Ustna Medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.
33
September 2016
Ali je potrebno mlečne zobe res čistiti?
Ne pozabite, da so ti osnova za celo življenje.
Smejt e se po svoje !
Zobozdravnica nas je poslala ali zakaj nas ni poslala? Ortodontski aparat pri otrocih in mladostnikih.
Granulom in koreninsko zdravljenje
Kako prepoznamo granulom in kako ga učinkovito pozdraviti.
ŽIVLJENJE JE LEPO
Siva mrena Siva mrena oziroma katarakta – zameglitev očesnih leč, posledica česar je slabši vid, včasih celo izpad vida. Največkrat je povezana s staranjem.
“Deset minut pa sem doma,” sem v SMSsporočilu tistega dne napisala mami, preden sm vžgala motor avtomobila. “Nevihta je bila. Pazi,” mi je odgovorila. Kako fajn, da bom danes prej doma kot po navadi, sem razmišljala, ko sem se peljala po mokri cesti proti domu. Vendar se to ni zgodilo. Ne takrat. Ko sem se zavedala, kaj se je zgodilo, sem ugotovila, da sem obrnjena na streho avtomobila. Na ovinku pod Šmarno goro sem izgubila nadzor nad vozilom in odneslo me je s ceste v obcestne količke in me obrnilo na streho. “Ne še ... Ne danes. Nočem umreti!” mi je odmevalo v glavi v trenutku, ko se je vse to zgodilo. Ne morem opisati, kako grozno mi je bilo tistih nekaj sekund, preden so prišli ljudje in me rešili iz avtomobila. Ko se pogledala avto oziroma to, kar je ostalo od njega, in sebe, mi ni bilo niti približno jasno, kako sem jo lahko odnesla brez ene same praske. Reševalec mi je na v bolnišnico rekel: “Ne morem verjeti, da si cela. Iz takšnega avtomobila človeka po navadi ne potegnemo živega. Očitno je nekdo pazil nate.” “Ja, vem ...” sem mu odgovorila. Kako ti lahko en sam
Naj takoj pojasnim. Nismo se preusmerili v okulistiko, še vedno smo zobozdravniki. Je pa siva mrena oz. katarakta primerna parabola, s katero lahko dobro opišemo spremenjen oziroma po kvaliteti okrnjen vpogled v določeno situacijo. Na Ustni Medicini se še kako zavedamo nevarnosti osebnih katarakt. Obilica dela, projekti, ki vedno terjajo več časa in energije, kot smo predvideli, ter težnja, da delo opravimo optimalno – vse to so okoliščine, ki nas avtomatično vodijo v rutinsko opravljanje posla. Temu se drugače reče staranje. Na srečo se s Sebastjanom zavedava nevarnosti omejenega vpogleda v sedanjost in predvsem prihodnost. Zato sva hvaležna za dejstvo, da na Ustni Medicini izvajamo redne izostritve vida. Prva izostritev prihaja s strani našega osebja. Redno nama brišejo meglo izpred oči, saj so v teh letih člani ekipe postali pravi vodje, katerim zaupava in jih pogosto vprašava za nasvet. Hvala. Potem ste tu vi, dragi pacienti, ki nam dajete povratne informacije, dosledno izpolnjujete anketne liste in se pogosto vpletete v pogovor z nami. Neprecenljivo. Vaše mnenje je kot veter, ki naši barki dovoljuje plovbo. Veliko stvari ne bi spremenili, izboljšali, če ne bi bilo vaše iskrene besede. Hvala. Tretji izvor regeneracije vida je čas, ko lahko “esetiramo” svoje računalnike. To je največkrat čas dopustov. Letos sem dopust preživel na Braču, v majhnem, skoraj idiličnem kraju Postira. Bilo je čudovito. V Ljubljano sem se vrnil svež, predvsem pa
dogodek tako spremeni pogled na svet. In ti ga polepša za sto odtenkov. Zato bodimo hvaležni za to, kar imamo, kajti nikoli ne vemo, ali je mogoče danes naš zadnji dan. Ja, življenje je
dr. Matej Pirtovšek dr. dent. med.
resnično lepo! Urša Ribič asistentka
2
September 2016
poln idej, kako še izboljšati zobozdravstveno izkušnjo vam, dragi pacienti. Podobno velja za ostale člane ekipe. Če hočeš naprej in više, ne gre brez obnovitve. Četrti izvor jasnega pogleda pa tiči v partnerstvu. Na tej točki vida se želim najprej zahvaliti Sebastjanu, ker je bil in ostaja neusahljiv vir navdiha in usmeritev, tako poslovnih, strokovnih kot zasebnih. Sodelovanje z njim generira zagon, ki je Ustno Medicino postavil na vodilno mesto med zobozdravstvenimi ordinacijami v Sloveniji. Posebna zahvala pa velja vsekakor in nič manj srčno vsem kolegom, ki so na Ustno Medicino prinesli novosti in strokovno moč, ki
‘Posebna zahvala pa velja vsekakor in nič manj srčno vsem kolegom, ki so na Ustno Medicino prinesli novosti in strokovno moč, ki je samo midva ne bi nikoli premogla. Hvala Simonu, Blažu, Aljoši, Nataliji, Marku, Dejanu, Primožu in Andražu, ker ste tako srčni in predani strokovnjaki.’ dr. Matej Pirtovšek dr. dent. med.
