav gre za isto stvar. V osnovi namreč poznamo preproste in enostavne ogljikove hidrate, posebnost rafiniranega sladkorja pa je, da so to čiste kalorije in prav nič druga. Ker ogljikove hidrate najdemo v vsaki zelenjavi, sadju in žitaricah, je odgovor na vprašanje o resnični potrebi človeškega telesa po sladkorju preprost. Kar 74 odstotkov predelane hrane vsebuje rafiniran sladkor. Slednjega namreč najdemo tudi v mesnih, mlečnih in pekovskih izdelkih, testeninah, brezalkoholnih pijačah ... Sladkor, ki ga dobimo iz sadja in zelenjave, pa je nekoliko drugačen. Ker ga zaužijemo skupaj z vlakninami, se prehajanje sladkorja v kri upočasni, sladkor pa daje telesu energijo. Seveda ni junaka, ki bi se popolnoma odpovedal sladkim užitkom, vsaj jaz ga ne poznam. Je pa seveda treba biti zmeren pri vnašanju sladkorja. Ni nujno, da sladica brez sladkorja ni ravno ‘poezija’ za brbončice. O tem sem se
C
M
prepričal tudi sam, čeprav sem bil, priznam, skeptičen. Nekoč so mi na obisku pri prijateljih postregli najboljši cesarski praženec, ker sem jih kdaj koli poskusil. In bil sem zelo presenečen, ko mi je prijateljica povedala, da ne vsebuje sladkorja. Zato tokrat recept za ta čudoviti carski praženec oziroma ‘šmorn’ delim z vami. Pa dober tek!
RECEPT
Sestavine za 2 do 3 osebe: • • • • • • • •
3 jajca 3 dl mandljevega ali sojinega mleka 5 g stevie (pribl. 10 čajnih žlic) 2 ščepca soli 100 g zmehčanega kokosovega olja * 100 g kokosove moke * pol vrečke pecilnega praška čajna žlica vanilje v prahu
Y
PRIPRAVA: Vse sestavine dobro zmešamo in jih nato pražimo v ponvi. Enako kot šmorn prelijemo s stopljeno temno čokolado, po želji tudi stepeno sladko smetano.
CM
MY
CY
CMY
K
8
November 2016
ustna-medicina.com