Ustna Medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.
31 Junij 2016
O zobni protetiki Zobna protetika nadomešča manjkajoče zobe in opravlja funkcionalno ter estetsko oskrbo.
Smejt e se po svoje !
Zdaj, ko imam aparat, bom pa vsaj shujšal! Pobožne želje uporabnikov fiksnih ortodontskih aparatov ali dejstvo, ki drži?
O virih Znanstveniki so ugotovili, da … Tako se začne zelo veliko člankov, ki jih lahko vsak dan zasledimo v medijih.
Besedni trojček
ŽIVLJENJE JE LEPO
Vsi imamo takšne in drugačne strahove. Enega ali morda celo več. Moj največji strah je zagotovo višina, ki je resnično ne prenašam dobro. Lahko sem zgolj na manjši lestvi, kakšen meter nad tlemi, in že se mi tresejo kolena. V sklopu rojstnodnevnega darila prijateljici smo
Če se povzpnete do sprejemnice klinike Ustna Medicina, vas najprej pozdravi napis s Hipokratovo zaprisego. Trije stavki, ki morajo voditi slehernega (zobo)zdravnika pri obravnavi pacienta, nam hkrati pomenijo tudi usmeritev za doseganje vašega zdravja, ustne higiene in primernega poteka terapije – trojčka Ustne Medicine, ki ga verjetno poznate že vsi bralci Novičnika. Če pa bi nadstropje niže zavili v naš izobraževalni center, namenjen druženju in ustvarjanju zaposlenih, bi na steni opazili vsebinsko drugačen, a za vas, dragi pacienti in bralci Novičnika, prav tako pomemben trojček na poti do ustnega zdravja. Mislim, da smo prišli že tako daleč, da lahko odpremo vrata in vas povabimo v prostore naše pisarne. Kaj torej piše na steni? Tri besede, ki predstavljajo vrednote Ustne Medicine.
se dogovorili, da bomo darilni bon izkoristili skupaj. A na mojo nesrečo to ni bil darilni don za masažo ali podobno razvajanje, ampak bon za zipline v Bovcu. Zipline je namreč spuščanje po jeklenih vrveh, napeljanih z enega na drug breg. Toda ker se v življenju držim dogovorjenega, sem si nadela čelado in varovalni pas ter se podala v akcijo … Boj s sabo in strahom je bil mučen in dolg. Vendar ko te vodič zapne na jekleno vrv in reče “Srečno!”, nimaš druge izbire, kot da se prepustiš vožnji. Varnostnih pasov sem se tako čvrsto oklepala, da sem v ponedeljek v službi od bolečin v rokah le s težavo dvignila sesalec za usta. Med prvo vožnjo sem bolj kot ne samo oprezala za najbližjo vejo, za katero bi se lahko ujela, če bi se varnostni pasovi čudežno strgali. Voženj je namreč pet in za nekoga, ki ga je strah višine, je to samo podaljševanje neizbežnega.
Kljub
temu
moram
priznati, da gre za odlično adrenalinsko doživetje. Najlepše od vsega pa je, ko si rečeš “Zmorem!”, premagaš strah in začneš brez tresočih se kolen uživati v čudovitem razgledu 200 metrov nad tlemi. V tistem trenutku si lahko resnično rečeš: “Življenje je lepo!” Nina Novak asistentka
2
Junij 2016
INTEGRITETA, ODNOS IN ZNANJE Zakaj so te tri besede tako zelo pomembne za vas, dragi gosti Ustne Medicine? Ker so temelj pravilnega vodenja pacienta na zapleteni poti do dolgoročnega ustnega zdravja. Te besede opišejo, kako pristopamo k zdravljenju in sočloveku. 1. Vsak od vas si zasluži celosten pregled in po možnosti čim hitrejšo pot do popolnega ustnega zdravja. To je naše prepričanje, od katerega ne odstopamo. Verjamemo, da s kompromisnimi terapevtskimi predlogi in hitrimi, ad hoc rešitvami na koncu vsi pristanemo na napačnem mestu. In temu prepričanju pravimo INTEGRITETA. Nikoli vam ne bomo ponudili za vas sicer morda všečne rešitve, ki pa je medicinsko neupravičena. Prav tako vas ne bomo silili k medicinsko upravičenim rešitvam, če jih ne bomo zaznali kot koristne in pomembne. 2. V edno se bomo najprej posvetili vaši osno vni težavi, hkrati pa vas bomo s primernimi usmeritvami in vodenjem poskušali pri peljati do tega, kar potrebujete. Za to je potreben ODNOS. Edina smiselna rešitev je tista, ki je prilagojena vam in ne zanemarja vaših vrednot ter življenjskih okoliščin. 3. K ončnih rešitev ne bomo izvajali, če ni vzpostavljenih zdravstvenih pogojev IN (ne ali) ni jasnega vpogleda v končni cilj oskrbe. Odločitve bomo sprejemali na podlagi dejstev, ne domnev. To je mogoče
‘Zakaj so te tri besede tako zelo pomembne za vas, dragi gosti Ustne Medicine? Ker so temelj pravilnega vodenja pacienta na zapleteni poti do dolgoročnega ustnega zdravja.’ dr. Matej Pirtovšek dr. dent. med.