je samo midva ne bi nikoli premogla. Hvala Simonu, Blažu, Aljoši, Nataliji, Marku, Dejanu, Primožu in Andražu, ker ste tako srčni in predani strokovnjaki. Zato lahko zatrdim, da nas ta štiri zdravila varujejo pred katarakto in nas držijo tesno povezane z našim ZAKAJ. Zakaj delamo, kar delamo, zakaj ne odstopamo od svojega glavnega načela, da si vsak od vas zasluži celosten pristop k ustnemu zdravju. Ko enkrat opustiš ali pozabiš svoj zakaj in se rutinsko predaš izključno preostalima drugima kategorijama dela – to sta, KAJ boš delal in KAKO boš to naredil –, takrat, dragi pacienti, nastopi katarakta.
ustna-medicina.com
V DEVETO VAS Novodobni človek ima že skoraj prirojen strah pred zobozdravnikom. Skoraj tako kot pred plazilci in pajki. Ko sem bil otrok, je bilo v navadi, da so porednim otrokom dejali, da bodo šli k ‘zobarju’, če ne bodo pridni. Pri meni ni bilo nič drugače. Ko sem prvič prišel k zobozdravniku, je bil v čakalnici in ordinaciji tak direndaj, kot bi koga iz ‘kože dajali’. Tiho sem se usedel zraven mame. Zob me je od strahu prenehal boleti in mamo sem prosil, če lahko greva domov. Seveda za to ni želela slišati. Je pa ob nekaj krikih tudi ona vidno zatrepetala. Kar naenkrat so se vrata sunkovito odprta. Če bi sedel ob njih, bi me v ordinacijo dobesedno posrkalo. Vidno nejevoljna sestra je zakričala: »Anton!« Mama je kar skočila iz stola kot v kakšni komediji. Ko sem vstopil v ordinacijo, sem ga zagledal. Še danes se ga spomnim. Videti je bil kot srednjeveška mučilna
Ali je potrebno mlečne zobe res čistiti?
naprava, zobozdravnik pa me je spominjal na rablja. Ko sem se usedel na stol in zagledal klešče, sem se skoraj onesvestil. Najprej mi je izpulil zdrav zob, ker se je zmotil, a po njegovem ga tako ali tako nisem potreboval. To je bil zame eden izmed grozljivejših dni v življenju. Vse te slike so se odvijale v mojih mislih, ko sem se vzpenjal po stopnicah Ustne Medicine.
Simon Bele dr. dent. med.
MIT ALI RESNICA?
Morda za uvod nekaj dejstev o mlečnih zobeh, ki pa bodo, sem prepričan, zlahka podali odgovor na zgoraj postavljeno vprašanje. Otroci imajo 20 prvih oziroma mlečnih zob, ki izrastejo med tretjim mesecem in tretjim letom otrokove starosti. Mlečni zobje imajo nedvomno zelo pomembno vlogo na začetku življenja, in sicer: z zdravimi mlečnimi zobmi lahko otroci dobro prežvečijo hrano. Dobro prežvečena in s slino premešana hrana je začetek vsake dobre prebave. ● m lečni zobje tudi držijo pravo mesto za stalne zobe. Če je treba zaradi zobne gnilobe mlečne zobe predčasno izpuliti, obstaja velika verjetnost, da bo otrok pozneje v življenju moral nositi ortodontski aparat. ●
Mlečni zobje seveda niso odporni proti zobni gnilobi (karies), ki nastane zaradi zobnih oblog (ostankov hrane ), s katerimi se hranijo bakterije, ki so v ustni votlini, in s tem
ustna-medicina.com
povzročajo nastanek lukenj v mlečnih zobeh. Mlečni zob je izpostavljen nevarnosti zobne gnilobe, takoj ko izraste.
Ali je treba mlečne zobe res čistiti? NEDVOMNO DA.