le ob celostnem pregledu. Torej – ZNANJE. Sleherni predlog mora biti posledica preudarne presoje in predstavlja najvišjo obliko ustvarjalnosti v zobozdravstvu. Če pomislimo na velikega misleca Aristotela, ki je v svoji knjigi Retorika opisal tri orodja uspešnega vplivanja na sočloveka in vodenja na splošno (ETHOS, PATHOS in LOGOS), spoznamo neverjetno podobnost z našimi usmeritvami. Pri delu, odnosu in komunikaciji z nami zato pričakujte (oziroma kar zahtevajte!) omenjeni trojček, ki pa je smiseln, samo če se zgodi v pravem sosledju. Najprej ETHOS (integriteta), potem PATHOS (odnos) in šele na koncu LOGOS (znanje). V naslednjih Novičnikih pa vam bomo še podrobneje razložili povezavo med Hipokratom, Ustno Medicino in Aristotelom.
dr. Matej Pirtovšek dr. dent. med.
ustna-medicina.com
Tehnologija je prevzela ročne spretnosti in načrtovanje od zobozdravnikov Aljoša Selič dr. dent. med
MIT ALI RESNICA?
Kljub vsej tehnični in tehnološki podpori, ki jo uživa sodobno zobozdravstvo, je terapevt (izvajalec oskrbe) še vedno ključnega pomena za dober končni rezultat. Diagnostike, načrtovanja in pripravljalnih postopkov (zdravljenje in brušenje zob …) za zdaj ne more opraviti nobena tehnologija. Tudi kontrolo in vzdrževanje protetičnih del, ki sta ključna za dolgo življenjsko dobo izdelkov, lahko za zdaj opravlja le človeška roka.
Prevleke trajajo večno, brez vzdrževanja. Delno sem to trditev ovrgel že z zgornjo razlago, a je zadeva vendarle malo bolj zapletena. Protetični izdelki ob pravilnem načrtovanju in pripravi (odsotnosti prekomernih obremenitev) res zdržijo zelo dolgo. Prihaja sicer do pričakovane obrabe (podobno kot pri zobeh), a samo zaradi tega bi morali protetiko menjavati po zelo dolgem času (na več kot deset let). Glavni razlog za zamenjavo večine protetičnih del je izguba zobne substance, ki sidra protetiko, do česar pride zaradi zobne gnilobe (kariesa). Drug razlog pa je negativni vpliv protetike na obzobna tkiva – vnetje dlesni in izguba kosti. Iz tega sledi, da je za dolgotrajnost protetičnih izdelkov poleg načrtovanja najpomembnejše njihovo vzdrževanje – torej skrbna vsakodnevna higiena in redne kontrole pri zobozdravniku.
Prevleke so videti umetno. Končni videz prevlek in drugih protetičnih izdelkov je odvisen od številnih dejavnikov, najpomembnejši pa so štirje. Prvi je osnova, na kateri se izdeluje protetična nadgradnja – barva obrušenega krna, korenine, dlesni ipd. lahko zelo vplivajo na končni videz protetike. Drugi dejavnik je izbira maretiala za protetiko – polna keramika, brez kovinskih osnov, lahko dolgoročno najbolje posnema videz naravnih zob. Tretji nezanemarljivi dejavnik je načrtovanje in priprava oziroma brušenje osnove. Tu smo na vrsti terapevti, ki poskrbimo, da ustrezno obrusimo zobe in to informacijo potem prenesemo v
ustna-medicina.com
zobni laboratorij. Zadnji izmed ključnih dejavnikov pa je odličen zobni tehnik, ki s svojo natančnostjo in umetniško žilico izdela protetično delo, ki se zlije z okoljem v ustih. Če lahko zadostimo vsem naštetim ključnim pogojem, protetika ni videti umetno.
Protetični izdelki ne potrebujejo čiščenja, saj v ustih ne propadajo. Če drugi del trditve še deloma drži (razen obrabe), pa prvi ne more biti dlje od resnice, zato ni odveč ponovno poudariti prej omenjenega. Vsak protetični izdelek potrebuje posebno skrb, ko gre za čiščenje in vzdrževanje. Četudi je izdelek odlično narejen, ni zraščen z zobom in v usta vnaša dodatna mesta, ki jih je teže očistiti. Ko dobite v usta prvi protetični izdelek, je treba še toliko bolj dosledno in natančno izvajati vsakodnevno ustno higieno. Včasih jo je treba tudi posebej prirediti določenemu tipu izdelka. Mit ne drži!
Po zaključenem endodontskem zdra vljenju potrebujejo vsi zobje prevleke. Ne drži. Prevleke so smiselne in priporočljive predvsem na kočnikih in ličnikih, ki so bili endodontsko (koreninsko) zdravljeni in je pri tem prišlo do velike izgube zobne substance. Res je, da to velja za večino koreninsko
zdravljenih kočnikov in ličnikov, a v ustih imamo poleg tega še štiri podočnike in osem sekalcev, ki pogosto ne potrebujejo prevlek po koreninskem zdravljenju. Če je barva zoba primerna in je ohranjene dovolj zobne substance, ti zobje ne potrebujejo dodatne zaščite s prevleko.
Prevleke uničijo žive zobe. Ta mit je bolj zapleten. Dejstvo je, da se pri brušenju za klasične prevleke odstrani razmeroma veliko zobne susbstance. Študije prav tako kažejo, da od 10 klasično obrušenih živih zob dva do trije ne preživijo postopka. Dejstvo je tudi, da se poskušamo izogibati brušenju zdravih živih zob za nadomeščanje manjkajočih, saj se lahko uporabimo zobne vsadke (implantate). Vendar vse ni tako zelo črno-belo. Velikokrat ni treba obrusiti celega zoba cirkularno, s čimer zmanjšamo možnost poškodbe živca. Če brusimo počasi, z dovolj hlajenja, tudi povečamo možnost preživetja zoba. Pri nekaterih izdelkih (npr. luske) brušenja skoraj ni, zato je tudi poškodba zoba minimalna. Večinoma brusimo že poškodovane (mrtve) zobe, kjer manjka veliko zobne substance, in jih s prevlekami pravzaprav ojačamo ter jim povrnemo funkcijo in estetiko.
Junij 2016
3
Od A do Ž o zobni protetiki dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.
STROKOVNO
Zobna protetika je izredno širok pojem, ki v grobem pomeni nadomeščanje manjkajočih zob, v malce širšem pomenu pa funkcionalno in estetsko oskrbo. Ločimo fiksno in snemno protetiko. Med fiksno protetiko spadajo: ● I nlay/Onlay – keramične plombe, ● luska ali faseta, ● posamezne zobne krone, ● mostički, ● nadgradnje vsadkov oz. implantatov s posameznimi kronami ali mostički. Med snemno protetiko spadajo: ● delne proteze, ● totalne proteze, ● z vsadki oz. implantati podprte proteze, ● konusne proteze. V celostnem zobozdravstvu se o zobni protetiki pogovarjamo, ko smo uredili vse kategorije, ki so neposredno povezane z vplivom zob na telo – torej
odstranjeno vnetje obzobnih tkiv in vnetja zobnih živcev z morebitnimi granulomi ter zamenjava dotrajanih belih in amalgamskih plomb. V tej fazi se načrtujeta funkcionalna in estetska rehabilitacija. Funkcija ust zajema žvečenje, govor, mimiko in dihanje. Naredimo preprosto vajo, tako da položimo obe dlani na stranski del glave ter pričnemo izvajati žvečne gibe. Hitro lahko ugotovimo, da v funkciji ne uporabljamo samo zob, pač pa polovico glave, in da je žvečni sistem izredno kompleksen. V grobem ga sestavljajo kosti, mišice s tetivami in dva čeljustna sklepa z diskoma. Pokanje v sklepu in bolečine v mišicah so simptomi, ki se lahko pojavijo, ko zgornji in spodnji zobni lok nista usklajena in so vsi manjkajoči zobje nadomeščeni, tako da imamo med žvečenjem zobe v pravilnih in enakomernih stikih. To omogoča, da je razporeditev sil, ko so zobje v stiku, uravnotežena in je mišično-sklepni sistem enakomerno obremenjen. Če smo izgubili en sam zob, je to ravnotežje porušeno in običajno že pred odstranitvijo zoba načrtujemo njegovo nadomeščanje. To je zobna protetika v pravem pomenu besede. Ne gre torej za puljenje zob, ki bi jih lahko še rešili, in vsajevanje implantatov ter izdelavo proteze, kot
Zobna protetika je lahko minimalno invazivna in je videti tako: Gospa je po končani terapiji vnetja dlesni in zamenjavi plomb želela bolj bel nasmeh. Izvedli smo kombinirano beljenje zob v ordinaciji ter doma. Po končanem beljenju smo načrtovali šest lusk od desne do leve trojke ter tako položajsko in oblikovno uredili nasmeh.