Ko sem prišel na vrh, sem čakal, da se bo nekdo zadrl: »Anton!« Z rahlo obotavljajočim se korakom sem odšel proti recepcijski mizi, kjer me je namesto mrkega pogleda pričakal nasmeh prijaznega dekleta. »Moje ime je Neža, gospod Anton. Lepo pozdravljeni in dobrodošli pri nas.« »Če je sprejem takšen, tudi zobozdravnik
Mlečne zobe je treba pričeti čistiti, takoj ko izrastejo in sicer dvakrat na dan. Pri tem pa imate seveda najpomembnejšo vlogo starši. Prvi izrasli mlečni zob lahko očistite z otroško zobno ščetko ali še bolj praktičnim silikonskim naprstnikom in pri tem uporabljate otroško zobno pasto, ki ne vsebuje fluora. V zgodnji dobi otroci v usta vtaknejo vse mogoče predmete, kar lahko starši spretno izkoristite in otroku predstavite zobno ščetko kot predmet za zabavo. Ko otrok nekako osvoji oprijem zobne ščetke, je tudi pomembno, da ga naučite pravilnih gibov za pravilno čiščenje zob in da odvečne zobne paste ne pojedo, temveč izpljunejo. Za dobro očiščene zobe je dovolj majhna količina zobne paste. Najboljši recept za uspeh pa je, da z otrokom tudi sami čistite svoje zobe in otroku le malo pomagate. Tako se bo od vas naučil pravilnih gibov in tudi ščetkanje mu ne bo tako zelo neprijetno. Pa veselo na delo!
ne more biti tako grozen,« si mislim. Bilo me je strah zastaviti vprašanje zobozdravniku. Navadno sem samo odprl usta, in že so pričeli vrtati. Z dr. Tesovnikom sva se pogovorila o vsem. Občutek, da te nekdo zares posluša in išče najboljše rešitve zate, je res dober. Še nikoli se nisem počutil tako dobro pri zobozdravniku. Kot bi odkril drug svet. Ustna Medicina je čisto nova galaksija in veliko odkritje. Dr. Tesovnik je govoril o koreninskem zdravljenju zoba. Do sedaj sem bil navajen, da so že ob najmanjšem problemu izruvali zob. Zdravljenje zoba! Neverjetno! Če dobro pomislim, sem lahko srečen, da sem obdržal vsaj toliko zob, kolikor sem jih. Prav tako je vse skupaj potekalo popolnoma neboleče. Moj odnos do zobozdravstva se je popolnoma spremenil. Ustne Medicine ne obiskujem s strahom, ampak z zdravim nasmehom.
September 2016
Anton D. Pacietnt Ustne Medicine
3
Granulom in koreninsko zdravljenje Marko Berkopec dr. dent. med.
STROKOVNO
Zob je sestavljen iz zobne krone in zobne korenine. Jedro zoba sestavlja dentina, kronski del zoba je pokrit s sklenino, koreninski del pa s tanko plastjo zobnega cementa. Koreninski del zoba je močno vpet v čeljustno kost z parodontalnim ligamentom (kolagenska vlakna). V zobu je kanalčel, kjer potekajo žile in živci (zobna pulpa), ki v zob vstopijo na vrhu korenine (apeks zoba). Izraz granulom sicer ni čisto pravilen za obolenje, o katerem bo govora v tem sestavku (granulom je posebna oblika vnetja), vendar se ga zaradi razumevanja nestrokovne javnosti pogosto sliši tudi iz ust nekaterih zobozdravnikov. Pravilnejši izraz je kronični periapikalni parodontitis (KPP) ali kar proces. Pri KPP (‘granulomu’) gre za kronično vnetje v kosti ob vrhu korenine. Ta sprememba je posledica gnojnega obolenja v zobnem kanalu, ki nastane, ko bakterije prodrejo v notranjost zoba, v veliki večini primerov kot posledica zobne gnilobe (karies), neustreznih zalivk ali neustreznih prevlek (slabo tesnjenje). Naš imunski sistem se bori proti bakterijam, ker pa jih imunske obrambne celice v notranjosti kanalčkov ne dosežejo, ostanejo ves čas aktivirane. Pri kroničnih periapikalnih parodontitisih
4
je lahko stanje povsem asimptomatsko, torej nima pacient nobenih težav in se obolenja sploh ne zaveda. Pogosto pa je kar velika, saj tuje raziskave navajajo, da ima več kot 60 odstotkov 60-letnikov vsaj en zob s takšnim procesom. KPP lahko kadarkoli vzplamti, takrat se okužba šiti v okoliška tkiva proti očesu, možganom, na vrat, takšen dogodek je lahko tudi smrtno nevaren. Mirujoči procesi pa po nekaterih študijah lahko delujejo tudi na oddaljene organe kot žariščna okužba (fokus). Odkrivanje kroničnih periapikalnih parodontitisov je lahko povsem naključno ob pregledu, takšen zob je neobčutljiv za toplotne in električne dražljaje (zanesljivost ni stoodstotna), na rentgenskem posnetku (2D ali 3D) pa vidimo kostno razredčitev na koncu korenine. Velikokrat pa ga odkrijemo, ko ima pacient težave, občasne bolečine, oteklino, bolečino na ugriz … Zdravljenje periapikalnih parodontitisov (‘granulomov’) je vsakodnevna praksa zobozdravstvenih ordinacij. Poteka tako, da v zob izvrtamo luknjo, skozi katero dostopamo do zobnega kanala. S posebnimi instrumenti ročno ali strojno odstranimo mrtvino iz zobnega kanala, ga nekoliko razširimo ter
September 2016