Obsežnejše rehabilitacije so videti tako: Gospa ni želela nositi sicer korektno narejenih snemljivih protez, podprtih s polzili in konusi, zato smo naredili funkcionalno in estetsko fiksno protetično rehabilitacijo z vsadki, umetno dlesnijo v porcelanu in polnokeramičnimi zobmi. Konstrukcija na vsadkih je vijačena, kar pomeni, da čeprav je za gospo fiksna, jo v ordinaciji lahko snamemo in pravočasno poskrbimo za morebitne zaplete.
Snemna proteza
4
Brez snemne proteze
Junij 2016
Končna fiksna konstrukcija
ustna-medicina.com
bi lahko nekdo razumel iz oglasnih sporočil, pač pa za skrbno načrtovan proces, ki temelji na natančni pripravi. Sodoba protetična oskrba zahteva usklajeno delo zobotehnika in zobozdravnika ter verjetno najdražjo tehnologijo v zobozdravstvu. Kvaliteten protetični poseg se začne z natančnim delom zobozdravnika in asistentke v ustih, po možnosti z operativnim mikroskopom, ki ga
‘Kvaliteten protetični poseg se začne z natančnim delom zobozdravnika in asistentke v ustih, po možnosti z operativnim mikroskopom, ki ga zobotehnik nadaljuje z natančnim delom v laboratoriju, kjer ravno tako brez mikroskopa težko naredi sodoben izdelek. Kvaliteta zobne protetike je odvisna od natančnosti pri delu ter izbire biokompatibilnih materialov.’ dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.
zobotehnik nadaljuje z natančnim delom v laboratoriju, kjer ravno tako brez mikroskopa težko naredi sodoben izdelek. Kvaliteta zobne protetike je odvisna od natančnosti pri delu ter izbire biokompatibilnih materialov. Oboje gre z roko v roki in noben material ali tehnologija ne bosta izboljšala površnega dela v ustih. Podobno tudi zgolj z natančnim delom v ustih ni mogoče nadomestiti slabe izbire materialov, tehnologij in zobotehnika. Za spremljanje razvoja tehnologij in materialov sem zadolžen osebno, saj imam na tem področju veliko znanja iz doktorskega študija. Slednji je tematsko zajemal ravno cirkonsko - oksidno keramiko, ki je predstavljala velik napredek v fiksni zobni protetiki.
AMBASADOR USTNE MEDICINE
Zdaj, ko imam aparat, bom pa vsaj shujšal! Pobožne želje uporabnikov fiksnih ortodontskih aparatov ali dejstvo, ki drži? Dejan Pirtovšek dr. dent. med.
ORTODONTIJA
Ko nalepimo nosilce na vsak zob posebej in namestimo žični lok, ki nato z blagimi silami premika zobe v pravilni položaj, se običajno pojavi povečana občutljivost zob pri žvečenju in grizenju, ki pa hitro mine. V tem primeru priporočamo bolj mehko hrano, ki je ni treba na dolgo in široko žvečiti, ampak jo lahko dokaj hitro in enostavno spravimo naprej v prebavni sistem. Hkrati tudi laže čistimo na novo nameščen aparat, kar pomeni, da bomo v kopalnici pred ogledalom preživeli nekaj manj časa. Če bi (poudarek je na ‘če’) pri tem jedli manj kalorično hrano, ki bi vsebovala več sestavljenih in počasneje prebavljivih ogljikovih hidratov z zmerno količino maščob in beljakovin, bi res lahko rekli, da je to ortodontska dieta. Žal pa ljudje večinoma počnemo ravno nasprotno. Posegli bomo po visokokalorični mehki in predelani hrani (čokolino, toast, sadni jogurti ...), s katero bomo v kratkem času vnesli v telo velike količine ne prav kvalitetnih sestavin. Tako
bomo organizmu zagotovili kar nekaj zalog za ‘hude čase’, ki se seveda sčasoma pokažejo v obliki odvečnih koligramov. V kameni dobi so ti težki časi zagotovo prišli, v današnjem času pa se zlahka zapeljemo (bog ne daj sprehodimo) do najbližje trgovine še v istem trenutku in si naredimo zalogo za prihodnje dni. Pač po načelu ‘bolje sladoled v zamrzovalniku kot torta v slaščičarni’. In še ena pomembna evolucijska lastnost se je prikradla v milijonih let človeškega obstoja. Sladkor nam daje ugodje, nas pomirja, razveseli in odmakne od divjega tempa vsakdanjika. Takšne nas je pač ustvarila narava. Sprijaznimo se torej z dejstvom, da je pot do uspeha dolga in trnova. S primerno prehrano lahko poskrbimo za ustrezen telesni ustroj, s telovadbo pa še za mišičasto telo, primerno za na Kolezijo. Rekreacija nam naj bo v veselje in užitek, ne pa da se spremeni v frustracijo. Rezultat bo prišel ravno v trenutku, ko bomo sneli aparat. In nasmeh ne bo brezhibno bleščeč samo zaradi ravnih zob, ampak tudi zaradi močnih bicepsov. Potem pa z majhno zadnjico in močnimi rokami le urno v toplice!