dezinficiramo. Med posameznimi sejami zdravljenja v zob vstavimo zdravilo ter ga neprodušno (hermetično) zapremo. Na koncu koreninskega zdravljenja kanal tesno zapolnimo s polnilnim materialom ter zob dokončno oskrbimo z zalivko oziroma prevleko. Na ta način kar najbolj zmanjšamo možnost ponovne okužbe kanala. Uspešnost zdravljenja koreninskih kanalov ob upoštevanju najsodobnejših načel zdravljenja (sodobne strojne tehnike, uporaba miskroskopa, uporaba CT-slikanja, bioaktivni materiali …) je več kot 90-odstotna. Uspešnost je seveda večja na zobeh, pri katerih smo začeli koreninsko zdravljenje zgodaj, in pri tistih z manjšim številom kanalov. Koreninsko zdravljenje je tehnično eden izmed najzahtevnejših posegov v zobni ordinaciji. Zahteva veliko časa, zbranosti in spretnost terapevta. Rezultat je dolgo časa negotov, saj uspešnost zdravljenja ocenjujemo šele čez nekaj časa (lahko tudi več mesecev), ko pride do zakostenevanja procesa. Za konec poudarimo pomembnost rednih pregledov, sanacije vseh karioznih zob, zamenjavo neustreznih prevlek, tudi da bi se izognili razvoju periapikalnih parodontitisov ter s tem povezanim splošnim zdravjem. Pa smejte se po svoje …
ustna-medicina.com
Zobozdravnica nas je poslala ali zakaj nas ni poslala? Dejan Pirtovšek dr. dent. med.
ORTODONTIJA
To sta najpogostejša odgovora na vprašanje, zakaj ste se oglasili v naši ordinaciji s svojim otrokom. Takoj za tem sledi vprašanje, ki ga starši najpogosteje izrečejo: »Kdaj bo dobil aparat?« Popolnoma razumljivo in z veseljem vedno pojasnimo, da je to zelo odvisno od vsakega posameznika. V veliki večini najprej potrebujemo diagnostične pripomočke, s katerimi ocenimo, za katero nepravilnost gre in kako obsežna je. Najpogosteje potrebujemo študijske odlitke otrokovih zob, fotografije obraza in zob ter rentgenske posnetke. Po analizi teh pripomočkov lahko dokaj natančno izvedemo načrt ortodontskega zdravljenje, ki pa je seveda močno odvisen od posameznika. V zgodnjem otroštvu smo pred vsem pozorni na nepravilnosti
funkcije žvečenja, ki se najočitneje kaže kot enostranski funkcionalni križni griz, kot poudarjena spodnja čeljust, premalo razvita spodnja čeljust ali odprti griz pri sprednjih zobeh. V teh primerih in če opazimo razne razvade, kot so sesanje palca ali prstov, dihanje na usta, grizenje lične sluznice, nepravilno požiranje, je ortodontsko zdravljenjem priporočeno začeti čim prej, se pravi že v mlečnem ali zgodnjem menjalnem zobovju pri starosti 5 do 6 let. V tem obdobju je velikokrat mogoče nepravilnosti popraviti z interceptivnimi ukrepi (manjši posegi z enostavnimi rešitvami), usmeriti rast in razvoj v normalni tok in preprečiti nastanek težjih nepravilnosti. Tako lahko pripravimo ugodne pogoje za izrast stalnih zob. Velikokrat pa se šele pri izraščanju stalnih zob začnejo kazati posledice kot nesorazmerje med velikostjo čeljustnic in velikostjo zob in nastalo tesno
AMBASADOR USTNE MEDICINE: Od
stanje lahko rešujemo z vodenimi ekstrakcijami ali počakamo na izrast vseh stalnih zob in jih po potrebi naknadno izpulimo. Žal večina nepravilnosti še vedno nastane kot posledica neustrezne prehrane in higiene, ki se pri otrocih kaže s predčasno izgubo mlečnih zob zaradi kariesa. V teh primerih je treba najprej ustaviti propad zob in nato ob izrasti stalnih zob z aparati odpraviti nastalo škodo. Za zdravljenje z nesnemnimi aparati je optimalen čas po izrasti vseh stalnih zob, ko otroci oziroma mladostniki že sami brezhibno skrbijo za ustno higieno. Ta je izrednega pomena, da se med zdravljenjem ohranijo zdravi zobje. Po izrasti stalnega zoba v ustno votlino je njegova oblika večinoma idealna in na zobu ni še nobenih sprememb. V tem obdobju lahko dosežemo idealen rezultat, če so razmerja med zobmi ustrezna. Z leti se v ustih marsikaj dogaja in s tem se lahko
povečuje tudi število posegov na zobeh, lahko pride tudi do prekomerne obrabe stalnih zob ali celo izgube posameznih zob. Vsi ti dogodki vodijo v to, da je doseganje idealnega stanja vedno bolj težavno in sprejemati je treba vedno več kompromisov, kar nas na koncu pripelje do tega, da lahko z ortodontskim zdravljenjem dosežemo zgolj optimalen rezultat. V tem primeru je naloga specialista ortodonta, da pripravi pacienta na dokončno protetično oskrbo, s katero nato dosežemo želeni idealen rezultat. Če vas skrbi, da boste zamudili optimalen čas za otrokovo zdravljenje, vas vabim, da se oglasite na preventivni posvet, s katerim bomo na podlagi stanja ocenili, ali je pri otroku prisoten odklon od normalnega razvoja in rasti, ter potrdili ali ovrgli vašo skrb. V prvem primeru sledi zbiranje diagnostičnih pripomočkov, v drugem obisk čez eno ali več let.