najbolj primerna zame, saj vključuje zdravstvo in mojo
sem prvič izkusila to delo, sem vedela, da si to zares
največjo strast – umetnost. Po končani srednji šoli sem
želim početi. Zato sem priložnost, da se pridružim ekipi
Moje ime je Urša Ribič. Stara sem 24 let in prihajam iz
se odločila, da nadgradim zobotehnično izobrazbo,
Ustne Medicine, sprejela z velikim veseljem. Sprva me
čudovitega kraja po imenu Valburga, za katerega nihče
zato sem se vpisala na Zdravstveno fakulteto, kjer sem
je malo skrbelo, kako bo vse skupaj potekalo, saj sem
ne ve točno, kje je, dokler ne omenim Zbiljskega jezera
študirala laboratorijsko zobno protetiko. Študijska leta
najmlajša v že v tako mladem kolektivu, vendar sem
ali vsaj golf igrišča. Moja pot v zdravstvu se je začela
so minevala, opravila sem izpite, vendar še vedno nisem
kmalu ugotovila, da je bila vsaka skrb odveč, saj so me
pred dobrimi desetimi leti, ko sem se vpisala na Srednjo
imela jasne predstave o tem, kaj mi poleg diplome
zares lepo sprejeli. V vsakem trenutku mi pomagajo in
farmacijo,
še manjka, da bi se počutila zares dobro kot uspešen
mi stojijo ob strani z dragocenimi nasveti. Delo zobne
kozmetiko in zdravstvo,
zobotehnik. Stik, delo in komunikacija z ljudmi. Teh
asistentke rada opravljam, saj se iz dneva v dan učim
na program zobotehnik.
stvari v zobnem laboratoriju ni ravno veliko, zato sem
novih stvari, tako da se že veselim novih izzivov, ki mi
Ta smer se mi je zdela
se odločila, da se preizusim kot zobna asistetka. Ko
jih ponuja delo na kliniki Ustna Medicina.
šolo Urša Ribič asistentka
ustna-medicina.com
za
Junij 2016
5
ŽIVI FOSIL
V DEVETO VAS Že pred časom sem v Novičnik napisala
Jernej Dermota
svojo zgodbo s paradontozo, ki se je pričela novembra 2012, ko sem kupila zobno prho pri dr. Sebastjanu Perku. Takrat sem doživela kar precejšen šok, ko je bila potrjena diagnoza agresivni paradontitis. Ko sem prebirala, da lahko zaradi tega že kmalu ostanem tudi brez zob, sem bila zelo žalostna. Ampak takoj po potrjeni diagnozi sem bila že naročena na pregled in takojšnjo terapijo. Od takrat mi dr. Perko s svojo ekipo stoji ob strani. Hodim na redne preglede, in ko se pojavijo kakršne koli težave, takoj ukrepajo. Spoznala sem, da obstajajo ljudje, ki opravljajo svoj poklic z veseljem. Ko stopim skozi vrata Ustne Medicine, takoj občutim pozitivno in umirjeno vzdušje. Pogledam slike, preberem misel, in že me prijazno pozdravijo. Nobenega čakanja, točnost je njihova velika vrlina. Razveselijo me police s knjigami in revijami, kjer lahko vedno najdem dobro idejo. Sposodila sem si tudi že kakšno knjigo, ki mi je odprla nova obzorja in mi dala novo energijo za življenje. Obisk Ustne Medicine ni zgolj reševanje težav z dlesnimi in zobmi. Vedno so pripravljeni na odkrit pogovor, in ko imaš slab dan, ti ga znajo polepšati. Kaj sem se naučila v času od prvega obiska pri dr. Perku? Da je vse mogoče, le sodelovati je treba, pa se da veliko pomagati. Včasih si je težko priznati, da potrebuješ pomoč, včasih te skrbi, ali boš lahko poravnal storitve, ampak vedno se najde rešitev. S pravo ekipo je res vse mogoče. Težava, ki se mi je sprva zdela nerešljiva, se je rešila oz. se s pomočjo strokovnjakov Ustne Medicine rešuje. To sem sprejela kot dejstvo, ki me bo spremljalo skozi življenje in me na neki način bogatilo. Iz vsake težave lahko potegnemo tudi pozitivno plat. Poglobimo se vase in ugotovimo, da je svet lahko drugačen tudi zaradi nas in naših odzivov na težave. Včasih srečamo prave ljudi ravno takrat, ko jih najbolj potrebujemo. Včasih potrebujemo le spodbudo, da naredimo spremembo in damo svetu sebe. Zaupam dr. Perku in ekipi Ustne Medicine, ki skrbi, da moje stanje ostaja stabilno. Cenim njihovo strokovnost, odprtost in pripravljenost na nove izzive. Vsakemu, ki sumi, da nekaj ni v redu v njegovi ustni votlini, pa toplo priporočam obisk Ustne Medicine. Bojana Hladnik univ. dipl. org. dela