radovedneža do ambasadorja Ustne Medicine
Že kot otroka sta me zanimala letalstvo ter letalsko
študijem dentalne medicine na Medicinski fakulteti.
Danes
v
največji
mogoči
meri
sledim
modelarstvo. Letalstvo je tesno povezano z
Kaj imajo skupnega meteorologija, gozdarstvo
doktrinarnim smernicam, redno obnavljam staro
vremenom, zato sem ves čas opazoval dogajanje na
in dentalna medicina? Verjetno ne veliko razen tega,
znanje ter z zanimanjem spremljam in sprejemam
nebu, spreminjanje oblakov, smer ter moč vetrov.
da so vse naravoslovne smeri. Za študij dentalne
novosti na področju dentalne medicine.
Kot srednješolec se med poletnimi počitnicami
medicine sem se odločil iz gole radovednosti po
Visoki standardi, ki jim sledim kot član
nisem hotel dolgočasiti in sem si poiskal delo na Zavodu
znanju anatomije, načinu zdravljenja različnih
ekipe Ustne Medicine, me motivirajo, strokovno
za gozdove. Veselilo me je delo v naravi, na svežem
bolezni. Spoznal sem, da lahko pri tem poklicu
dopolnjujejo ter ne nazadnje osrečujejo, da lahko
zraku ter učenje o raznolikosti gozdnih sestojev.
uporabim
tako na najboljši način pomagam ljudem.
Po končani maturi sem se odločal med študijem
Marko Berkopec dr. dent. med.
ustna-medicina.com
svoje
ročne
spretnosti,
kiparske
sposobnosti ter natančnost.
Kljub predanosti poklicu zobozdravnika še vedno
gozdarstva na Biote
Ob začetku študija je bila negotovost seveda
najdem čas za opazovanje narave, gozdnega rastja,
hnični fakulteti, meteo
velika, toda bolj podrobno, kot sem študiral, bolj so
pa tudi pogled v nebo in napoved kakšne plohe sta
rologije na Fakulteti za
me stvari začele zanimati, bolj sem se zavedal, da
mi v veliko veselje.
matematiko in fiziko ter
sem se odločil za pravi študij.
Po naravi sem pač radoveden …
September 2016
5
Vsakodnevne življenjske prigode Jernej Dermota
Pred časom sem spremljal neko prve ne stvo v nogometu. Zdi se mi, da evropsko. Tisto, na katerem so Islandci in Valižani razturali. Sicer sem milijone svetlobnih let oddaljen od kakšnega nogometnega guruja, ampak znam razločiti med dobrim in slabim nogometom. Vsaj mislim, da znam. Pred kratkim sem ujel tekmo, ki jo opevajo kot večni derbi med dvema največjima slovenskima mestoma. Nisem mogel, da ne bi primerjal tega ‘derbija’ s tem prvenstvom. Takoj sem dobil asociacijo na mini golf. Vse je potekalo s približno tako histrostjo. “Dajte jim palice za mini golf!” Sem zakričal v deliriju muk. Nisem prepričan, če nisem vmes malo kinknil. Da bo mera polna. so neki razbijači, oblečeni v vijoličasto barvo, slekli majice. My eyes! Še ‘pelc montel’ naj dajo gor, da ne bo tako bolelo. Morda pa je bilo to na drugi tekmi. V glavnem, it wasn`t nice at all! Po mojem mnenju je sicer gledanje nogometa primerljivo z buljenjem v prazno steno. Moja prababica, še ena v vrsti modrih žena v moji družini (škoda, ker se to ni preneslo na moško populacijo), je pri 94 letih gledala nogomet in se čudila, da imajo fantje pri vsem tem denarju samo za eno žogo. Že kar nekaj časa nazaj je prišla zadnja položnica iz lizing hiše za moj avto. Malo sarkastično sem se zarežal in si rekel, da so mi uničili vso rutino, ker ne vem, kaj naj sedaj s tem denarjem. Pa sem se počasi začel ozirati po novih avtomobilih. Reeeeeeeeeeeeees počasi. Sicer sem zelo navezan na svojega šveda, ampak sem kljub vsemu malo ‘shopping around’. Da vidim, kaj dogaja na tem trgu. Glede na to, kaj je sledilo, sem se odločil, da je bolje, da se držim preverjenega. Sploh ne vem, zakaj sem se zanimal za ta avto, ampak sem se. Govorim namreč o fiesti. O ŠKODI fiesta. Cenovno dostopen, dizajn je kar dober, ni prevelik, da lahko normalno parkiram in avto pred in za menoj ni poškodovan. Pridem v Škodin salon, takoj jih je bilo 14 okrog mene. Želel sem si v miru pogledati modele, in vidim vse razen fieste. Povprašam rahlo preveč prijaznega svetovalca (med govorjenjem sem se res trudil, da si nisem vbrizgal še zadnje injekcije inzulina, ker je bilo res …). No, kakorkoli. Samozavestno povem, da se zanimam za fiesto. Gospod je zares iskreno
6
zazijal (tak šokiran pogled res težko spregledaš) in me še enkrat vprašal, če morda mislim fabio. “Kakšno fabio, fiesto hočem!” Gospod mi prijazno pojasni, da Škoda tega modela nima, ker ga ima Ford. Moja samozavest se je razlila po tleh kot polita pinakolada (kar je velika škoda). Skrila se je v vsako špranjo v tleh in vsako slabše zafugirano (vedno sem si želel uporabiti to besedo) ploščico. Zmanjkalo mi je besedila in ni mi ostalo drugega, kot da se poslovim in kar najhitreje zapustim salon. Prepričan sem, da se še vedno zabavajo na moj račun. Sam v sebi sem premleval, kako je to mogoče in ali Škoda res nima tega modela in kaj ima sedaj Ford pri tem. Zadevo sem malo ‘poguglal’ in zares opravičil svojo ‘blond’ barvo las. Vrnil sem se
‘Malo pred mejo sem prijateljico prosil za osebno izkaznico, a je ugotovila, da je nima. “Saj grem lahko z izpitom?” Pogledam jo s tistim pogledom: “Ženska, resno?!” Neka druga prijateljica je nekoč želela čez mejo s študentsko izkaznico. Pomislite na mojo faco na meji. ʼ
Poziv: V okolici Konzorcija v bližini cvetličarne velikokrat sedi gospa, ki jih šteje krepko čez 80 in prodaja sveže nabrano in suho cvetje. Prosim, kupite kakšen šopek od nje za evro ali dva. Zadnjič sem jo spet srečal in od utrujenosti je dremala na svojem malem stolčku. Kupite šopek, polepšajte dan njej in sebi. Lepi dnevi so tisto, kar si zasluži v tej starosti.
September 2016
k svojim koreninam. Vsaj kar se avtomobilov tiče. In sicer: Hello, this is Sweden calling. Letnik 2014, ni, da ni. Res sem se potrudil, da moja lizing hiša ne bi ostala brez prilivov iz moje strani. To bi bilo vendarle nezaslišano! Pripeljem avto na notranje čiščenje, ko me ogovori mehanik: “Ajga, as kej driftou ajga?” “Am … Prosim? Am … Mislim, da ne?” “Ja, ja to vsak reče, ajga! A s, a ne?« Pozneje sem izvedel, da to pomeni obračanje z ročno. Jaz driftal? Še to komaj vem, kje je ročna. Dan je bil prečudovit. Lahko bi rekel, da fabulozen, edinstven, čudovit, fantastičen, spektakularen! Na kratko, dan za na morje. S prijateljico se napokava v avtomobil in kreneva nikamor drugam kot v Umag (shocking! Res neznačilna destinacija za Slovence). Malo pred mejo sem prijateljico prosil za osebno izkaznico, a je ugotovila, da je nima. “Saj grem lahko z izpitom?” Pogledam jo s tistim pogledom: “Ženska, resno?!” Neka druga prijateljica je nekoč želela čez mejo s študentsko izkaznico. Pomislite na mojo faco na meji. Ali kaj šele na carinikovo … Še danes imam buško na glavi, tako sem v mislih udarjal z glavo ob volan. No, dobro, končava na koprski mestni plaži. Vse lepo in prav. Sicer je bilo tako polno, da smo se lahko obračali na pisk reševalca. Voda je imela hladnih 26 stopinj. Zeblo me je kot mačka oziroma kot deklico z vžigalicami v najhujši zimi. Ne sprašujte … V glavnem, glede na mojo bledolično, rahlo zelenkasto barvo je najbolje, da se kar takoj namažem. V roke vzamem kremo, za katero skoraj vse leto varčujem, si trgam od ust, da si jo lahko kupim. Ko pridem v drogerijo in povem, katero kremo želim, jo prinesejo na oltarju, obsijano s prelepo svetlobo in avreolo. Naj se sončenje prične! Uležem se na ležalko, brigajoč se sam zase in svojo nektarino, ko mimo pristopiclja neko majhno bitje, ki mu rečemo otrok, skače naokrog, krili in vpije. Seveda je bil moker. Posledično tudi jaz. Stoično prenesem hladno prho (dobesedno), nato pride njegova mama in zgodba se ponovi. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Hvala! Pri tem se mi porodi ideja! Če imamo lahko šolo za tek, kjer se učiš premikati noge z leve na desno, in če imamo lahko šolo kajtanja, v kateri se učiš veslati z levo in desno roko, imamo lahko še šolo ‘Kako priti iz vode, ne da bi cunami potopil polovico plaže!’ Za telebane seveda!