6
Junij 2016
Bil je eden tistih dni, ko gre vse narobe. Stopim s trole, ko se v trenutku ulije dež. Ni treba poudarjati, da sem bil brez dežnika. Počutil sem se kot sitna deklica z vžigalicami. S tistim pogledom bi zagotovo prodal vse vžigalice, in to po dvojni ceni. Prišel sem do kraja, kjer naj bi bil parkiran moj avto. Avta tam ni bilo. Popraskal sem se po mokri buči, se ozrl naokrog in opazil, da sploh nisem pred blokom, kjer sem pustil jeklenega konjička. “Oh, shocking!” sem glasno posakramentiral in ugotovil, da sem izstopil eno postajo prepozno. “Kdor nima v glavi, ima pa v petah!” Kako sovražim ta pregovor! Še posebno, ker tako zelo drži! Dež me sploh ni več motil. Zmotilo pa me je, da je prenehalo deževati ravno v trenutku, ko sem prijel za kljuko svojega avta. Pogledam v nebo, ko mi na misel pridem par sočnih pripomb, za katere se raje odločim, da jih bom glasno izrekel v avtu. Po takšnem dnevu bi me utegnila udariti še kakšna strela z neba. Bolj sem se bližal Gorenjski, bolj je sijalo sonce. Med opravki v mestu zagledam reklamni napis za neko podjetje, ki se hvali s svojo dolgoletno tradicijo. Saj veste, kaj običajno piše na takšnih slavospevih: “Ustanovljeno za vas 19…” Kaj?! Resno? Sem že toliko star, da se hvalijo z mojo letnico rojstva?! Ker si stvari vedno predstavljam zelo slikovito, sem se takoj videl v vitrini skupaj s Titovo zbirko avtomobilov. Oldtajmer. Šolarji na zgodovinskih ekskurzijah bi se spraševali, kateri bencin me poganja, kustos muzeja pa bi izstreli kot iz topa: “Biodizel!” Svoji bujni domišljiji sem se od srca nasmejal, ko sem ugotovil, da to počnem na glas in se ljudje okoli mene sprašujejo, iz katere ustanove sem pobegnil. V vrsti za menoj so stala tri dekleta. Očitno so bila skupaj, vendar se niso pogovarjala. Vsaka je buljila v zaslon svojega mobilnega telefona. Samo po grimasah si lahko opazil, kaj se dogaja v njihovem elektronskem svetu. Očitno so bile že tako natrenirane, da so kljub zamaknjenosti opazile premikanje pred sabo. Navdušen in zgrožen hkrati sem se spraševal, če so sploh dovolj stare, da lahko samostojno uporabljajo telefon. Če bi jim povedal, koliko sem star, bi verjetno ‘poguglale’, da
bi preverile, kdaj so izumrli dinozavri, in me označile za živi fosil. “Danes si samo malo občutljiv, Jernej, ne sekiraj se,” sem se tolažil. Ko sem prišel domov, je bilo že kar pozno. Tema je objela kraj, ki mu že od nekdaj pravim dom. Po takšnem dnevu še nisem želel stopiti skozi vrata. Potreboval sem razmislek in pogovor s seboj. Usedel sem se na stopnico, na kateri sedim že vse življenje. Na tej polici sva vedno sedela z babico. Ko sem bil majhen, me je ravno tukaj ujela, preden bi padel in si razčesnil nepremišljeno betico. V sosednji hiši se prižge luč. Okno je bilo odprto. Na postelji je sedela starejša gospa, kot bi nekoga čakala. Vso odraslo življenje je bila navajena, da je na
‘Ljudje smo čez dan večinoma zelo zaposleni. Še zase komaj najdemo čas. Šele ko zvečer sedemo na posteljo, spoznamo, kako sami smo. Ali pa ne. Včasih smo tudi v dvoje zelo sami. Zavedajoč se minljivosti in kratkosti življenja, sem se odločil, da nobena beseda ne bo ostala neizgovorjena, nobena misel izgubljena in noben ‘rad te imam’ zadržan v meni.ʼ drugi strani postelje še nekdo, ki ga zdaj ni več. Kar naenkrat tega človeka ni več. Ljudje živimo in si ustvarjamo načrte, kot da bomo živeli večno. Ljudi okrog sebe jemljemo kot nekaj samoumevnega. Po navadi se tega zavemo prepozno. Še enkrat pogledam gospo in poskušam začutiti isto, kot je čutila ona. Spomnim se dneva, ko mi je umrla babica. Začutil sem globoko žalost in bolečino, ki me je razjedala. Vendar dvomim, da sem čutil isto kot ona. Izgubila je svojo polovico in po tolikih letih je ta težko nadomestljiva. Ljudje smo čez dan večinoma zelo zaposleni. Še zase komaj najdemo čas. Šele ko zvečer sedemo na posteljo, spoznamo, kako sami smo. Ali pa ne. Včasih smo tudi v dvoje zelo sami. Zavedajoč se minljivosti in kratkosti življenja, sem se odločil, da nobena beseda ne bo ostala neizgovorjena, nobena misel izgubljena in noben ‘rad te imam’ zadržan v meni.
ustna-medicina.com
Znanstveniki so ugotovili, da … Dr. Saša Novak Institut ‘Jožef Stefan’
ZNANSTVENI KOTIČEK
Tako se začne zelo veliko člankov, ki jih lahko vsak dan preberemo v revijah in časopisih. Kaže, da ta del stavka pomembno podkrepi trditev, ki sledi vejici, in ji daje posebno verodostojnost. Le redko pa je ob tem kot vir naveden izvirni članek, kar velja tako za tiskane kot tudi za spletne publikacije, čeprav je povezovanje z viri v slednjih izredno preprosto. Na facebooku je pred kratkim krožil videoposnetek, ki dokazuje, da je Zemlja ravna. Škoda besed, kajne? Krožijo tudi posnetki ‘kemičnih sledi’ na nebu. Je res, kar pravi Agencija za okolje RS in drugi strokovnjaki, ali kar pišejo pripadniki teorije zarote? Vsemogočni prehranski dodatki, nove oblike zdravljenja, novi viri energije … Kaj je res in kaj ne? Komu verjeti? Verjamemo pripovedi prijatelja, ki je nekje prebral, v obliko članka aranžiranemu oglasnemu sporočilu v prilogi največjega časopisa, novinarki v jutranji oddaji na televiziji, zapisu na facebooku, predavateljici v mestni knjižnici, knjigi, ki je pravkar izšla. Kaj od tega nas najbolj prepriča, je verjetno vprašanje za dobrega psihologa. Današnja tehnologija nam omogoča vse trditve preveriti skoraj takoj. Vendar ‘poguglati’ ne pomeni ‘izvedeti’, saj iskalnik Google namreč običajno najprej pokaže najbolj priljubljene zadetke, ne nujno tudi najbolj verodostojne. Med slednje bi lahko šteli spletno encikopedijo Wikipedia, ki velja kot vir z razmeroma visoko stopnjo zaupanja, primerljivo z ‘Encyclopedio Britannica’. Napačni ali zavajajoči prispevki so hitro odkriti in popravljeni, zato je
‘Današnja tehnologija nam omogoča vse trditve preveriti skoraj takoj. Vendar ‘poguglati’ ne pomeni ‘izvedeti’, saj iskalnik Google namreč običajno najprej pokaže najbolj priljubljene zadetke, ne nujno tudi najbolj verodostojne.ʼ
ustna-medicina.com
delež objavljenih neresničnih trditev razmeroma majhen. Z navzkrižnimi povezavami in citiranimi viri omogoča križarjenje med navedenimi gesli in ji je tako rekoč nemogoče priti do konca. Za dober vir podatkov na področju zdravja skrbi neodvisna neprofitna nevladna organizacija Cohrane. Sestavlja jo 37.000 prostovoljcev iz 130 držav, ki sistematično pregledujejo in jih objavljajo v Cohrane Library. S t. i. metaanalizo vseh objavljenih študij, ki so bile izvedene metodološko pravilno, preverjajo skupni rezultat in na ta način ugotavljajo učinkovitost zdravil in postopkov. Facebook jemljemo kot resen vir, kajne? Na neki način pa bi ga lahko primerjali s televizijo, kjer si program danes sestavljamo sami: lahko gledamo španske nadaljevanke, reklamna sporočila ali BBC-jeve poljudnoznanstvene oddaje. Tako si tudi na facebooku lahko sestavimo meni sporočil najuglednejših strokovnih publikacij, kot so Nature, Science, Langmuir itd., ali pa