ustna-medicina.com
Jesen bo polna znanosti Dr. Saša Novak Institut ‘Jožef Stefan’
ZNANSTVENI KOTIČEK
Kritično smo pogledali spletno stran www.znanostnacesti.si in ugotovili, da bi jo bilo treba prenoviti. Ker pa nam je vsebina bližja od oblike, se je spet obrnilo tako, da je spletna stran ostala v stari obliki, obogatili pa smo program. Jesenki (8.) ciklus poljudnoznanstvenih predavanj bomo začinili s prvim slovenskim znanstvenim slamom, poleg ‘skodelice znanosti’ v Kavarni Union pa vam odslej ponujamo tudi znanost med knjigami, ki se bo z gostiteljico Renato Dacinger in v družbi odličnih slovenskih raziskovalcev od 6. oktobra dalje odvijala vsak prvi četrtek v mesecu v Knjigarni Konzorcij. Kaj je znanstveni slam? To je nova, po Evropi zelo priljubljena oblika javnih poljudnoznanstvenih predstavitev, ki se nekoliko spogleduje s TED-om, in kot bi zapisali v deklaracijo živila, lahko vsebuje sledove standup predstave. Da bo tudi pri nas tako, bo 28. septembra znanstveni slam, na katerem bo nastopilo deset mladih raziskovalcev, vodil stand up ko(e)mik Aleš Novak. Poslušalci pa bomo na koncu izbrali tri zmagovalce, ki bodo svoje delo predstavili na najbolj zanimiv način. Petega oktobra pa bomo nadaljevali z zelo resno temo. Prof. Blaž Koritnik se bo z Renato Dacinger (TV Slo) pogovarjal o boleznih možganov, ki postajajo vse večji izziv za družbo in znanost. Pogostost bolezni možganov namreč narašča, vsak tretji Slovenec je posredno ali neposredno prizadet zaradi njih. Zato se znanstveniki trudijo spoznati mehanizme delovanja bolezni, kot so Parkinsonova bolezen, demenca in ALS. Ko bodo poznali njihovo delovanje, se odpre možnost vplivanja na potek bolezni. Po drugi strani pa tudi kot družba
zvezd in galaksij, prek skypa pa se bosta tudi pogovorila z opazovalci, ki bodo prav to noč zvezde naše galaksije opazovali s Kopernikovim teleskopom v Asiagu v Italiji in z angloavstralskim teleskopom v Siding Springu v Avstraliji. Večer 19. oktobra bomo posvetili ustnim boleznim. Doc. dr. Rok Gašperšič z Medicinske fakultete in Maja Ratej, Val 202, se bosta lotila paradontalne bolezni. V predavanju bo govora o njenih vzrokih in posledicah, o povezavah s sistemskim zdravjem, možnostih zdravljenja in predpostavljenih ugodnih učinkih zdravljenja na sistemsko zdravje. 26. oktobra napovedujemo precej strupen večer. Predavatelj, prof. dr. Igor Križaj z IJS, se namreč ukvarja z živalskimi strupi, ki so lahko smrtonosni, lahko pa tudi zdravilni. Vsak posamezen strup je edinstvena mešanica, ki običajno vsebuje več kot sto različnih farmakološko aktivnih peptidov in proteinov. Z Natašo Ivanuš (TV Slovenija) se bosta varno sprehodila med strupenimi plazilci, ribami, morskimi zvezdami in ježki, pijavkami, pajki itd., ki so vir osnovnih molekulskih orodij za raziskave kompleksnih fizioloških sistemov, med njimi centralnega in perifernega živčnega sistema, kardiovaskularnega sistema, sistema strjevanja krvi, hormonalnega in imunskega sistema. Kot imajo strupi lahko tudi ugodne učinke, ima večina zdravil tudi temnejšo plat. To velja tudi za citostatike, saj se zaradi večanja uporabe teh zdravil povečujejo tudi količine njihovih ostankov v okolju, kar predstavlja tudi tveganje za zdravje ljudi. Vprašanj, kolikšno je to tveganje, se je sistematsko lotila skupina raziskovalcev v sklopu projekta Cytothreat, ki ga je koordinirala prof. Metka Filipič (NIB), s katero se bo 2. novembra pogovarjal Matic Jerman.