strokovnih revij s področja, ki nas najbolj zanima. Ker so povzetki izpostavljenih člankov običajno napisani v poljudnem jeziku, je to dober primarni vir znanstvenih novic. Res pa je, da je strokovne članke težko brati in razumeti. To ne velja le za laičnega bralca, ki bi pravi strokovni članek tudi s težavo našel in še teže razumel. Raziskovalci pa imamo še en problem. Na nekaterih področjih je namreč podatkov ogromno in vseh se preprosto ne da pregledati. Vzemimo primer nanometrskih delcev titanovega oksida (TiO2), ki se vedno pogosteje pojavljajo v našem življenju (v hrani, zdravilih, okolju), zanima pa nas, kako taki delci vplivajo na človeški organizem. To je treba poznati, da vemo, koliko pozornosti je treba posvetiti raziskavam navzočnosti v hrani in okolju. V bazi Science Direct 5. junija 2016 je na temo ‘TiO2 nanoparticles health risk’ zabeleženih 1699 člankov. Odlično. Vzamemo si nekaj mesecev časa, preberemo in vemo. Ali pa tudi ne. Raziskovalci namreč uporabljajo različne pristope, analitske postopke in vzorce TiO2. Raziskujejo vpliv delcev na mišje celice in človeške celice različnega tipa, uporabljajo različne koncentracije delcev, delci se razlikujejo po fizikalnih lastnostih. Kako torej primerjati rezultate med seboj in iz njih izluščiti ‘resnico’? V tem konkretnem primeru resnica najbrž sploh ni ena sama. Po preštudiranem velikem številu strokovnih člankov je namreč mogoče sklepati, da nekatere vrste praha TiO2 nanometrske velikosti in z nizkim površinskim nabojem lahko prestopijo celično steno v laboratorijskih pogojih, druge pa ne. To pa nam ne pove prav veliko o tem, ali lahko kakorkoli vplivajo na zdravje odrasle ženske, ki vsak dan požveči en žvečilni gumi, poje svetlo modro tabletko in ves dan preživi v bližini stavbe z bleščeče belo samočistilno fasado. Končnega odgovora na marsikatero vprašanje znanost še vedno nima. To pa še vedno ne pomeni, da ga imajo astrologija, sosedova teta ali reklamno sporočilo.
Junij 2016
7
Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2016 Leto natisa: 2016 Število natisnjenih izvodov: 4.500 Brezplačni izvod
Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Delovni čas: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!
13.00 – 19.00 08.00 – 15.00 08.00 – 15.00 13.00 – 19.00 08.00 – 15.00
Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina
Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.
‘Afne guncat’ Simon Bele dr. dent. med.
TERAPEVT SVETUJE
Ob današnjem načinu življenja, ki od nas zahteva, da smo z mislimi in dejanji večino časa popolnoma osredotočeni in predani delu, se zlahka zgodi, da pozabimo na tiste male stvari, ki ohranjajo ‘otroka v nas. Kaj mislim s tem? JAZ NE BOM NIKOLI POPOLNOMA ODRASEL. Ker sem moški, je to verjetno že samoumevno, si verjetno mislite, moje drage bralke, kaj? Pa ne vem, če čisto drži. Mislim, da je v naših življenjih preveč resnosti in da so trenutki, ko naš ‘notranji otrok’ pride na plan, zelo redki. In to se mi zdi velika škoda. Priznati moram, da sam s tem
nimam težav. Morda ravno nasprotno. Kar vprašajte mojo drago soprogo, ki je mojega ‘notranjega otroka’ spoznala že na najinem prvem zmenku. Tako pač je. Če samo pomislim na vsa stresna obdobja v svojem življenju ... Če v takšnih trenutkih ne bi našel nekega ‘sprostilnega ventilčka’, bi se mi slabo pisalo. Problemi so, problemi bodo in k… jih gleda, pravijo simpatični Primorci iz skupine Zmelkoow – in še kako prav imajo. Zato, dragi moji in drage moje, vam svetujem, da se splača tu in tam ‘afne guncat’!
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
8
Junij 2016
ustna-medicina.com