‘Kot imajo strupi lahko tudi ugodne učinke, ima večina zdravil tudi temnejšo plat. To velja tudi za citostatike, saj se zaradi večanja uporabe teh zdravil povečujejo tudi količine njihovih ostankov v okolju.ʼ
iščemo najprimernejšo rešitev za bolnike in njihove svojce. Teden pozneje, 12.10., se bomo preselili v vesolje. Prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko pravi, da tretji planet ob Soncu v Rimski cesti ni nekaj izjemnega v vesolju, saj je v naši galaksiji še stotine milijard zvezd, okoli katerih zelo pogosto krožijo Zemlji podobni planeti. Z Lenartom J. Kučićem (Delo) se bosta pogovarjala o nastanku
ustna-medicina.com
Poleg vsega zgoraj omenjenega in še česa pa naše zdravje ogrožajo tudi saje, ki jih v okolje spuščamo sami. Meritve delcev, ki jih je v svojih letalskih preletih nabral Matevž Lenarčič, podrobno pa so jih analizirali v podjetju Aerosol, so pokazale, da mali razpršeni viri vplivajo na področno podnebje. Raziskave so tudi pojasnile, zakaj podnebni obstoječi modeli za četrtino podcenjujejo neposredne učinke črnega ogljika. Doc. dr. Griša Močnik bo v pogovoru z Matejem Praprotnikom (Val 202) 16. novembra omenil tudi predlagane kratkoročne ukrepe za znižanje koncentracij črnega ogljika v ozračju, ki bi upočasnili segrevanje planeta in globalno preprečili več milijonov smrti letno.
September 2016
7
Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2016 Leto natisa: 2016 Število natisnjenih izvodov: 4.500 Brezplačni izvod
Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Delovni čas: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK
NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!
08.00 – 19.00 08.00 – 19.00 08.00 – 19.00 08.00 – 19.00 08.00 – 16.00
Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina
Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.
Kako se znebiti rumenih madežev pod pazduho Aljoša Selič dr. dent. med.
TERAPEVT SVETUJE
Poletje se počasi poslavlja, v omarah pa se množijo bele majice, ki so pripravljene za odpis. Se je tudi vam zgodilo, da ste na kakšnem večdnevnem izletu ali podaljšanem vikendu na morju pozabili doma dezodorant, ki je oh in sploh in vse najboljše … ? Meni se je večkrat. Potem v trgovinici ob morju kupiš neki dezodorant, ki je pač na voljo. Ko po nekaj dneh domov prineseš umazano perilo, te na belih oblačilih čaka presenečenje – rumeni madeži pod pazduho, ki jih zlepa ni mogoče odstraniti. Izkaže se, da za nečedni madež na rokavu v prvi vrsti ni odgovoren pot, ki se je ves dan nabiral na tem mestu, ampak predvsem sestavine uporabljenega dezodoranta, posebej aluminijeve spojine v njem, ki se večinoma uporabljajo kot sredstvo proti potenju. Te v povezavi z zrakom in maščobo, ki se izloča v minimalni količini, obarvajo bele tkanine rumeno, temne pa posvetlijo. Belina sredstva na podlagi klora sicer odlično delujejo za organske spojine (madeži sadja), pri aluminiju pa odpovejo, pogosto se zgodi, da celo poudarijo madež. Tako da v teh primerih nikar ne uporabljaje belil na podlagi klora. Za madeže pod pazduho, ki so posledica dezodoranta, najbolje učinkujejo belilna sredstva na podlagi kisika (sredstva, ki na primer vsebujejo nartijevperkarbonat) – razni OXI … čistilci. Zelo pomembno je tudi, da pustite sredstvu, da deluje zadosti časa, najbolje čez noč (in ne, kot piše v navodilih,
nekaj minut do ure). Torej madež zmočite z vodo, izdatno poškropite ali posujete s čistilnim sredstvom na podlagi kisika in namočite v malo vode, ki ji tudi dodate čistilno sredstvo. Jaz v tem predelu oblikujem kar majhno ‘vrečko’, v katero nasujem sredstvo, in nato okoli zvijem oblačilo, da čistilo ostane na tem mestu kar najdlje. Pri res trdovratnih madežih oz. madežih, ki so stari že več mesecev, postopek ponovite po nekaj urah. Nato pa operite oblačilo v pralnem stroju. Madeža ne bo več ali bo skoraj nezaznaven – odvisno, koliko časa je minilo od nastanka. V domačem okolju, kjer imate možnost, da na oblačilo takoj po uporabi nanesete čistilno sredstvo, to storite takoj, in madež sploh ne bo nastal, paziti pa morate, da obleka ostane namočena v vodi do pranja. Najboljša možnost je seveda, da izberete dezodorant, ki ne vsebuje aluminija, a ker na njih niso vedno navedene vse sestavine, se kljub temu lahko zgodi, da pride do nezaželenih madežev. Sedaj veste, kako ukrepati.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
8
September 2016
ustna-medicina.com